Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2072(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0357/2016

Predložena besedila :

A8-0357/2016

Razprave :

PV 12/12/2016 - 16
CRE 12/12/2016 - 16

Glasovanja :

PV 13/12/2016 - 5.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2016)0486

Sprejeta besedila
PDF 393kWORD 68k
Torek, 13. december 2016 - Strasbourg Končna izdaja
Skladna politika EU za kulturno in kreativno industrijo
P8_TA(2016)0486A8-0357/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. decembra 2016 o skladni politiki EU za kulturno in kreativno industrijo (2016/2072(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo – Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost (COM(2016)0381),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom Uspešnemu podatkovno vodenemu gospodarstvu naproti (COM(2014)0442),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. januarja 2014 z naslovom Za oživitev evropske industrije (COM(2014)0014),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. januarja 2013 z naslovom Akcijski načrt za podjetništvo 2020 – Oživitev podjetniškega duha v Evropi (COM(2012)0795),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. decembra 2012 o vsebini na enotnem digitalnem trgu (COM(2012)0789),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. septembra 2012 z naslovom Spodbujanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za rast in delovna mesta v EU (COM(2012)0537),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 26. septembra 2012 z naslovom Competitiveness of the European High End Industries (Konkurenčnost evropskega sektorja luksuznih izdelkov) (SWD(2012)0286),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. junija 2010 z naslovom Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike (COM(2010)0352),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 27. aprila 2010 z naslovom Izkoriščanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij (COM(2010)0183),

–  ob upoštevanju študije Komisije iz junija 2015 z naslovom Boosting the competitiveness of cultural and creative industries for growth and jobs (Povečanje konkurenčnosti kulturne in kreativne industrije za rast in delovna mesta) (EASME/COSME/2015/003),

–  ob upoštevanju študije Komisije iz junija 2009 o vplivu kulture na ustvarjalnost,

–  ob upoštevanju sporočila Odbora regij z dne 30. maja 2013 o spodbujanju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o ustvarjalni in kulturni panogi – evropskem adutu v svetovni konkurenci(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 in razveljavitvi Sklepa št. 1982/2006/ES(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(5) (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o posebnih določbah za podporo cilju „evropsko teritorialno sodelovanje“ iz Evropskega sklada za regionalni razvoj(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1287/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Programa za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME) (2014–2020) in o razveljavitvi Sklepa št. 1639/2006/ES(8),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. junija 2016 o enakosti spolov,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 27. maja 2015 o povezovanju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z drugimi sektorji za spodbujanje inovacij, ekonomske vzdržnosti in socialnega vključevanja,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 10. decembra 2012 o posodobitvi sporočila o industrijski politiki – močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o kulturi, ki spodbuja ustvarjalnost in inovacije,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in Visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 8. junija 2016 z naslovom Towards an EU strategy for international cultural relations (Strategiji EU za mednarodne kulturne povezave naproti) (JOIN(2016)0029),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 z naslovom Aktu za enotni digitalni trg naproti(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 z naslovom Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 o spodbujanju evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev kot virov gospodarske rasti in delovnih mest(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2012 o malih in srednjih podjetjih (MSP): konkurenčnost in poslovne priložnosti(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o kulturnih razsežnostih zunanjega delovanja EU(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. aprila 2008 o kulturnih industrijah v Evropi(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2007 o socialnem statusu umetnikov(16),

–  ob upoštevanju Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki jo je Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) sprejela 20. oktobra 2005,

–  ob upoštevanju poročila OECD in EUIPO z dne 18. aprila 2016 z naslovom Trade in Counterfeit and Pirated Goods – Mapping the Economic Impact (Trgovina s ponarejenim in piratskim blagom – opredelitev ekonomskega učinka)(17),

–  ob upoštevanju študije Unesca iz decembra 2015 z naslovom Cultural times: The first global map of cultural and creative industries (Kulturni časi: prvi svetovni zemljevid kulturne in kreativne industrije);

–  ob upoštevanju poročila delovne skupine strokovnjakov držav članic EU iz novembra 2015 z naslovom Towards more efficient financial ecosystems: innovative instruments to facilitate access to finance for the cultural and creative sectors (Učinkovitejšemu finančnemu ekosistemu naproti: inovativni instrumenti za spodbujanje dostopa do financiranja kulturnega in kreativnega sektorja),

–  ob upoštevanju členov 167 in 173 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za kulturo in izobraževanje v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0357/2016),

A.  ker Komisija v svojem omenjenem sporočilu z naslovom Spodbujanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za rast in delovna mesta v EU priznava, da ima kulturna in kreativna industrija(18) ključno vlogo pri socialnem in gospodarskem razvoju EU in njenih držav članic;

B.  ker bi EU morala spodbujati in vlagati v nove vire pametne, trajnostne in vključujoče rasti; ker bi morala v zvezi s tem izkoristiti pretežno še neizkoriščeni potencial za ustvarjanje rasti in delovnih mest v kulturni in kreativni industriji, saj ta industrija znatno vpliva na področja, kot so novi poslovni modeli, ustvarjalnost in inovacije, digitalizacija ter pridobivanje spretnosti;

C.  ker ima kulturna in kreativna industrija dvojno in inherentno vrednost, saj zaradi svoje neposredne povezanosti z umetniki in ustvarjalci ohranja in spodbuja kulturno in jezikovno raznolikost ter krepi evropsko, nacionalno, regionalno in lokalno identiteto, hkrati pa ohranja socialno kohezijo in prek različnih modelov ustvarjanja vrednosti bistveno prispeva k ustvarjalnosti, naložbam, inovacijam in zaposlovanju v EU ter deluje kot gonilo trajnostne gospodarske rasti v EU in njenih držav članic;

D.  ker evropska kultura in umetnost temelji na 3000 letih skupne kulturne dediščine, prenaša znanja in vrednote ter prispeva k varovanju oprijemljivih in neoprijemljivih pričevalcev človeškega in naravnega sveta za sedanje in prihodnje generacije;

