Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2351(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0250/2016

Predložena besedila :

A8-0250/2016

Razprave :

PV 27/10/2016 - 4
CRE 27/10/2016 - 4

Glasovanja :

PV 27/10/2016 - 8.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0426

Sprejeta besedila
PDF 315kWORD 69k
Četrtek, 27. oktober 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Strategija EU za mlade 2013-2015
P8_TA(2016)0426A8-0250/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2016 o oceni strategije EU za mlade 2013-2015 (2015/2351(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 14, 15, 21, 24 in 32,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES(1),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta o delovnem načrtu Evropske unije za mladino za obdobje 2016-2018(2) in resolucije Sveta z dne 20. maja 2014 o delovnem načrtu Evropske unije za mladino za obdobje 2014-2015(3),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino(4),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. in 8. februarja 2013 o ustanovitvi pobude za zaposlovanje mladih(5),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 27. novembra 2009 o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010-2018)(6),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“)(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o programu Erasmus+ in drugih instrumentih za spodbujanje mobilnosti pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju – pristop do vseživljenjskega učenja(8),

–  ob upoštevanju pariške deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije prek izobraževanja, ki je bila sprejeta 17. marca 2015 v Parizu na neformalnem srečanju ministrov EU za izobraževanje,

–  ob upoštevanju skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010-2018), ki ga je Svet sprejel 23. novembra 2015,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. septembra 2015 z naslovom Osnutek skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) (COM(2015)0429) in delovnih dokumentov služb Komisije, ki sta priložena sporočilu Komisije, o rezultatih odprte metode koordinacije na področju mladine s posebnim poudarkom na drugem ciklu (2013-2015) (SWD(2015)0168) in o položaju mladih v EU (SWD(2015)0169),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. avgusta 2015 z naslovom Osnutek skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020). Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (COM(2015)0408),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2013 o izvajanju strategije EU za mlade za obdobje 2010-2012(9) in z dne 18. maja 2010 o strategiji EU za mlade – vlaganje v mlade ter krepitev njihove vloge in položaja(10),

–   ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o učenju o EU v šolah(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o spodbujanju podjetništva mladih prek izobraževanja in usposabljanja(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2015 o pregledu izvajanja bolonjskega procesa(13),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o vlogi medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in izobraževanja pri spodbujanju temeljnih vrednot EU(14),

–   ob upoštevanju vzporednega poročila o mladinski politiki, ki ga je objavil Evropski mladinski forum,

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. marca 2014 o okviru za kakovost pripravništev,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za proračunski nadzor in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0250/2016),

A.  ker bi morali mladi dejavno sodelovati pri načrtovanju, razvijanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju vseh mladinskih politik;

B.  ker bi bilo treba mladim pomagati in jih opolnomočiti za reševanje hudih težav, s katerimi se trenutno soočajo, in za spopadanje z izzivi, s katerimi se bodo soočali v prihodnosti, z bolj ustreznimi, učinkovitimi in usklajenimi mladinskimi politikami ter ciljno usmerjenim izkoriščanjem ekonomskih, zaposlovalnih in socialnih politik ter virov na regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU;

C.  ker je treba okrepiti vključevanje mladinske politike, medsektorsko sodelovanje in socialne ukrepe znotraj EU, pa tudi sinergijo med evropsko strategijo za mlade in drugimi evropskimi strategijami, kot so tiste s področja izobraževanja, usposabljanja, zdravja in zaposlovanja, s čimer bi zagotovili, da bodo s sedanjimi in prihodnjimi politikami uspešno obravnavane razmere in potrebe mladih, ki se soočajo s hudimi gospodarskimi, zaposlitvenimi in družbenimi problemi, in ker je ob upoštevanju tega ključnega pomena, da mladinske organizacije sodelujejo pri oblikovanju politik;

D.  ker se po zgledu evropskega sodelovanja na področju zaposlovanja tudi na področju mladine uporablja odprta metoda koordinacije;

E.  ker je eden od splošnih ciljev programa Erasmus+ prispevati k uresničevanju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018); ker je treba v zvezi s tem zagotoviti dostop mladinskih organizacij do nepovratnih sredstev v okviru prenovljenega programa Erasmus+ ter odpravo ovir za upravičenost malih projektov;

F.  ker ima strategija EU za mlade (2010–2018) osem glavnih področij ukrepanja, na katerih bi bilo treba sprejeti pobude, ta področja so: izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje in podjetništvo, zdravje in dobro počutje, sodelovanje, prostovoljske dejavnosti, socialna vključenost, mladi po svetu ter ustvarjalnost in kultura;

G.  ker bodo v ospredju tretjega in zadnjega triletnega cikla strategije EU za mlade (2010-2018) socialna vključenost vseh mladih, zlasti tistih iz prikrajšanih okolij, večja udeležba v demokratičnem in državljanskem življenju in lažji prehod na trg dela;

H.  ker je v strategiji EU za mlade (2010-2018) poudarjeno, da mora med odločevalci ter mladimi in mladinskimi organizacijami stalno potekati strukturiran dialog; ker pa 57 % mladinskih organizacij v EU meni, da se strokovno znanje mladih pri oblikovanju mladinskih politik ne upošteva;

I.  ker bi morala mladinska politika temeljiti na pravicah in podpirati razvoj vseh mladih, zagotoviti uresničitev njihovih pravic in njihovega potenciala, hkrati pa preprečiti stigmatizacijo nekaterih skupin;

J.  ker je treba poudariti, da so mladi politično dejavni na različne načine, njihova udeležba na volitvah pa se zmanjšuje;

K.  ker je pomembno zagotoviti, da bodo imeli vsi mladi dostop do kakovostnega izobraževanja (tako formalnega kot neformalnega) in usposabljanja, saj se evropska mladina danes v številnih državah članicah sooča z visokimi stopnjami brezposelnosti, negotovimi službami ter povečanim tveganjem revščine in socialne izključenosti, to velja zlasti za mlade z nizko stopnjo izobrazbe in tiste, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), tiste s posebnimi potrebami in tiste iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij, kot so pripadniki etničnih manjšin, begunci, migranti in prosilci za azil, za katere je verjetneje, da bodo brezposelni in marginalizirani;

L.  ker si je treba stalno prizadevati za povečanje udeležbe mladih žensk na trgu dela, zlasti po porodniškem dopustu in mater samohranilk, ter mladih migrantov, mladih, ki so zgodaj opustili izobraževanje, nizkokvalificiranih mladih, mladih invalidov in vseh mladih, ki jim grozi diskriminacija;

M.  ker lahko izobraževanje in usposabljanje prispevata k boju proti družbeni neangažiranosti, marginalizaciji in radikalizaciji mladih ter k reševanju problema brezposelnosti mladih in h krepitvi zavesti mladih o pomenu temeljnih vrednot EU; ker sta medkulturni in medverski pristop ključnega pomena za izgradnjo medsebojnega spoštovanja in vključitev mladih v izobraževanje in družbeno življenje, pa tudi za odpravljanje predsodkov in nestrpnosti;

N.  ker posebna narava športnih dejavnosti in njihov prispevek k socialni vključenosti prikrajšanih mladih, zlasti beguncev in migrantov, pripomore k preseganju ksenofobije in rasizma;

O.  ker so mladi prihodnost in bi jih bilo treba obravnavati kot vir izjemnega potenciala za prihodnost evropskih družb;

P.  ker je ključnega pomena, da se v mladinske politike vključi vidik spola, ki v vseh fazah političnega procesa upošteva posebne okoliščine in izzive, s katerimi se soočajo mlade ženske in dekleta; ker je treba v mladinsko politiko vključiti posebne ukrepe, ki upoštevajo enakost spolov, na primer za boj proti nasilju nad ženskami in dekleti, spolno vzgojo in vzgojo o medčloveških odnosih in izobraževanje na področju enakosti spolov;