E.  ker kulturna diplomacija, ki temelji na vzajemnem spoštovanju vrednot in posebnosti, krepi dvo- in večstranske odnose med evropskimi in tretjimi državami, prek osebnega stika povezuje družbe in spodbuja sodelovanje na vseh področjih kulturne in kreativne industrije ter prispeva k boljšemu medsebojnemu razumevanju in skupnim projektom, hkrati pa je gonilo gospodarske in družbene rasti;

F.  ker kulturna in kreativna industrija prispeva k „mehki moči“ Evrope, saj na svetovni ravni predstavlja evropske vrednote, kot so kultura, ustvarjalnost, kakovost, odličnost in obrtništvo;

G.  ker je kulturna in kreativna industrija v središču občutljivega dvodelnega ekosistema, ki je razdeljen na velike, mednarodno konkurenčne skupine ter inovativna mala, srednja in zagonska podjetja, ki to področje neprestano obnavljajo ter ohranjajo in spodbujajo raznolikost, ustvarjajo delovna mesta, a so včasih ranljiva, zlasti kar zadeva njihov dostop do trgov in finančnih sredstev;

H.  ker kulturna in kreativna industrija v Evropi zagotavlja več kot 12 milijonov delovnih mest s polnim delovnim časom, kar pomeni 7,5 % delovne sile v EU, pri čemer ustvarja dodano vrednost k BDP v višini približno 509 milijard EUR (5,3 % skupne bruto dodane vrednosti EU); ker kulturna in kreativna industrija v nekaterih regijah predstavlja znatno višji odstotek BDP in zaposluje večji delež lokalnega prebivalstva;

I.  ker iz študije Evropskega patentnega urada in Urada za usklajevanje na notranjem trgu izhaja, da panoge, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine, ustvarijo več kot četrtino delovnih mest in več kot tretjino gospodarske dejavnosti v EU;

J.  ker skoraj 39 % BDP Unije ustvarijo panoge, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine, pri čemer panoge, v katerih se intenzivno uporabljajo znamke, ustvarijo 34 % celotnega BDP, panoge, v katerih se intenzivno uporablja oblikovanje, 13 %, panoge, v katerih se intenzivno uporabljajo patenti, 14 % in panoge, v katerih se intenzivno uporabljajo avtorske pravice, 4,2 %(19);

K.  ker je v kulturni in kreativni industriji v EU zaposlenih 2,5-krat več oseb kot v avtomobilski industriji in petkrat več oseb kot v kemični industriji;

L.  ker ima kulturna in kreativna industrija pomembno vlogo pri ustvarjanju dinamičnih in prepoznavnih regij, kar lahko pomaga izboljšati kakovost življenja državljanov in je lahko pomemben dejavnik tujih naložb;

M.  ker so avtorji in izvajalci pri izvoru in samem viru kulturne in kreativne industrije;

N.  ker se delovna mesta v kulturnem sektorju najverjetneje ne bodo prenesla v tujino, saj so vezana na specifične kulturne, pogosto regionalne in zgodovinske kompetence; ker kulturna in kreativna industrija pomembno prispeva k zaposlovanju mladih, in sicer bolj kot kateri koli drug sektor, in ker se je med gospodarsko krizo po letu 2008 izkazala za najodpornejšo industrijo; ker se je število delovnih mest v kulturni in kreativni industriji med letoma 2008 in 2014 po vsej EU povečalo; priznava pomembno vlogo, ki jo ima Evropski socialni sklad pri spodbujanju zaposlovanja mladih in razvoju spretnosti;

O.  ker ima kulturna in kreativna industrija privlačne značilnosti z vidika lokalnega razvoja: uporablja nabor spretnosti na celi vrsti različnih ravni, praviloma je družbeno odgovorna in vključujoča ter ustvarja pozitivne zunanje učinke v okoljih, v katerih se nahaja; ker je odprta in sodeluje z drugimi dejavnostmi, kar povzroča učinke aglomeracije in grozdenja, ter praviloma velik del skupne dodane vrednosti ustvari na lokalni ravni;

P.  ker sta prožnost in mobilnost neločljivo povezani s poklicno umetniško dejavnostjo in je zato pomembno, da se nepredvidljiva in včasih negotova narava umetniškega poklica kompenzira z zagotovitvijo dejanske socialne varnosti;

Q.  ker kulturno in kreativno industrijo večinoma sestavljajo mala podjetja in mikropodjetja in ker podjetja v kulturni in kreativni industriji z manj kot desetimi zaposlenimi zaposlujejo več kot 95 %(20) delovne sile;

R.  ker obstaja napačna predstava, da so naložbe v kulturni in ustvarjalni industriji bolj tveganje kot v drugih panogah, in ker ta argument med drugim temelji na tem, da je kulturna in ustvarjalna industrija panoga, v kateri se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine, in da je nematerialno blago težko uporabiti kot jamstvo za financiranje;

S.  ker so ustvarjalci v kulturnem in kreativnem sektorju vse redkeje v rednem delovnem razmerju; ker so vse pogosteje samozaposleni ali izmenično samozaposleni in v delovnem razmerju, zaposleni s krajšim delovnim časom ali občasno zaposleni;

T.  ker imajo pobude in sektorji na področju kulture večplastno vlogo pri lokalnem in regionalnem razvoju in tradicionalno prispevajo k povečevanju privlačnosti regij, zagotavljajo socialno-ekonomsko vključevanje ter razvoj podeželja in odročnih območij, hkrati pa omogočajo tudi celovito in trajnostno oživljanje mest;

U.  ker ima kulturna in kreativna industrija ključno vlogo pri ponovni industrializaciji Evrope, spodbuja rast in ima strateški položaj za ustvarjanje inovativnih učinkov prelivanja na druge industrijske sektorje, kot so turizem, maloprodaja in digitalne tehnologije;

V.  ker je kulturna in kreativna industrija gonilo inovacij in razvoja informacijske in komunikacijske tehnologije v Evropi; ker digitalna preobrazba industrije nudi nove možnosti za razvoj novih poslovnih modelov in širitev trga, hkrati pa je tudi izziv za tradicionalne sektorje kulturne in kreativne industrije;

W.  ker kreativna industrija sodi med najbolj podjetne sektorje, ki razvija prenosljive spretnosti, kot so ustvarjalno mišljenje, reševanje problemov, sposobnost za skupinsko delo in iznajdljivost;

X.  ker lahko turizem industrijske dediščine in industrijski muzeji nudijo nove možnosti s kulturnega in gospodarskega vidika, predvsem za postindustrijske regije, ter ohranijo tradicionalna evropska znanja;

Y.  ker od različnih virov financiranja EU le program Ustvarjalna Evropa in Evropski sklad za strateške naložbe omenjata kulturno in kreativno industrijo kot posebno prednostno nalogo;

Z.  ker bi od začetka veljavnosti Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 nekatere ukrepe na področju kulturne dediščine (zlasti restavriranje in ohranjanje) ter – v nekaterih primerih, kulturnih dejavnosti, ki se financirajo iz sredstev EU in dodatnih regionalnih sredstev – lahko šteli kot državno pomoč, kljub njihovemu lokalnemu pomenu in kljub negospodarskemu značaju in nekomercialni organizaciji zadevnih dejavnosti in kulturne ustanove, kar znatno ovira pristojne regionalne organe in povzroča zamude pri izvedbi teh ukrepov;

AA.  ker je inovativna evropska kulturna in kreativna industrija, ki temelji na raziskavah, na današnjem vse bolj povezanem in globaliziranem trgu bistvenega pomena za zagotavljanje jezikovne in kulturne raznolikosti, pluralizma ter ponudbe inovativnih in visokokakovostnih storitev;

AB.  ker kulturni in kreativni sektor – čeprav je delež dostopa do in izmenjave kulturnih in ustvarjalnih vsebin danes večji kot kdaj koli prej (zlasti pri storitvah, kot so platforme za vsebine, ki jih naložijo uporabniki, in storitvah združevanja vsebin) in so stroški distribucije in proizvodnje z razvojem tehnologije padli – na podlagi tega povečanja potrošnje ni zabeležil primerljivega povečanja svojih prihodkov, kar je v veliki meri posledica pomanjkanja preglednosti v verigi ustvarjanja vrednosti in pravne jasnosti in težav, s katerimi se soočajo tradicionalni sektorji pri prilagajanju na digitalno preobrazbo;

AC.  ker Komisijo poziva, naj sprejme ustrezne ukrepe za lažje oblikovanje privlačnih zakonitih ponudb in čezmejno razpoložljivost, da se zmanjša vrednostna vrzel in zagotovi, da avtorji, ustvarjalci, izvajalci in imetniki pravic prejemajo pravično plačilo za svoje delo;

AD.  ker se kulturna in kreativna industrija zaradi vse večje razširjenosti digitalnih tehnologij sooča z znatnimi spremembami, kar spreminja pogoje umetniškega dela in vpliva na pravo intelektualne lastnine;

AE.  ker je kulturna in kreativna industrija še vedno podcenjena in neprepoznana, predvsem v smislu njene zmožnosti dostopa do zagonskega kapitala in financiranja;

AF.  ker najnovejša študija, ki jo je naročila Komisija(21), pri opredelitvi kulturne in kreativne industrije upošteva sektor luksuznih izdelkov, ki temelji na ustvarjalnosti; ker sta sektorja mode in luksuznih izdelkov odvisna od velikega kulturnega in ustvarjalnega vložka, prispevata k ohranjanju evropskega večstoletnega tehničnega znanja in izkušenj ter temeljita na kulturni dediščini in tradicijah, ki jih drugi ne morejo kopirati; ker bi bilo treba okrepiti sodelovanje, da bi upoštevali spremembe pri zaposlovanju in potrebo po posebnih spretnostih;

AG.  ker so nacionalne ocene za kulturno in kreativno industrijo redko primerljive, saj države članice za to industrijo še vedno uporabljajo različne opredelitve; ugotavlja, da te opredelitve zajemajo tudi široke kategorije kulturne in kreativne industrije, kot so programska oprema, oglaševanje in trženje, ki so zelo uspešne v ekonomskem smislu in kot primeri evropske ustvarjalnosti in podjetnosti;

AH.  ker je mednarodna trgovina s ponarejenim in piratskim blagom leta 2013 dosegala do 2,5 % svetovne trgovine in do 5 % uvoza v EU, kar ustreza 85 milijardam EUR;

AI.  ker so bile v industrijskem gospodarstvu naložbe osredotočene predvsem na materialno blago, ki je bilo glavno gonilo rasti, v sedanji kreativni industriji pa se največ vlaga v nematerialno blago, ki je bilo tudi vir vrednosti in gonilo rasti; ker je treba financiranje kulturne in kreativne industrije obravnavati v tem kontekstu;

AJ.  ker sta razvoj digitalne tehnologije in infrastrukture sicer prednostna naloga evropskih politik, je pa še vedno treba izboljšati spletno razširjanje kulturnih ali ustvarjalnih dobrin in storitev prek kulturnih institucij;

AK.  ker kulturna in kreativna industrija prispeva k ohranjanju in izboljšanju obsežne kulturne, zgodovinske in arhitekturne dediščine Evrope; ker je kulturni in kreativni sektor pomemben za razvoj kulturne diplomacije, za turistično industrijo ter spodbujanje nacionalnih in lokalnih kultur, napredek ter razvoj mest in regij;