Q.  ker je treba pri oblikovanju in izvajanju mladinskih politik posebno pozornost nameniti potrebam mladih, ki se soočajo z večplastno diskriminacijo, vključno z mladimi invalidi ali mladimi z duševnimi boleznimi ter mladimi, ki se opredeljujejo kot osebe LGBTI;

R.  ker morata biti socialna vključenost in socialna mobilnost osrednji prednostni nalogi strategije EU za mlade, ki mora zato biti usmerjena predvsem v mlade iz ranljivih skupin, kot so mladi, ki se soočajo z revščino in socialno izključenostjo, mladi z odročnih podeželskih območij ali mladi iz marginaliziranih skupin, kot so etnične manjšine ali begunci in prosilci za azil;

Splošna priporočila

1.  pozdravlja poročilo EU o mladih z dne 15. septembra 2015, ki temelji na sporočilu Komisije o izvajanju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010-2018) in vsebuje glavne rezultate zadnjega triletnega cikla strategije EU za mlade, predlagane pa so tudi prednostne naloge za naslednji cikel (COM(2015)0429); priporoča, naj organi na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni v odziv na nove potrebe glede prihodnjih družbenih in izobraževalnih izzivov zagotovijo dobro obveščanje o različnih programih na ravni EU, v ospredju katerih so mladinske politike, ter njihovo dobro izvajanje in usklajevanje;

2.  meni, da je odprta metoda koordinacije sicer primerno, a še vedno nezadostno sredstvo za oblikovanje mladinskih politik, in da jo morajo dopolnjevati drugi ukrepi; ponovno poziva k tesnejšemu sodelovanju in izmenjavi primerov najboljše prakse glede vprašanj, povezanih z mladimi, na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU; poziva države članice, naj se dogovorijo o jasnih kazalnikih in referenčnih merilih, da bi omogočili spremljanje doseženega napredka;

3.  poudarja, da je vključevanje mladih invalidov na trg dela nujno, da bi lahko živeli samostojno in bili v celoti vključeni v družbo kot njeni dejavni udeleženci, ki k njej resnično prispevajo;

4.  poudarja, kako pomemben je strukturiran dialog kot sredstvo, s katerim je mogoče vključiti mlade (tako v okviru mladinskih organizacij kot izven njih); v zvezi s tem poudarja, da je treba povečati in izboljšati domet, prepoznavnost in kakovost procesa in posebno pozornost nameniti vključevanju ranljivih in marginaliziranih skupin, za učinkovitejše oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje mladinskih politik na vseh ravneh in spodbujanje dejavnega državljanstva med mladimi; poziva k okrepitvi strukturiranega dialoga kot kakovostnega participativnega orodja za mlade pri prihodnjem okviru za sodelovanje na področju mladine;

5.  je seznanjen z učinkom drugega cikla strategije EU za mlade (2013-2015) pri poudarjanju pomena prilagodljivega pristopa k mladinski politiki z medsektorskim sodelovanjem in sodelovanjem na več ravneh; ceni strukturiran dialog z mladinskimi organizacijami v zvezi s tem; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo dostop mladih do visokokakovostnega izobraževanja in usposabljanja ter zaposlovanja; želi spomniti na osem področij ukrepanja, ki jih spodbuja strategija EU za mlade;

6.  poudarja, kako pomembna je strategija EU za mlade v luči zaskrbljujoče visoke stopnje brezposelnosti mladih v EU, visokih in zelo različnih deležev mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in izzivov v zvezi z revščino mladih in njihovo socialno izključenostjo; poudarja tudi, da bi moral naslednji cikel (2016–2018) prispevati k ciljema strategije EU za mlade, in sicer z opredelitvijo in odpravo vzrokov za brezposelnost mladih (npr. osipa), pa tudi s spodbujanjem podjetništva med mladimi, z vlaganjem v izobraževanje, pripravništva, vajeništva in poklicno usposabljanje za pridobitev znanj in spretnosti, ki bodo prilagojeni možnostim, potrebam in razvoju na trgu dela, ter z olajšanjem prehoda na trg dela s pomočjo ukrepov za zagotavljanje boljšega usklajevanja izobraževalnih programov, politike zaposlovanja in povpraševanja na trgu dela; poudarja, da je treba akterje na trgu dela podpreti pri njihovih prizadevanjih za izvajanje jamstva za mlade, da bi tako zagotovili, da bodo mladi najpozneje štiri mesece po končanju šolanja bodisi zaposleni, se izobraževali ali poklicno usposabljali bodisi v postopku prekvalifikacije;

7.  poudarja, da bi moralo biti učinkovito izvajanje strategije EU za mlade tesno povezano z uresničevanjem krovnih ciljev strategije Evropa 2020, zlasti s ciljem glede 75-odstotne zaposlenosti prebivalcev, starih od 20 do 64 let, ter s ciljem glede rešitve čim večjega števila mladih iz primeža revščine in socialne izključenosti; ugotavlja, da se je od leta 2013 stopnja brezposelnosti mladih v nekaterih državah članicah sicer znižala, da pa ostaja resnično skrb zbujajoče, da je še vedno skoraj dvakrat tolikšna kot stopnja splošne brezposelnosti, približno 8 milijonov mladih Evropejcev je namreč še vedno brezposelnih; zato poudarja, kako pomembno je geografsko neusklajenost med ponudbo delovnih mest in povpraševanjem po njih v državah članicah in med njimi obravnavati s pomočjo prenovljenega Evropskega portala za zaposlitveno mobilnost (EURES) za izboljšanje zaposlitvenih možnosti mladih in večjo socialno kohezijo;

8.  poudarja, da je bistvenega pomena, da naslednji cikel strategije EU za mlade v svojih ciljih vključuje mlade begunce in prosilce za azil ter da jim zagotavlja enako in nediskriminatorno obravnavo, dostop do izobraževanja, usposabljanja in zaposlitve ter socialno vključenost, da bi si lahko zgradili svojo identiteto v državi gostiteljici in v celoti izkoristili svoje talente in potencial ter da bi preprečili, da bi bili marginalizirani in razočarani;

9.  je zaskrbljen zaradi bega možganov in z njim povezanih tveganj za nekatere države članice, zlasti tiste, ki se soočajo s težavami in so vključene v programe za prilagoditev, kjer je vse večje število diplomantov zaradi množične brezposelnosti prisiljeno oditi v tujino, zadevne države pa so tako prikrajšane za svoje najbolj dragocene in produktivne človeške vire;

10.  poudarja potencial za stik z mladimi, ki ga nudijo nove tehnologije, in poziva EU in države članice, naj prednosti teh tehnologij izkoristijo za krepitev dialoga z mladimi in njihove zmogljivosti za sodelovanje v družbi;

11.  poudarja pomen vključitve mladih in mladinskih organizacij v določitev prednostnih nalog in pripravo novega okvira EU za sodelovanje na področju mladine po letu 2018;

12.  priporoča, da države članice in EU izvedejo oceno učinka politik, ki so usmerjene v mlade;

13.  meni, da so izmenjava primerov najboljše prakse, z dokazi podprto oblikovanje politik, strokovne skupine, dejavnosti vzajemnega učenja in medsebojni strokovni pregledi pomembna orodja pri ciljno usmerjenem medsektorskem sodelovanju za podporo mladim; poudarja, kako pomembno je širjenje rezultatov teh dejavnosti za čim večji učinek;

14.  poudarja pomen, ki ga ima medsektorsko sodelovanje na vseh ravneh, zlasti med različnimi strategijami EU, ki zadevajo mlade (sedanje in prihodnje strategije EU za mlade, izobraževanje in usposabljanje ter za zdravje in zaposlovanje ipd.);

15.  poudarja, kako pomembni in potrebni sta krepitev in nadgradnja strategij in pobud za preprečevanje nasilja in ustrahovanja v šolah;