Opredelitev in statistični podatki

1.  poziva Komisijo, naj za kulturni in kreativni sektor razvije celovit, usklajen in dolgoročen okvir industrijske politike, ter EU, naj vključi razvoj, učinkovito spodbujanje in varstvo ter ustrezno financiranje kulturne in kreativne industrije, da bi tako okrepili njeno konkurenčnost in ji omogočili, da uresniči svoj potencial v smislu ustvarjanja kakovostnih delovnih mest in rasti;

2.  poziva Komisijo, naj svoje prihodnje politike oblikuje na podlagi naslednje opredelitve kulturne in kreativne industrije: „kulturna in kreativna industrija je industrija, ki temelji na kulturnih vrednotah, kulturni raznolikosti, individualni in/ali kolektivni ustvarjalnosti, spretnostih in nadarjenosti, na podlagi katerih lahko z ustvarjanjem družbene in gospodarske vrednosti predvsem iz intelektualne lastnine ustvarja inovacije, premoženje in delovna mesta; zajema sektorje, ki so odvisni od kulturnih in ustvarjalnih vložkov, in sicer arhitekturo, arhive in knjižnice, umetnostne obrti, avdiovizualno področje (vključno s filmom, televizijo, programsko opremo in videoigrami ter multimedijo in glasbenimi posnetki), kulturno dediščino, oblikovanje, sektor luksuznih izdelkov, ki temeljijo na ustvarjalnosti, in modo, festivale, živo glasbo, uprizoritvene umetnosti, knjige in založništvo (časopisi in revije), radio in vizualne umetnosti ter oglaševanje“;

3.  poziva Komisijo, naj ob upoštevanju tega, da države članice uporabljajo nacionalne sisteme za klasifikacijo dejavnosti kulturne in kreativne industrije, opredeli posebne kazalnike za spremljanje in analizo kulturnega, gospodarskega in družbenega učinka ter dinamiko svojih politik ter zakonodajnih predlogov, povezanih s kulturnim in kreativnim sektorjem, ter vlogo tega sektorja kot gonila inovacij na vseh drugih področjih dejavnosti v EU in v povezanih tretjih državah; zato poudarja, da mora Komisija poiskati alternativne vire podatkov, s katerimi bi dopolnili in izboljšali uradne statistične podatke; poudarja, da so poslovni modeli v kulturni in kreativni industriji pogosto kompleksni, kar je z vidika tradicionalnih oblik financiranja lahko problematično, in da je treba zagotoviti boljše razumevanje pozitivnih učinkov javnih naložb, zagotoviti pa je treba tudi ravni analize, ki so potrebne za privabljanje več zasebnih naložb; nadalje poziva Komisijo, naj si prizadeva za usklajevanje, da bi omogočili transnacionalne sinergije, kot so projekti sodelovanja, priložnosti za mobilnost in skupni podvigi na tem področju;

4.  poudarja, da je treba zbrati statistične podatke o kulturni in kreativni industriji, kar bo prispevalo k razpravi o kulturni politiki, ter poziva Komisijo in Eurostat, naj v svojih prizadevanjih, da bi redno analizirala in merila učinek kulturne politike na celoten kulturni in kreativni sektor, ta sektor vključita v svoje letne statistike, in sicer na podlagi analize vrednosti in učinkov prelivanja, ki jo ima kulturna in kreativna industrija v digitalni dobi, ter naj objavita dvoletno poročilo o razvoju kulturne in kreativne industrije v Evropi; v zvezi s tem poudarja, da je treba okrepiti vlogo Eurostat in Skupnega raziskovalnega središča;

Okvirni pogoji in spodbujanje inovacij

5.  poziva Komisijo, naj uvede krovno shemo, s katero bo premostila vrzel med raziskavami in razvojem, evropsko proizvodnjo ustvarjalnih vsebin in tehnološkimi inovacijami na področju medijev in širše; ugotavlja, da bi takšna shema spodbudila ustvarjanje ustvarjalnih in konkurenčnih storitev EU, tržne in zaposlitvene priložnosti ter izboljšala dostop malih, srednjih in zagonskih podjetij do trgov, obenem pa ohranila evropsko pluralističnost in raznolikost, ki bo temeljila na močnih sinergijah med kulturno in kreativno industrijo ter tehnološkimi inovacijami, kar bo okrepilo evropski enotni digitalni trg;

6.  poudarja, da sta digitalna tehnologija in infrastruktura odvisni od vsebine, ki jo zagotavljajo ustvarjalci; ugotavlja, da je neposredni dostop svetovnih občinstev privedel do novih oblik umetniške in ustvarjalne vsebine; zato poziva Komisijo, naj poišče ravnotežje med potrebami vseh ustreznih akterjev in oblikuje ustrezen pravni okvir, tudi v zvezi z avtorskimi pravicami, za vrednostno verigo v digitalni dobi, ki bo upošteval posebnosti sektorja, omogočal nadaljnje inovacije, spodbujal pregledna pogodbena razmerja in privedel do oblikovanja pravice do pravičnega plačila in pravnega varstva avtorjev, ustvarjalcev in vseh strani, ki sodelujejo pri njihovem ustvarjalnem procesu ter njihovih delih, s čimer bi zagotovili uspešno digitalno gospodarstvo;

7.  poudarja, kako pomembno je, da države članice, ki želijo podpirati in spodbujati kreativno industrijo ter spodbujati ustvarjalnost in produktivnost na vseh ravneh, sodelujejo ter si stalno izmenjujejo znanje in primere najboljše prakse;