16.  poudarja, kako pomembno je visokokakovostno in potrebam posameznega otroka ali mladostnika prilagojeno sodelovanje, tudi sodelovanje med družinami, verskimi skupnostmi in šolami, lokalnimi skupnostmi, mladinskimi organizacijami, mladinskimi delavci ter akterji formalnega, neformalnega ali priložnostnega učenja, ko gre za usmerjanje in podporo mladih na poti k njihovi polni vključitvi v družbo, tako da se jim zagotovi varno okolje, v katerem se bodo lahko razvijali in učili;

17.  predlaga, da se v zvezi z mladinsko politiko vključi lokalne in regionalne organe, zlasti v tistih državah članicah, v katerih imajo pristojnosti na tem področju;

18.  poudarja, kako pomembno vlogo ima spodbujanje zdravega življenjskega sloga pri preprečevanju bolezni, in meni, da je treba mladim zagotoviti ustrezne informacije in podporo v zvezi z resnimi duševnimi težavami, kot so uporaba tobaka ter uživanje alkohola in drog ter zasvojenost s temi substancami;

19.  opozarja, kako pomembna je vključitev medgeneracijske razsežnosti v mladinske politike; opozarja tudi, da je treba izboljšati dialog med različnimi generacijami;

20.  poudarja pomen obravnavanja revščine mladih iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij ali mladih, katerih starši so brezposelni ter ki jim ni uspelo izstopiti iz socialno-ekonomskega kroga njihove družine;

21.  poziva države članice, naj zagotovijo učinkovito usposabljanje v nacionalnem jeziku, ki bo v skladu z načeloma večjezičnosti in nediskriminacije in bo temeljilo na nacionalni zakonodaji in evropskih načelih, ter naj bolj podpirajo izobraževalne ustanove, v katerih se poučuje v maternem jeziku narodnih ali jezikovnih manjšin;

22.  želi spomniti na krovni cilj strategije Evropa 2020, da mora biti delež osipnikov iz izobraževanja in usposabljanja nižji od 10 %; poudarja, da se je treba proti osipu kot dejavniku, ki prispeva k brezposelnosti, boriti z dialogom med izobraževalnim sektorjem, javnimi zavodi za zaposlovanje in socialnimi partnerji, tako da se ugotovijo pomanjkljivosti šolskega sistema in družbe, dijake in študente pa podpre pri iskanju njihovih lastnih učnih metod, z izvajanjem ustreznih in zanimivih učnih načrtov in vzpostavitvijo močnega, dobro pripravljenega in prilagojenega sistema usmerjanja z visokokakovostnimi storitvami svetovanja in usmerjanja za vse dijake in študente, zlasti ob prvih znakih osipa dijakov in študentov, tako da se jih ustrezno obvešča o prihodnjih možnostih na trgu dela in poklicnih poteh, vključno s tehničnimi in obrtniškimi delovnimi mesti, da se jim zagotavlja izobraževanje na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter dualnega izobraževanja, pa tudi kakovostna vajeništva, pripravništva in delovne prakse, ter tako da se jim ponudi druga priložnost v obliki poklicnega usposabljanja;

23.  poziva države članice, naj izdajo na znanju in dokazih temelječa poročila o socialnih in življenjskih razmerah mladih ter pripravijo nacionalne akcijske načrte in jih dosledno izvajajo;

24.  poudarja, da bi bilo treba v središče uresničevanja ciljev strategije EU za mlade postaviti spodbujanje več in enakih možnosti za vse mlade prek spodbujanja socialne vključenosti, enakosti spolov in solidarnosti ter boja proti vsem oblikam diskriminacije v zvezi z mladimi, zlasti na podlagi spola, rase ali narodnosti ali pa invalidnosti;

25.  ugotavlja, da je treba mladinske politike in nacionalne strategije za mlade zasnovati skupaj z mladimi in zanje;

26.  zlasti pozdravlja koristnost okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010-2018) pri izboljševanju sodelovanja med državami članicami in Evropsko unijo ter ustvarjanju in razvijanju priložnosti in prednosti, ki jih projekt evropskega povezovanja nudi za mlade, zato poziva Komisijo, naj okvir ohrani tudi po letu 2018 in ga tudi po tem obdobju nadalje razvije;

27.  poziva države članice, naj vzpostavijo izobraževalne strukture, ki so potrebne za vključevanje mladih beguncev in s pomočjo katerih se bodo lahko naučili jezika države, v kateri jim je bil priznan status begunca, pa tudi zaključili svojo začeto izobraževanje ali svoja že pridobljena znanja in spretnosti prilagodili evropski ravni, da bi tako olajšali njihovo vključitev na trg dela in v evropsko družbo;

28.  poziva k sprejetju ciljnih ukrepov, v ospredju katerih bodo osipniki, ki potrebujejo usmerjanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, ter k vzpostavitvi učinkovitega sistema za zgodnje izobraževanje, s pomočjo katerega bo ugotovljeno, pri katerih posameznikih obstaja tveganje, da postanejo osipniki ali mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, da se jim bo lahko pomagalo že od otroštva dalje in preprečilo, da bi se sploh znašli v tem položaju;

29.  spodbuja države članice, naj v svoje pokojninske politike vključijo načelo medgeneracijske solidarnosti ter upoštevajo posledice, ki jih te politike imajo in bodo imele za mlade;

30.  pozdravlja svojo resolucijo z dne 12. aprila 2016 o učenju o EU v šolah in v zvezi z njo poziva države članice, naj preko formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja spodbujajo bolj celovito znanje o EU, zlasti na podlagi sodelovanja ponudnikov formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja, kar je mogoče doseči v okviru stalne strategije EU za mlade;

31.  poziva države članice, naj zlasti na lokalni ravni v izvajanje bolj vključijo neodvisne organizacije in naj v strategiji za po letu 2018 bolj uskladijo obstoječe postopke (npr. s sodelovanjem v odborih za pomoč mladim po vsej EU), da se bo strategija EU za mlade uporabljala tudi v prihodnosti;

32.  poudarja, da je treba mlade opremiti z dobrim poznavanjem in razumevanjem EU, tudi tako da se učijo o temeljnih vrednotah EU ter postopkih upravljanja in odločanja v EU, da bodo lahko sodelovali pri kritičnem razmisleku o EU in postali odgovorni in dejavni evropski državljani; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za spodbujanje evropske razsežnosti v izobraževanju ter učence tako pripravijo na življenje in delo v vse bolj kompleksni in povezani Uniji, ki jo lahko sooblikujejo in se to od njih tudi pričakuje;

Zaposlovanje in izobraževanje

33.  poziva države članice, naj čim bolje izkoristijo razpoložljive politike EU in nacionalne politike ter finančne okvire za spodbujanje ustreznih naložb v mlade in ustvarjanje kakovostnih in varnih delovnih mest; vztraja na programih mobilnosti na vseh ravneh, s pomočjo katerih bodo mladi izboljšali svoja znanja in spretnosti ter kompetence, postali bolj samozavestni, vedoželjni in se začeli zanimati za druge načine učenja in sodelovanje v družbi; toplo priporoča, da se ta znanja in spretnosti, ki so bili v okviru mobilnosti okrepljeni, priznajo in ovrednotijo; poziva EU in države članice, naj mladim zagotovijo boljši dostop do informacij o vseh programih in pobudah, pri katerih lahko sodelujejo;

34.  poziva države članice, naj v celoti izvajajo program Erasmus+, zlasti kar zadeva vajeništva, in med mladimi tako spodbujajo nadaljnje čezmejno usposabljanje ter poklicno mobilnost in mobilnost delovne sile in jih opremijo z znanji in spretnostmi ter kompetencami za življenje, vključno z jezikovnimi znanji in spretnostmi, hkrati pa jim omogočijo tudi več priložnosti in možnosti za udeležbo na trgu dela in v družbi, ne glede na njihovo izobrazbo, znanja in spretnosti ali stopnjo izobrazbe; je zaskrbljen, ker še ni bila dosežena želena raven mobilnosti vajencev, in poziva Komisijo, države članice, podjetja in šole, naj poiščejo poti za odpravo preostalih ovir, ki vajencem otežujejo mobilnost; ob upoštevanju dejavnika starosti in njihovega finančnega položaja, ki je pogosto nestabilen, poudarja, kako pomembno je podpirati mlade pri njihovi mobilnosti, tudi tako, da se odpravijo nekatere posredne ovire za mobilnost, kot so težave v zvezi z nastanitvijo in prevozom;

35.  poziva, naj se dijakom in študentom v poklicnem izobraževanju in usposabljanju omogočijo boljše možnosti za opravljanje delovne prakse v sosednjih državah in tako omogoči boljše razumevanje praks drugih držav članic s področja dela in usposabljanja, na primer s povračilom potnih stroškov dijakom in študentom, ki še naprej živijo v svoji matični državi; poudarja, da je mobilnost v okviru usposabljanja pomembna prednost pri vstopanju na trg dela, pa tudi za razumevanje evropskega projekta in vključevanje vanj, tako da se ga živi; nadalje poudarja, kako pomembno je izvajanje evropskega okvira za spodbujanje mobilnosti kot dela vajeništva in poklicnega usposabljanja; poleg tega poziva države članice, naj mrežo EURES v celoti izkoristijo za spodbujanje mobilnosti mlade delovne sile znotraj EU, tudi mobilnosti v okviru vajeništev;

36.  poudarja pomen poučevanja in učenja splošnih osnovnih znanj in spretnosti, kot so informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), matematika, kritično razmišljanje, tuji jeziki, mobilnost itd., ki bodo mladim omogočili, da se bodo lahko zlahka prilagodili spreminjajočemu se družbenemu in gospodarskemu okolju;

37.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo usposabljanje na področju IKT, da bi vse mlade opremili z ustreznimi digitalnimi znanji in spretnostmi, ki jim bodo koristili na trgu dela, na primer tako da prerazporedijo finančna sredstva v okviru pobude za zaposlovanje mladih;

38.  poudarja, da imajo IKT pomembno vlogo pri osebnemu in poklicnemu razvoju mladih, ter priznava njihov potencial za opolnomočenje mladih, saj se lahko z njihovo pomočjo skupaj odzovejo na socialne težave ter povežejo, tako da premostijo geografske, socialne, verske, spolne in gospodarske ovire; zato poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da bodo vsi mladi dobro opremljeni z najnovejšimi IKT znanji in spretnostmi ter kompetencami;

39.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijajo programe za mlade in izobraževalne programe, ki bodo opolnomočili mlade ženske in dekleta in jim omogočali dostop do tradicionalno moških sektorjev, kjer so premalo zastopane, kot so podjetništvo, IKT ter na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike;

40.  ponovno opozarja na ogromen potencial, ki ga imajo sinergije med področji naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike in IKT-sektorji ter področji umetnosti in oblikovanja in ustvarjalne industrije za preoblikovanje področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike na način, da bi zajemalo tudi umetnost, in poudarja potencial, ki ga prinašajo takšne sinergije za pritegnitev več mladih, zlasti žensk in deklet, na področje naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike;

41.  poziva države članice, naj spodbujajo ženske, da se odločijo za usposabljanje in poklic na področjih, kjer so premalo zastopane, na primer na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ali informacijskih tehnologij;

42.  poudarja, da je mladim treba omogočiti, da pridobijo vsaj osnovna digitalna znanja in spretnosti ter da pridobijo znanje in razumevanje medijev, da bodo lahko delali, se učili in dejavno sodelovali v sodobni družbi;

43.  ugotavlja, da tudi v primeru, da mladi premagajo velik izziv in najdejo zaposlitev, to v številnih državah članicah ne pomeni nujno, da jim bo ta zagotavljala zadostna sredstva za življenje nad pragom revščine;

44.  poziva k nadaljnjemu izvajanju pobude za zaposlovanje mladih; poziva tudi, naj se pozneje predlagajo prilagoditve predpisov in sredstev, da bi tako do konca sedanjega finančnega okvira odpravili obstoječe ovire pri izvajanju;

45.  poziva, naj se učni načrti in programi usposabljanja na vseh stopnjah bolje uskladijo s potrebami spreminjajočih se trgov dela; poziva tudi, naj se zavoljo izpolnjevanja ciljev politike EU glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije in ob upoštevanju trajnih neenakosti med mesti, predmestji in podeželjem v vseh splošnih in poklicnih izobraževalnih ustanovah v EU pripravijo obveščevalne kampanje, kampanje za ozaveščanje in v podporo programom mobilnosti; hkrati pa poudarja, kako pomembno je ohranjati vrednost znanja in prizadevanja za zagotavljanje povsem zaokroženega izobraževanja in trdne akademske podlage; spodbuja krepitev dialoga in sodelovanja med gospodarstvom in univerzami, da bi razvili izobraževalne programe, v katerih bi mlade opremili z ustreznim naborom spretnosti, znanj in kompetenc; v zvezi s tem poziva k tesnejšemu sodelovanju med izobraževalnimi ustanovami, podjetji, zlasti MSP, ter zavodi za zaposlovanje; predlaga, naj si države članice izmenjajo primere najboljše prakse v zvezi s tem;

46.  poudarja, da je celosten in vključujoč pristop k izobraževanju bistvenega pomena, da se bodo vsi učenci, dijaki in študenti počutili dobrodošle in vključene ter soodgovorne za odločanje o svoji izobrazbi; opozarja, da je opustitev šolanja brez pridobljene izobrazbe eden največjih izzivov za našo družbo, saj vodi v socialno izključenost, in da je odpravljanje tega pojava eden naših glavnih ciljev; poudarja, da je treba za tiste, ki imajo največje težave, poleg prilagojenih sistemov usposabljanja uvesti tudi posebne ukrepe; želi spomniti, da bi morala pripravništva in vajeništva pripeljati do zaposlitve in da bi morali delovni pogoji in dodeljene naloge pripravnikom in vajencem omogočiti, da pridobijo praktične izkušnje ter znanja in spretnosti, ki so potrebni za vstop na trg dela; meni, da je za odpravo brezposelnosti mladih bistvenega pomena, da se regionalne in lokalne javne pa tudi zasebne deležnike vključi v oblikovanje in izvajanje kombinacije ustreznih politik;

47.  poziva države članice, naj izvajajo ukrepe za olajšanje prehoda mladih iz izobraževanja v zaposlitev, tudi z zagotavljanjem kakovostnih pripravništev in vajeništev, v okviru katerih bodo mladim priznane jasno določene pravice, vključno z dostopom do socialne zaščite, pisnimi in zavezujočimi pogodbami in poštenim plačilom, s čimer bi zagotovili, da mladi pri vstopanju na trg dela ne bodo diskriminirani, ter z ustreznim seznanjanjem dijakov in študentov s prihodnjimi možnostmi na trgu dela;

48.  poudarja, da se stopnja brezposelnosti občutno zniža, ko se raven dosežene izobrazbe zviša, in da je zato treba spodbujati možnosti za višjo izobrazbo mladih v EU in vanjo vlagati;

49.  hkrati poudarja tudi, da naj bi izobraževanje ne le zagotavljalo znanja in spretnosti ter kompetence, ki jih narekujejo potrebe na trgu dela, temveč tudi prispevalo k osebnemu razvoju in rasti mladih, da bi postali proaktivni in odgovorni državljani; zato poudarja, da je v celotnem (tako formalnem kot neformalnem) izobraževalnem sistemu potrebna državljanska vzgoja;