8.  meni, da je varstvo avtorskih in sorodnih pravic glavni vir prihodkov kulturne in kreativne industrije; poziva Komisijo, naj glede na potekajočo reformo avtorskih pravic v sodelovanju z industrijo in združenji potrošnikov oblikuje uravnotežene pravne rešitve, ki bodo prilagojene digitalni dobi ter bodo ustrezale in v enaki meri izpolnjevale interese malih, srednjih in zelo malih podjetij in mikropodjetij, ustvarjalcev, imetnikov in uporabnikov pravic, samostojnih delavcev in potrošnikov, da se pojasni, da se izjeme v zvezi z odgovornostjo lahko uporabljajo le za dejansko nevtralne in pasivne ponudnike spletnih storitev, kot je opredeljeno v direktivi o e-poslovanju in sodni praksi Sodišča Evropske unije, in ne za storitve, ki imajo dejavno vlogo pri razdeljevanju, spodbujanju in monetarizaciji vsebin na škodo ustvarjalcev; meni, da je – glede na brezmejno naravo digitalnega okolja – treba poskrbeti za usklajenost regulativnih organov, organov pregona in pravosodnega sistema znotraj EU;

9.  poudarja, da so preverjanja o tem, kdo je imetnik pravic, in nepregledni predpisi o avtorskih pravicah upravna bremena, ki povzročajo visoke stroške in veliko dela, zlasti za mala in srednja podjetja, ki poslujejo čezmejno; zato priporoča oblikovanje skupne vseevropske zbirke podatkov z vsemi razpoložljivimi informacijami o imetnikih pravic za vsak sektor, da bi tako olajšali prenos pravic;

10.  poudarja, da je Direktiva 2014/26/EU privedla do izboljšav pri sistemu pridobivanja pravic za glasbena dela v spletnem okolju; poziva Komisijo, naj tudi v drugih sektorjih izboljša dobro upravljanje, učinkovitost, preglednost in odgovornost organizacij za kolektivno upravljanje pravic;

11.  poudarja, da sta piratstvo in ponarejanje še vedno resno vprašanje za kulturno in kreativno industrijo ter državljane; poudarja, da te nezakonite dejavnosti povzročajo velike izgube v smislu prihodka in delovnih mest in da lahko povzročijo varnostne in zdravstvene težave, ki jih je treba obravnavati; pozdravlja, da industrija sodeluje pri iskanju rešitev za boj proti piratstvu in ponarejanju, ter poudarja, da je treba okrepiti boj proti tem nezakonitim dejavnostim;

12.  poudarja, da je treba nadzorovati in okrepiti uporabo obstoječih izvršilnih predpisov po vsej EU; priporoča, naj se preučita uvedba strožjih sankcij in spodbujanje sistema jamstev za sledljivost, s katerima bi odvrnili ponarejevalce (zlasti tiste z obsežno dejavnostjo za namen prodaje), ter naj se povečata odškodnina in nadomestilo za imetnike pravic; poziva EU in države članice, naj začnejo izvajati kampanje ozaveščanja za boj proti piratstvu in ponarejanju in opredelijo trende in se učinkoviteje usmerijo vanje, hkrati pa naj spodbujajo imetnike pravic in ponudnike storitev, da zagotavljajo preproste načine dostopa do zakonitih vsebin za odvračanje od piratstva; poleg tega poudarja, da je treba v boj proti spletnemu ponarejanju vključiti vse digitalne akterje;

13.  poziva Komisijo, naj predlaga učinkovite ukrepe za boj proti spletnemu piratstvu, s čimer bi zlasti zagotovili, da bodo ponudniki spletnih storitev, ki gostijo vsebine, izvedli učinkovite ukrepe za odstranitev nezakonitih vsebin iz njihovih storitev ter sprejeli ukrepe, s katerimi bi preprečili, da bi se te vsebine po njihovem umiku ponovno pojavile;

14.  meni, da je nujno treba preseči izolacionistično razmišljanje znotraj tradicionalnih področij politike in spodbujati učinke prelivanja na področju kulturne in kreativne industrije;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj v okviru svojih pristojnosti spodbujajo medsektorsko sodelovanje tako, da vzpostavijo učne laboratorije, ustvarjalna središča, prostore za sodelo, programe mreženja ter kulturne in ustvarjalne grozde in mreže na regionalni, nacionalni, evropski in mednarodni ravni, s katerimi bi spodbujali sodelovanje med mikropodjetji ter malimi, srednjimi in velikimi podjetji ter med neprofitnimi organizacijami in gospodarskimi družbami v kulturni in kreativni industriji, tradicionalnimi obrtmi, organizacijami, ki se ukvarjajo z dediščino, turističnim sektorjem, raziskovalnimi središči, univerzami, vlagatelji in oblikovalci politike; poleg tega poziva k podpori razvoja inovacijam prijaznega in podpornega pravnega okolja za ustvarjanje in preskušanje novih poslovnih modelov, izdelkov in storitev v okviru strateških partnerstev med producenti, distributerji in organizatorji ter k podpori dejavnosti podjetniških inkubatorjev;

16.  meni, da je nujno, da imajo Unija in njene države članice tudi v prihodnje možnost ohranjati in razvijati svoje kulturne in avdiovizualne politike, in to v okviru svojih obstoječih zakonov, standardov in sporazumov, tudi Unescove konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov; zato poziva, da se v sporazumih med Unijo in tretjimi državami jasno določi izključitev kulturnih in avdiovizualnih storitev, vključno s spletnimi storitvami; v zvezi s tem poudarja, da morajo kulturne in avdiovizualne storitve ostati izven pogajalskega mandata za splošne sporazume o prosti trgovini, pri čemer poudarja, da imajo kulturna in ustvarjalna dela dvojno in inherentno vrednost;

17.  poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira gradnjo, izboljševanje in širitev infrastrukture, ki je bistvena za podpiranje kreativne industrije v Evropi, zlasti z zagotavljanjem širjenja hitrih širokopasovnih povezav na podeželju in oddaljenih področjih;

18.  priznava, da so številna mesta in regije po Evropi razvila obsežne načrte za svojo lokalno kulturno in kreativno industrijo; poziva Komisijo, naj iz teh strategij črpa primere najboljše prakse;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj preučijo, ali je evropsko leto kulturne dediščine 2018 dobra priložnost za spodbujanje evropske odličnosti v kulturni in kreativni industriji, in poudarja, da sta potrebna ustrezen program in financiranje;