50.  poziva države članice, naj mladim, ki so nadarjeni za šport, omogočijo, da imajo vzporedni karieri, da bodo na eni strani lahko razvijali svoje talente kot športniki, na drugi pa se izobraževali;

51.  poudarja, da je treba na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja vključiti elemente učenja podjetništva, saj je zgodnje spodbujanje podjetniškega duha med mladimi učinkovit način boja proti brezposelnosti mladih; v zvezi s tem poziva k dejavnemu dialogu in sodelovanju med univerzami in gospodarstvom, da bi razvili izobraževalne programe, v katerih bi mlade opremili s potrebnimi znanji in spretnostmi ter kompetencami; nadalje poudarja, da je treba za razvoj podjetništva med mladimi spodbujati in podpirati politike, zlasti v kulturnem in ustvarjalnem sektorju ter na področju športa za zagotovitev varnih in kakovostnih delovnih mest ter za spodbujanje socialnega razvoja in kohezije med skupnostmi; prav tako poudarja potencial, ki ga ima prostovoljstvo pri pridobivanju znanj in spretnosti, krepitvi osebnostnega razvoja in omogočanju mladim, da najdejo svoj poklic;

52.  poudarja, da je za podjetnost treba razviti prečne spretnosti, kot so ustvarjalnost, kritično razmišljanje, skupinsko delo in samoiniciativnost, ki prispevajo k osebnemu in poklicnemu razvoju mladih in jim olajšajo prehod na trg dela; meni, da je zato treba olajšati in spodbujati sodelovanje podjetnikov pri izobraževalnem procesu;

53.  poudarja, da je treba več vlagati v zagonska podjetja in mlade, ki začenjajo svojo podjetniško pot, ter olajšati njihov dostop do začetnega kapitala in vozlišč z izkušenimi poslovnimi mentorji;

54.  želi spomniti, da sta zaposlovanje in podjetništvo ena od osmih prednostnih nalog, opredeljenih v strategiji EU za mlade (2010–2018); poudarja, da imata mladinsko delo in neformalno učenje – zlasti v okviru združenj mladih podjetnikov in mladinskih organizacij, ki mladim omogočajo, da razvijajo inovativne projekte in pridobivajo podjetniške izkušnje ter sredstva in samozavest, ki so potrebni za ustanovitev lastnega podjetja – ključno vlogo pri razvijanju kreativnega in inovativnega potenciala mladih, vključno z njihovim podjetniškim duhom ter podjetniškimi in državljanskimi znanji in spretnostmi; nadalje poudarja, da je treba za zaposlovanje mladih v Evropi ustvariti okolje, ki bo ugodno za podjetništvo in inovativna zagonska podjetja; poudarja, da je treba odpraviti vse ovire, ki mladim onemogočajo, da bi uresničili svoje zamisli, potencial in talente;

55.  priporoča, naj bo večji poudarek strategije EU za mlade na podjetništvu kot bistvenemu elementu za spodbujanje gospodarske rasti; ugotavlja, da je leta 2014 samo eden od petih mladih Evropejcev želel ustanoviti svoje lastno podjetje, za kar še vedno menijo, da je težko; se zavzema za prednostno obravnavo razvijanja podjetniške kulture od mladih nog, prožne delovne ureditve, ki omogoča združevanje dela in študija, dualnega izobraževanja in dostopa do financiranja;

56.  poudarja, da ustvarjalna industrija sodi med najbolj podjetniške in najhitreje rastoče sektorje in da se pri umetniškem izobraževanju razvijajo prenosljivi znanja in spretnosti, med drugim ustvarjalno razmišljanje, reševanje problemov, skupinsko delo in iznajdljivost; priznava, da sta umetniški sektor in sektor medijev za mlade še posebej privlačna;

57.  poudarja pomen socialnega podjetništva kot gonilne sile za inovacije, socialni razvoj in zaposlovanje in zato poziva EU in države članice, naj ga bolje promovirajo in okrepijo njegovo vlogo;

58.  spodbuja države članice, naj sprejmejo ukrepe za spodbujanje podjetništva, tako da ustvarijo okolje, ki bo bolj ugodno za podjetnike in ustvarjanje zagonskih podjetij, ti ukrepi pa lahko vključujejo sheme in ukrepe za lažji dostop do bančnih kreditov, poenostavljeno pravno ureditev ter davčne olajšave in ukrepe, s pomočjo katerih bodo mladi lahko uresničili svoje poslovne ideje; se zavzema za metode usposabljanja, ki spodbujajo podjetniško in ustvarjalno miselnost, in zaposlovanje diplomantov kot mladih podjetnikov;

59.  poudarja, da države članice za odpravo brezposelnosti mladih potrebujejo dobro usposobljeno osebje za poklicno usmerjanje, ki je seznanjeno tako s priložnostmi na področju visokošolskega kot poklicnega izobraževanja in pozna trenutno stanje trga dela, verjetne razvojne trende v državah članicah in nove sektorje njihovega gospodarstva;

60.  spodbuja države članice, naj mlade podprejo pri osamosvajanju in pri tem, da si ustvarijo lastno družino, in sicer v obliki stanovanjskih dodatkov, preferencialnega režima in nižje dohodnine, poleg tega pa naj študentom zagotovijo preferenčna posojila;

61.  poudarja pomen vzajemnega priznavanja in potrjevanja spretnosti, kompetenc in znanj, pridobljenih s priložnostnim, neformalnim in vseživljenjskim učenjem, saj je njihovo potrjevanje ključnega pomena za zagotovitev prepoznavnosti in ovrednotenje raznolikega in bogatega učenja posameznikov, zlasti tistih z manj priložnostmi; poudarja, da potrjevanje znanj in spretnosti prispeva k povečanju dostopa do formalnega izobraževanja in novih poklicnih priložnosti, hkrati pa krepi samozavest in motivacijo mladih za učenje ter spodbuja razvoj vrednot, sposobnosti ter znanj in spretnosti pri njih, pa tudi za učenje o državljanstvu in demokratični udeležbi; poziva države članice, naj si v tesnem sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki, vključno z mladinskimi organizacijami, bolj prizadevajo za vzpostavitev celovitih mehanizmov za potrjevanje do leta 2018, kot je bilo zahtevano v priporočilu Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja;

62.  poudarja, kako pomembno je formalno, priložnostno in neformalno učenje, tudi prek združenj, za razvoj vrednot, sposobnosti ter znanj in spretnosti pri mladih, kot tudi za učenje o državljanstvu in demokratični udeležbi; opozarja na različne možnosti in modele usposabljanja v državah članicah, še zlasti pa na dualno izobraževanje, ki lahko olajša prehod iz izobraževanja ali usposabljanja v zaposlitev; podpira izvajanje vseživljenjskega učenja; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo usklajeno, veljavno in vseevropsko priznavanje znanj in spretnosti ter kompetenc, pridobljenih v okviru formalnega, priložnostnega in neformalnega učenja in pripravništev, da bi na evropskem trgu dela odpravili pomanjkanje znanj in spretnosti in neusklajenost med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih; jih nadalje poziva, naj takšne dejavnosti podprejo prek ustreznih programov EU; poleg tega poziva, naj se poklicno izobraževanje in usposabljanje bolj osredotoči na jezike, zlasti jezike sosednjih držav, da bi izboljšali položaj in zaposljivost zadevnih dijakov in študentov na čezmejnem trgu dela;

63.  ugotavlja, da se zaradi trenutnega vala digitalizacije in zaradi novih trendov na trgu dela vse več mladih srečuje z novimi oblikami zaposlitve, ki usklajujejo prožnost in varnost; poudarja pomen ustreznega izobraževanja mladih, pri katerem je v ospredju vloga socialne zaščite pri poklicnem razvoju;

64.  meni, da bi z zgodnjim ukrepanjem in proaktivnimi politikami trga dela prešli z zdravljenja simptomov večgeneracijske prikrajšanosti na prepoznavanje in obvladovanje tveganj v rani mladosti, da bi preprečili brezposelnost in olajšali ponovno vključitev; posebej opozarja na položaj tistih, ki so najbolj marginalizirani in jim najbolj grozi brezposelnost;

65.  poudarja, da so za delo z mladimi iz manj spodbudnih okolij pomembni odprti in nizko pragovni programi;

66.  poudarja, kako pomembni so vseživljenjsko učenje in izboljševanje izobraževalnih in zaposlitvenih priložnosti za mlade ter zagotavljanje vzajemnega čezmejnega priznavanja in združljivosti kvalifikacij in visokošolskih diplom za krepitev sistema za zagotavljanje kakovosti; poziva, naj se vzajemno čezmejno priznavanje kvalifikacij in diplom še naprej povečuje, vrednoti in prilagaja spreminjajočim se potrebam po usposabljanju, in ugotavlja, da bi bilo to treba zagotoviti na evropski ravni in v vseh državah, ki so se pridružile evropskemu visokošolskemu prostoru, in tistih, ki so naštete v evropskem ogrodju kvalifikacij;

67.  v zvezi s tem poudarja, kako pomembno vlogo imata neformalno in priložnostno učenje, pa tudi sodelovanje pri športnih in prostovoljskih dejavnostih pri spodbujanju razvoja državljanskih, socialnih in medkulturnih kompetenc ter znanj in spretnosti; poudarja, da so nekatere države dosegle pomemben napredek pri razvoju ustreznega pravnega okvira, medtem ko imajo druge težave pri oblikovanju celovitih strategij za potrjevanje; zato poudarja, da je treba razviti celovite strategije, s katerimi bo potrjevanje mogoče;

68.  poudarja, da je treba obravnavati pomanjkanje znanj in spretnosti ter neusklajenost med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, tako da se z boljšo uporabo vseh orodij in programov EU spodbuja in omogoča mobilnost učencev in pedagoškega osebja; poudarja, da je mobilnost pri izobraževanju pomembna prednost pri vstopanju na trg dela; poziva k sprejetju ukrepov za zagotovitev usklajevanja, dopolnjevanja in skladnosti strukturnih skladov za mobilnost, npr. Evropskega socialnega sklada (ESS), in drugih programov, kot je Erasmus+; v zvezi s tem poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo programi mobilnosti, kot je Erasmus+, pri spodbujanju razvoja horizontalnih znanj in spretnosti ter kompetenc ter pri medkulturnih izmenjavah med mladimi; pozdravlja preoblikovanje obstoječega spletnega mesta evropske panorame spretnosti;

69.  poudarja, da je treba okrepiti vlogo programa Erasmus za mlade podjetnike pri doseganju dolgoročne kakovostne zaposlitve; meni, da je za izkoriščanje potenciala mladih potrebna poklicna mobilnost; ugotavlja, da je trenutno v EU zaposlenih 217,7 milijona ljudi, od tega jih 7,5 milijona (3,1 %) dela v drugi državi članici; dodaja, da je po podatkih iz raziskav EU bolj verjetno, da so mladi mobilni in se bodo domov vrnili z novimi znanji in spretnostmi ter kvalifikacijami;

70.  poziva Komisijo, naj krepi in podpira mobilnost dijakov in študentov na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, tako da promovira program Erasmus za vajence;

71.  poziva države članice, naj v celoti izkoristijo prednosti sedanje reforme mreže EURES in podprejo mobilnost mlade delovne sile v EU, tudi z mobilnostjo pri vajeništvih in pripravništvih; poziva države članice, naj redno posodabljajo obvestila o prostih delovnih mestih in življenjepise; poziva Komisijo, naj izboljša storitve mreže EURES glede usklajevanja ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih in tako zagotovi, da bodo mladi pridobili ustrezne in visokokakovostne ponudbe v skladu s svojim življenjepisom;

72.  spodbuja države članice, naj v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi gospodarskimi akterji po izmenjavi primerov najboljše prakse in v skladu s specifično naravo posameznih izobraževalnih sistemov vzpostavijo sisteme dualnega izobraževanja in usposabljanja, da bi premostili sedanjo in prihodnjo neusklajenost med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih;

73.  poziva države članice in Komisijo, naj uvedejo inovativna in prilagodljiva nepovratna sredstva za razvijanje talenta ter umetniških in športnih sposobnosti na področju kulture, izobraževanja in usposabljanja; podpira države članice, ki skušajo uvesti programe štipendiranja za tiste z dokazanimi izobraževalnimi, športnimi in umetniškimi sposobnostmi;

74.  ugotavlja, da sta osip in opustitev šolanja brez pridobljene izobrazbe eden največjih izzivov za našo družbo, saj vodita v prekarnost in socialno izključenost, in da je odpravljanje teh pojavov eden naših glavnih ciljev; opozarja, da lahko mobilnost, prilagoditev izobraževalnih sistemov in izvajanje individualiziranih ukrepov nudijo rešitev za najbolj prikrajšane ljudi, da bi znižali stopnjo osipa pri izobraževanju in usposabljanju;

75.  poudarja, da je treba oblikovati sporazum s študenti, ki bo študentom v univerzitetnem izobraževanju in poklicnem usposabljanju omogočal usklajevanje študija z delom, po možnosti na področju, na katerem se usposabljajo, z zagotovilom, da bodo začeti študij zaključili;

76.  poudarja, da si je treba še naprej prizadevati za zmanjšanje osipa in spodbujanje izobraževanja prikrajšanih mladih;

77.  ugotavlja, da je brezposelnost mladih v EU – čeprav se je v večini držav članic po tem, ko je leta 2013 dosegla vrhunec, zmanjšala – še vedno zaskrbljujoča tema, saj približno osem milijonov mladih Evropejcev ne more najti zaposlitve, delež dolgotrajno brezposelnih ali tistih, ki se neprostovoljno zaposlijo s krajšim delovnim časom oziroma delo opravljajo v okviru prakse, pa je še vedno visok;

Finančni viri

78.  poudarja, kako pomembne so strateške naložbe, tudi iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada, za regionalni razvoj, konkurenčnost in ustvarjanje visokokakovostnih pripravništev, vajeništev in trajnostnih delovnih mest; ugotavlja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

79.  ugotavlja, da je trajalo nekaj mesecev, preden se je začelo izvajati programsko obdobje 2014-2020, in da v prvi oceni politik Unije v tem obdobju, zlasti na področju politike za mlade, ni mogoče v celoti predstaviti njihovega dejanskega učinka;

80.  poudarja, da je Računsko sodišče v predhodnem programskem obdobju ocenilo, da je stopnja napake za transakcije v okviru programa vseživljenjsko učenje in programa Mladi v akciji znašala več kot 4 %; pričakuje, da bo Komisija te napake pri izvajanju programa Erasmus+ odpravila;

81.  pozdravlja 100-odstotno stopnjo izvrševanja proračuna za programsko obdobje 2007–2013, zlasti za programe vseživljenjsko učenje, Kultura, MEDIA in Mladi v akciji; vendar meni, da zgolj stopnja izvrševanja ni bistven kazalec učinkovitosti programov za ocenjevanje njihove uspešnosti;

82.  je zaskrbljen, ker je bilo ob koncu leta 2013 zaradi neusklajenosti med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil premalo sredstev za plačila (v primeru programa Erasmus+ je bilo denimo 202 milijona EUR premalo), kar je imelo negativne posledice za naslednje leto; poziva Komisijo, naj poskrbi, da se to pri novih programih ne bo ponovilo;

83.  želi spomniti, da je tudi nepripravljenost mladih za ustanovitev lastnega podjetja eden od vzrokov za počasno gospodarsko rast v Evropi, zato meni, da je treba mladim pri tem pomagati;