20.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj izkoristi potencial kulturne diplomacije, tako da spodbuja in izboljša konkurenčnost evropskega kulturnega in kreativnega sektorja;

Digitalizacija kulturne in kreativne industrije

21.  poudarja, da kulturna in kreativna industrija, ki jo večinoma sestavljajo mala in srednja podjetja, deluje v nenehno razvijajočem se okolju in da mora zaradi tega iznajti in oblikovati nove poslovne modele, da bi tako razvila tržno usmerjene rešitve in pritegnila nova občinstva; poudarja priložnosti, ki jih prinašajo nove informacijske in komunikacijske tehnologije, kot so velepodatki, računalništvo v oblaku, internet stvari, gospodarstvu in družbi, zlasti kadar so vključene v sektorje, kot je kulturna in kreativna industrija, in zlasti v zvezi z distribucijo, izkoriščanjem in proizvodnjo ustvarjalnih del; poudarja pa, da mora biti dokončanje enotnega digitalnega trga prednostna naloga, da bo lahko kulturna in kreativna industrija v celoti izkoristila potencial novih tehnologij za rast in delovna mesta; nadalje poudarja, da je treba izboljšati pravno varnost in zmanjšati upravno obremenitev; poziva države članice in Komisijo, naj podprejo digitalizacijo kulturnih vsebin; v zvezi s tem poudarja, da bi morala Komisija pri načrtu za digitalizacijo industrije in okvir EU za njegovo izvrševanje v celoti upoštevati posebnosti kulturne in kreativne industrije;

22.  meni, da so digitalne platforme sredstvo za zagotavljanje širšega dostopa do kulturnih in ustvarjalnih del ter da kulturnemu in kreativnemu sektorju ponujajo odlične priložnosti za to, da razvijejo nove poslovne modele; poudarja, da bi bilo treba razmisliti, kako bi ta postopek lahko deloval z večjo pravno varnostjo in spoštovanjem imetnikov pravic; poudarja pomen preglednosti in zagotavljanja enakih konkurenčnih pogojev; v zvezi s tem meni, da je varstvo imetnikov avtorskih pravic znotraj okvira za avtorske pravice in intelektualno lastnino nujno za zagotovitev priznavanja vrednosti in spodbujanje inovacij, ustvarjalnosti, naložb in proizvodnje vsebin;

23.  poudarja, da digitalizacija in zlitje medijev ustvarja nove priložnosti za dostop, distribucijo in promocijo evropskih del in da je pomembno zagotavljati sredstva za digitalizacijo in ohranitev ter spletno dostopnost evropske kulturne dediščine;

Delovni pogoji v kulturni in kreativni industriji

24.  poudarja, da je atipična zaposlitev (s krajšim delovnim časom ter pogodbami za določen čas, začasno delo in ekonomsko odvisna samozaposlitev) delavcev v kulturnem in kreativnem sektorju, zlasti v sektorju medijev in kulture, redna praksa;

poudarja, da je treba odpraviti ovire, ki umetnikom in kulturnim delavcem onemogočajo mobilnost, ter podpira zahtevo Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, da naj Komisija najde ustrezno rešitev za izboljšanje mobilnosti zaposlenih v kulturni in kreativni industriji v EU in za poenostavitev vizumskih postopkov za izmenjavo informacij s tretjimi državami;

25.  poziva države članice, naj razvijejo oz. uporabljajo pravni in institucionalni okvir za umetniško ustvarjanje, tako da sprejmejo oz. izvajajo vrsto skladnih in celovitih ukrepov v zvezi s pogodbami, kolektivnim zastopanjem, socialno varnostjo, zdravstvenim zavarovanjem, neposrednim in posrednim obdavčevanjem ter skladnostjo z evropskimi predpisi, da bi izboljšali mobilnost umetnikov po vsej EU;

26.  je seznanjen z visokim deležem žensk v kreativnem sektorju in zlasti z razmerami samozaposlenih mater oz. tistih, ki se vračajo na trg dela (matere podjetnice);

27.  opozarja na razliko med povprečnimi plačami moških in žensk v EU (16,1 % v letu 2014) in pokojninami (40,2 %) ter poudarja, da se ženske v kulturni in kreativni industriji srečujejo z enakimi ovirami kot v drugih sektorjih gospodarstva, zlasti kar zadeva razliko med plačami in pokojninami moških in žensk, dostop do financiranja, stereotipe, usposabljanje in vseživljenjsko učenje;

Izobraževanje, spretnosti in usposabljanje

28.  poudarja, da imajo vsi ljudje v sebi ustvarjalni impulz in da bi bilo treba ustvarjalne spretnosti razvijati že od malega, da bi se postavili temelji za stalno obnavljanje ustvarjalnih talentov; hkrati pa ugotavlja, da je te spretnosti mogoče spodbujati v vseh življenjskih obdobjih, zlasti prek dostopnih programov vseživljenjskega učenja; spodbuja države članice, naj spodbujajo boljše poznavanje kulturne in kreativne industrije v okviru programov izobraževanja in usposabljanja, naj razvijajo poučevanje medijske pismenosti in digitalnih spretnosti ter izboljšajo svoje sisteme usposabljanja, učenja in pridobivanja kvalifikacij, da bodo učenci vseh starosti lahko pridobili celovito izobrazbo na področju ustvarjalnih disciplin;

29.  opozarja, da diplomantom kulturnih in umetniških disciplin primanjkujejo medsektorske – in zlasti podjetniške – spretnosti, poleg tega pa tudi zakonodaje o avtorskih pravicah in sredstev za varstvo teh pravic ne poznajo dovolj dobro; meni, da je zato države članice in izobraževalne ustanove pomembno spodbujati k temu, da odpravijo to vrzel, tako da prilagodijo učne programe, da bi zagotovili stalno poklicno usposabljanje ter ustvarjalno in podjetniško izobraževanje bolje vključili, s tem pa okrepili poslovne, finančne, trženjske in upravljavske spretnosti podjetnikov, dejavnih v kreativni industriji;

30.  poziva države članice, naj bolj podpirajo učitelje ter jim omogočijo, da bodo razvijali ustvarjalne in inovativne sposobnosti mladih, in sicer s posodobitvijo učnih procesov ter vključitvijo medijske pismenosti, umetnosti, glasbe, gledališča in filma v programe izobraževanja in usposabljanja; poziva države članice, naj razvijajo znanje o kulturni dediščini, umetniških praksah in umetniškem izražanju, pa tudi mehke veščine, usmerjene v ustvarjalnost in inovativnost; jih nadalje poziva, naj podpirajo sodelovanje med šolami, da si bodo izmenjevale najbolj učinkovite metode in primere prakse s področja spodbujanja ustvarjalnosti in inovacij, da bodo ljudje cenili vrednost izdelkov in storitev kreativne industrije;

31.  opozarja, da lahko partnerstva z izobraževalnimi ustanovami prispevajo tudi k spodbudnemu učnemu okolju in vključevanju prikrajšanih in marginaliziranih skupin ter ponudijo priložnosti ljudem v prikrajšanih soseskah;

32.  poudarja potencial kulturne in kreativne industrije pri zaposlovanju in ponovni industrializaciji ter zlasti, da je v kulturnem in kreativnem sektorju vse več priložnosti, ki jih za mlade ustvarja digitalno okolje; poziva Komisijo in države članice, naj kulturno in kreativno industrijo vključijo v pobudo za zaposlovanje mladih ter zagotovijo finančna sredstva za podpiranje poklicnih poti, podjetništvo in usposabljanja v tem sektorju, in sicer tako da oblikujejo programe vajeništva ter olajšajo mobilnost in izmenjavo prek programov mentorstva in pripravništva; zato poziva k učinkovitejši uporabi sredstev, zagotovljenih v okviru jamstva za mlade;

33.   opozarja, da je eden od glavnih izzivov, s katerim se sooča sektor kulturne dediščine, postopno izumiranje tradicionalnih spretnosti in obrti; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ohranjanje dediščine, kulturne in jezikovne raznolikosti, tradicionalnih spretnosti ter evropskega, nacionalnega, regionalnega in lokalnega tehničnega znanja in izkušenj, ohranijo in spodbujajo obrti, povezane s kulturno in kreativno industrijo, ter spodbujajo in olajšajo prenos strokovnega znanja, se bolj osredotočijo na poklicno usposabljanje in visokokvalificirano delovno silo, da bi privabile talente, vključno z odličnostjo v obrtništvu v gradbenem sektorju ter na področju ohranjanja in restavriranja; poudarja, da je zato treba negovati močne strateške vezi kulturne politike s socialnimi in produktivnimi viri;

34.  poziva Komisijo, naj s kampanjami ozaveščanja in politikami, ki spodbujajo prenos znanja, opozarja na poklicne priložnosti na področju ročnih obrti in proizvodnje, povezanih s kulturnim in kreativnim sektorjem, da bi ohranili obrtniško in strokovno znanje v teh sektorjih;

35.  spodbuja države članice, naj sprejmejo nadaljnje ukrepe v zvezi s pobudami programa Erasmus+, da bi tako spodbudile medsektorske pristope med različnimi področji v okviru formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja, usposabljanja in vseživljenjskega učenja; spodbuja institucije visokošolskega in poklicnega izobraževanja, naj uvedejo programe, ki bodo združevali umetnost in kulturo, znanost, inženirstvo, tehnologijo, gospodarstvo in druga ustrezna področja; še zlasti poziva k sprejetju ukrepov za zapolnitev vrzeli med predmeti naravoslovje, tehnologija, inženirstvo in matematika in IKT ter umetnost in oblikovanje, da bi podprli razvoj tehničnih poklicnih poti v kreativni industriji ter kreativne poklicne poti na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, ki so bistvenega pomena za rast evropskega kulturnega in kreativnega sektorja; poudarja, da je treba podpirati centre odličnosti in spodbujati izmenjave med poklici v sektorju, tudi v tretjih državah, ter pritegniti in razvijati ustvarjalne talente;

36.  spodbuja države članice, naj spodbujajo sodelovanje med umetniškimi šolami, izvajalci poklicnega izobraževanja in usposabljanja, univerzami in podjetji na področju kulturne in kreativne industrije, vključno z možnostmi gostovanja umetnikov v tujini v poslovnem okolju in izobraževalnih ustanovah, da bi zagotovili boljše ujemanje med ponudbo spretnosti in povpraševanjem na trgu dela in povečali konkurenčni potencial sektorja; priporoča, da se razvije izobraževanje ob delu, kot so programi dualnega izobraževanja;

37.  priporoča, da se oblikujejo in sprejmejo politike za povečanje kulturnega udejstvovanja državljanov EU, ki je v številnih državah članicah še vedno na kritično nizki ravni; poudarja, da bi to prineslo koristi, tako v smislu spodbujanja bolj ustvarjalnih talentov kot zagotavljanja večje in močnejše baze povpraševanja za kulturne in ustvarjalne izdelke EU;

38.  poziva, naj se oblikuje evropska nagrada za kreativno in kulturno industrijo, ki bi bila zasnovana kot francosko-nemška nagrada za kreativno in kulturno industrijo;

39.  poudarja ogromen potencial inovatork in podjetnic ter pomembno vlogo, ki jo imajo v kulturni in kreativni industriji; spodbuja države članice, naj zagotovijo ustrezno finančno podporo in usposabljanje, ter poudarja, kako pomembna sta mreženje in izmenjava primerov najboljše prakse;