84.  pozdravlja, da je v novem programskem obdobju za boj proti brezposelnosti mladih iz Evropskega socialnega sklada in iz pobude za zaposlovanje mladih namenjenih več kot 12,4 milijarde EUR;

85.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je leta 2014 pri ukrepih, ki so se financirali v okviru pobude za zaposlovanje mladih, sodelovalo 110.300 brezposelnih mladih; pozdravlja odločitev voditeljev držav in vlad EU, da bodo za jamstvo za mlade namenili 6,4 milijarde EUR sredstev Unije (3,2 milijarde EUR iz Evropskega socialnega sklada in 3,2 milijarde EUR iz nove proračunske vrstice); vseeno poudarja, da imajo nekatere države članice pri izvajanju jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih še vedno težave;

86.  poziva EU in države članice, naj si bolj prizadevajo za to, da preprečijo, da bi se vajeništvo in pripravništvo uporabilo kot oblika negotove zaposlitve in nadomestilo dejanska delovna mesta, hkrati pa naj zagotovijo, da delavci uživajo vse pravice iz socialnega varstva, tudi glede plačila in drugih finančnih pravic;

87.  poziva k ciljno usmerjenim in poenostavljenim ukrepom, s pomočjo katerih bi države članice lahko bolje izkoristile sredstva, ki so jim na voljo v okviru evropskih strukturnih skladov, Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), pobude za zaposlovanje mladih ter programov Mladi in mobilnost, tvoja prva zaposlitev EURES in Obzorje 2020 ter programov in ukrepov na področju državljanstva;

88.  poziva Komisijo in države članice, naj poenostavijo upravne postopke za dodeljevanje finančnih sredstev mladinskim organizacijam, saj te pogosto nimajo zmogljivosti za sodelovanje v zapletenih postopkih prijave za pridobitev sredstev iz različnih programov EU;

89.  spodbuja države članice, naj v celoti izkoristijo program Erasmus+, tako da se bolje usmerijo v osebe na vseh stopnjah izobraževanja, da bi izboljšale zaposlitvene obete mladih ter spodbujale čezmejne kariere in pravično mobilnost delovne sile; podpira medkulturno učenje, evropsko državljanstvo in izobraževanje mladih na področju demokracije in vrednot, zato poziva Komisijo, naj pri opravljanju vmesnega pregleda poišče in odpravi ovire v postopku financiranja, zaradi katerih so ti cilji težko uresničljivi, da bi povečali učinek programa Erasmus+ na tem področju;

90.  pozdravlja, da je v programu Erasmus sodelovalo že več kot tri milijone študentov, tako da je bil prag uspešnosti za ta program presežen; ugotavlja, da je ta vodilni program Unije že vse od svojega začetka uspešen, in meni, da ga je treba še naprej podpirati;

91.  obžaluje, da med številom študentov, ki jih posamezne države v okviru programa Erasmus pošljejo, in številom, ki jih sprejmejo, prihaja do velikih razlik; priporoča bolj odločne obveščevalne kampanje in poenostavitev predpisov;

92.  opozarja države članice, da bi se morale zavezati povečanju obsega nacionalnega financiranja, s čimer bi dopolnile sredstva iz Evropskega socialnega sklada in pobude za zaposlovanje mladih ter tako spodbudile zaposlovanje mladih; pri tem meni, da morajo uporabljeni instrumenti ter dodeljena nepovratna sredstva omogočati dostojno življenje; zato poziva, naj se ocenijo ravni nepovratnih sredstev na podlagi dejanskih življenjskih stroškov v posameznih državah članicah;

93.  poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za izvajanje jamstva za mlade; poziva k nadaljnji politični zavezanosti jamstvu za mlade v obliki dolgoročne in strukturne reforme, ki bo zagotovila trajnostno vključitev na trg dela prek visokokakovostne ponudbe;

94.  poziva države članice, naj na podlagi tesnega sodelovanja med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, izobraževalnimi ustanovami in zavodi za zaposlovanje v celoti izvajajo jamstvo za mlade; poudarja, da bi bilo treba jamstvo za mlade v celoti vključiti v nacionalne načrte za zaposlovanje ter v načrtovanje mladinske in izobraževalne politike ter z njim širše seznaniti vse mlade; poudarja tudi, da je vključitev mladinskih organizacij v seznanjanje z jamstvom za mlade, pa tudi v njegovo ocenjevanje in izvajanje ključnega pomena za njegovo uspešnost;

95.  opozarja, da se mlade ženske in moški iz različnih socialno-ekonomskih okolij v različnih starostnih obdobjih soočajo z različnimi pogoji na trgu dela; poziva Komisijo in države članice, naj pri oblikovanju in izvajanju mladinskih politik in politik trga dela, kot je jamstvo za mlade, upoštevajo tovrstne vidike spola in socialno-ekonomske vidike;

96.  meni, da zlasti visoka raven negotovosti delovnih mest med mladimi in starajoče se evropsko prebivalstvo pomenita velik izziv za trajnost, zadostnost in ustreznost pokojninskih sistemov in resno ogrožata solidarnost med generacijami; zato poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da preprečijo zlorabe vsaj pri nepovratnih sredstvih, pridobljenih prek jamstva za mlade, in pri pogodbah dajejo prednost vsaj pogodbam, sklenjenim prek jamstva za mlade, ki mladim omogočajo vplačevanje prispevkov v nacionalne sisteme socialne varnosti;

97.  poziva države članice, naj v celoti izvajajo jamstvo za mlade in spremljajo njegovo uspešnost, tako da v celoti izkoristijo sredstva, ki jim jih zagotavlja EU za izvajanje ukrepov za spodbujanje zaposlovanja mladih, z vključitvijo mladih – vključno s tistimi, ki so invalidi – na trg dela prek zaposlitve, vajeništva ali pripravništva v štirih mesecih po zaključku šolanja ali izgubi zaposlitve, na primer s pomočjo vzpostavitve sistemov za vseživljenjsko poklicno usmerjanje po meri, uradov za registracijo, informacijskih točk in metod zbiranja podatkov, pa tudi s spodbujanjem brezposelnih k registraciji, da bi lahko dobili pregled nad dejanskim stanjem glede brezposelnosti mladih in izboljšali storitve, ki jih zavodi za zaposlovanje nudijo mladim iskalcem zaposlitve;

98.  poziva države članice, naj nemudoma začnejo obravnavati ključne dejavnike za uspešno izvajanje evropskega jamstva za mlade, kot so kakovost ponujenih zaposlitev in njihova trajnost, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, socialno vključevanje, sinergije z drugimi področji politike (v zvezi z izobraževalnimi sistemi, trgom dela, socialnimi storitvami in mladino) ter sodelovanje med vsemi zadevnimi deležniki, da bi mlade vključili na trg dela, zmanjšali stopnjo njihove brezposelnosti in dosegli dolgoročno pozitiven učinek glede preprečevanja tega, da bi bili mladi ob prehodu iz šole na trg dela socialno izključeni in izključeni s trga dela;

99.  poziva, naj se poudarek v okviru evropskega jamstva za mlade glede izobraževanja in usposabljanja za nekvalificirane ali nizko kvalificirane brezposelne mlade razširi tudi na mlade diplomante in tiste, ki so zaključili poklicno usposabljanje; poziva tudi k dvigu starostne meje jamstva za mlade s 25 na 29 let, kar bi odražalo dejstvo, da so številni diplomanti in novinci na trgu dela v poznih dvajsetih;

100.  poziva države članice in regije, naj si izmenjujejo primere dobre prakse in se učijo druga od druge; opozarja, da je pomembno izvesti oceno izvajanja pobude za zaposlovanje mladih v državah članicah za leti 2014 in 2015; poudarja, da je pomembno oceniti srednjeročno uspešnost jamstva za mlade, zlasti glede tega, ali je mladim omogočilo pridobitev znanj in spretnosti ter zaposlitve; poudarja tudi, da je treba to pobudo še naprej izvajati; poleg tega poudarja, da je za uspeh jamstva za mlade ključnega pomena vključitev mladinskih organizacij v njegovo ocenjevanje in izvajanje;

101.  z zanimanjem pričakuje celovito poročilo o izvajanju jamstva za mlade, ki ga bo Komisija predstavila pozneje letos;

102.  ugotavlja, da bo poročilo Računskega sodišča o izvajanju jamstva EU za mlade v državah članicah, ki naj bi bilo dokončano na začetku leta 2017, zagotovilo jasnejšo oceno rezultatov programa; meni, da bi morala biti v poročilo med drugim vključena analiza njegove učinkovitosti in dolgoročnih rezultatov;

103.  želi spomniti Komisijo, da je pomembno poskrbeti za visoko ozaveščenost mladih o programih in možnostih za sodelovanje, pa tudi zagotoviti visokokakovostne informacije o programih, in sicer s pomočjo merljivih kazalnikov (npr. odziv in vključitev ciljne skupine);

104.  poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo ekspanzivne ekonomske politike, ki v večji meri omogočajo prilagoditve na področju javnih naložb v izobraževanje, usposabljanje in visokokakovostna vajeništva;

105.  poziva države članice, naj vlagajo več in naj ne zmanjšajo nacionalnih proračunskih sredstev za mladinske politike, umetnost, kulturo, izobraževanje ter zdravstvene in socialne storitve; prav tako poziva države članice, naj usmerijo naložbe v vključujoče izobraževanje, ki se odziva na družbene izzive, da bi zagotovili enak dostop in priložnosti za vse, tudi za mlade z različnim socialno-ekonomskim ozadjem ter ranljive in prikrajšane skupine;

106.  priporoča, naj se podjetništvo mladih vključi v večletni finančni okvir, države članice naj si prizadevajo za razvoj nacionalnih strategij za doseganje sinergije med programom Erasmus+, Evropskim socialnim skladom, evropsko pobudo za mlade in programom Erasmus za mlade podjetnike, Komisija pa naj državam članicam zagotovi jasne smernice za oceno učinka;

107.  poziva Komisijo, naj začne izvajati shemo celovitega spremljanja programov za mlade, ki bo združevala načrtovane kazalnike rezultatov, konkretne rezultate in dolgoročne učinke;

108.  poudarja, da se je treba osredotočiti na uspešnost in rezultate, ter z zadovoljstvom ugotavlja, da novi regulativni okvir za evropske strukturne in investicijske sklade za programsko obdobje 2014–2020 vsebuje določbe za poročanje držav članic o rezultatih;

109.  želi spomniti, da se 68 % proračunskih sredstev Evropskega socialnega sklada nameni za projekte, pri katerih bi lahko bili mladi ena od ciljnih skupin;

110.  poudarja, da je treba spodbujati stanovanjske subvencije za kritje potreb, ki nastanejo, kadar študenti poklicnega usposabljanja ali univerzitetnega študija ne morejo opravljati v svojem domačem kraju ali kraju prebivališča ali v manj kot 50 km oddaljenem kraju;

Udeležba pri odločanju

111.  poziva k okrepitvi partnerstev med mladinskimi organizacijami in javnimi organi, da bi povečali možnosti za sodelovanje mladih in njihovih organizacij pri oblikovanju politik; meni, da imajo mladinske, umetniške in športne organizacije še posebej pomembno vlogo pri razvijanju participativnih spretnosti mladih ter pri izboljševanju kakovosti postopka odločanja, s posebnim poudarkom na tem, da mladi prispevajo k družbi in nudijo tudi rešitve za sodobne izzive, s katerimi se sooča evropska družba; opozarja na edinstveno vlogo, ki jo imajo mladinske organizacije pri razvijanju občutka državljanstva glede uresničevanja demokratičnih vrednot in procesov;

112.  poudarja pomen mladinskih organizacij kot ponudnikov državljanske vzgoje in izobraževanja o demokratičnih vrednotah, znanjih in spretnostih ter kompetencah, ter priznava njihov prispevek k izboljševanju udeležbe mladih v demokratičnih procesih;

113.  poudarja odločilno vlogo priložnostnega in neformalnega učenja, umetniških, športnih, prostovoljskih in družabnih dejavnosti pri spodbujanju udeležbe mladih in socialni koheziji, in sicer kot orodij, ki lahko močno vplivajo na lokalne skupnosti in pomagajo pri reševanju številnih družbenih izzivov;

114.  poziva države članice, naj pri delu z mladimi dosledno spoštujejo načela vključevanja, s posebnim poudarkom na mladih invalidih;

115.  poudarja, da je treba intenzivno razvijati državljansko zavest, medijsko in digitalno pismenost, kritično razmišljanje in medkulturno razumevanje, in sicer z uporabo širokega spektra orodij, ki so mladim blizu (na primer družabna omrežja); poudarja, da imajo tovrstni programi in izobraževanje pomembno vlogo pri preprečevanju radikalizacije mladih;

116.  poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo nove oblike ekonomskega vključevanja mladih, kot je vse večji trend med mladimi glede uporabe orodij ekonomije delitve;

117.  poudarja, da bi bilo treba podpirati prostovoljske politične, socialne, kulturne in športne dejavnosti mladih na lokalni, regionalni in nacionalni ravni in v večji meri priznati njihovo vlogo v smislu pomembne oblike neformalnega učenja, ki prispeva k razvoju ključnih kompetenc za življenje in spodbujanju vrednot, kot so sodelovanje, solidarnost, enakost in pravičnost; poudarja pa tudi, da to, da so mladi pripravljeni sodelovati pri prostovoljskih dejavnostih, navsezadnje ne sme biti možno poceni nadomestilo za storitve, za katere bi morala poskrbeti država članica; poziva, naj se prostovoljske dejavnosti v celoti priznajo ali potrdijo;

118.  poziva države članice, naj spodbujajo demokratično udeležbo mladih študentov in naj mladim, ki se izobražujejo, pomagajo pri tem, da sodelujejo pri svojem izobraževanju in k temu procesu prispevajo prek članstva v študentski organizaciji;

119.  poudarja, da je boljše razumevanje vrednot EU, delovanja EU in evropske raznolikosti bistvenega pomena za spodbujanje sodelovanja na področju demokracije in dejavnega državljanstva med mladimi;

120.  poziva Komisijo, naj kar najbolje izkoristi nova digitalna orodja in možnosti, ki jih ponujajo družabni mediji pri izobraževanju in usposabljanju, da bi zagotovila usmerjeno visokokakovostno usposabljanje na področju medijev za spodbujanje razvoja medijske pismenosti in kritičnega razmišljanja, ter naj promovira in spodbuja sodelovanje mladih pri odločanju ter v državljanskem, kulturnem in socialnem življenju družbe, da bi povečala zaposljivost in okrepila podjetništvo, inovacije in kulturo; poleg tega priznava potencial, ki ga imajo digitalna orodja za uporabo kot učinkovito sredstvo za boj proti ustrahovanju, sovražnemu govoru in radikalizaciji;

o
o   o

121.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam držav članic.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 50.
(2) UL C 417, 15.12.2015, str. 1.
(3) UL C 183, 14.6.2014, str. 5.
(4) UL C 120, 26.4.2013, str. 1.
(5) EUCO 37/13.
(6) UL C 311, 19.12.2009, str. 1.
(7) UL C 119, 28.5.2009, str. 2.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0107.
(9) UL C 93, 9.3.2016, str. 61.
(10) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 21.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0106.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0292.
(13) UL C 346, 21.9.2016, str. 2.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0005.

Pravno obvestilo