40.  poziva, naj se preuči možnost programov mobilnosti za mlade inovatorje, da bi spodbujali izmenjave in inovacije na področju kulture in ustvarjanja;

41.  je seznanjen s sporočilom Komisije z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo – Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost in se strinja, da bosta „v hitro spreminjajočem se svetovnem gospodarstvu konkurenčnost in zmogljivost za spodbujanje inovacij v veliki meri odvisni od znanj in spretnosti“ in da ti „privlačijo naložbe in so gonilo pozitivnega cikla novih delovnih mest in rasti“ ter da „so ključ do socialne kohezije“; meni, da je treba pri pregledu okvira ključnih kompetenc in evropskega ogrodja kvalifikacij posebno pozornost nameniti ustvarjalnim spretnostim;

42.  spodbuja države članice, naj izvajajo pobude, kot so „kulturni bonus“, ki ga je uvedla italijanska vlada in za katerega je namenjenih 500 EUR, na voljo pa je vsem 18-letnikom, ki zakonito prebivajo v Italiji, in se lahko uporabi samo za „dejavnosti, ki kulturno bogatijo“, kot so muzeji, galerije, arheološka območja in območja dediščine, knjige in filmi;

Financiranje

43.  opozarja, da ima kulturna in kreativna industrija znatne koristi od javnega financiranja kulture, kar bistveno prispeva tudi h kulturni raznolikosti v Evropski uniji; zato poziva Komisijo in države članice, naj v okviru svojih pristojnosti še naprej zagotavljajo ustrezen proračunski delež za javno financiranje kulture;

44.  poudarja, da je treba okrepiti vladne politike za podporo kulturnega in kreativnega sektorja in povečati proračune za kulturo; poudarja, da je zaradi ostrih proračunskih rezov v javnem financiranju v državah članicah resno ogroženo kulturno in kreativno udejstvovanje v Evropi;

45.  je seznanjen z uspehom shem davčnih ugodnosti za kulturni in kreativni sektor, ki obstajajo v nekaterih državah članicah; zato spodbuja vse države članice, naj uvedejo te sheme, hkrati pa obsoja posebne davčne ureditve (davčna stališča), s pomočjo katerih so nekatera podjetja lahko neupravičeno zmanjšala plačevanje davkov na minimum;

46.  ugotavlja, da lahko kulturna in kreativna industrija sodeluje pri vseh programih, ki jih financira EU, da pa bi se to sodelovanje lahko izvajalo v še večji meri; poziva Komisijo, naj bo njen prvi ukrep vzpostavitev enotne kontaktne točke, npr. spletnega mesta, na katerem bi lahko različni zadevni generalni direktorati tesno sodelovali, da bi izpostavili različne možnosti financiranja za kulturno in kreativno industrijo, razširjali informacije prek vseevropskih kulturnih in ustvarjalnih mrež in nacionalnih organizacij, zbirali in spodbujali primere najboljše prakse ter finančne vlagatelje in institucije bolje seznanjali s posebnostmi in različnimi izzivi kulturne in kreativne industrije, saj bi s tem povečali ozaveščenost kulturne in kreativne industrije o teh možnostih in njen dostop do finančnih sredstev;

47.  poziva Komisijo, naj si prizadeva za vključevanje podpore EU za kulturno in kreativno industrijo, tudi financiranja, in v ta namen sprejme splošno in medsektorsko strategijo EU; hkrati pa poudarja, da se je treba zavedati raznolike narave kulturne in kreativne industrije in da v skladu s tem njenih posebnih sektorskih potreb glede financiranja in inovativnega okolja, zaradi česar so potrebni posebni izvedbeni načrti, kot je skupni okvir za programa Obzorje 2020 in Ustvarjalna Evropa; priznava multiplikacijski učinek, ki ga ima financiranje EU na kulturno in kreativno industrijo, zlasti v nekaterih regijah;

48.  priznava pomembno vlogo neprofitnih, zadružnih in socialnih podjetij v kulturni in kreativni industriji, zato poziva, da je treba preprečiti vsako razlikovanje pri strukturnem in socialnem financiranju EU, ki bi lahko omejevalo upravičenost teh struktur;

49.  ugotavlja, da bi bilo treba vmesni pregled večletnega finančnega okvira in poročila o izvajanju programov EU obravnavati kot medsebojno povezane elemente enega procesa; ugotavlja, da bi bilo treba vlogo in učinek kulturne in kreativne industrije na rast, zaposlovanje in teritorialno kohezijo posebej ovrednotiti in še naprej spodbujati, kar velja zlasti za programa Ustvarjalna Evropa in Obzorje 2020 ter strukturne sklade (Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski socialni sklad); poudarja, da bi moral biti ta proces trdna in usklajena podlaga za revizijo večletnega finančnega okvira in prihodnjo strukturo programa EU po letu 2020;

50.  poziva Komisijo, naj spoštuje člen 167(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije ter kulturno in kreativno industrijo kot del kulturnega in kreativnega sektorja določi za horizontalno prednostno nalogo v okviru shem in programov financiranja EU, zlasti programa Obzorje 2020 in programa za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESI);

51.  poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi potencialne sinergije med politikami EU, da bi učinkovito uporabili finančna sredstva, ki so na voljo v okviru programov EU, kot so program Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope, Erasmus+, program EaSI, Ustvarjalna Evropa in COSME, ter skladov ESI, da bi podprli več projektov v kulturni in kreativni industriji;

52.  opozarja, da so še vedno mogoče izboljšave na področju doseganja učinkovite interakcije med skladi ESI in drugimi evropskimi programi, kar je predvideno tudi v programskem obdobju 2014–2020, kjer sta v točkah 4.6 in 6.4 Priloge I k uredbi o skupnih določbah posebej omenjena programa Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa, in sicer z zagotavljanjem boljših informacij v vsej EU in s precej bolj odločnim izvajanjem v državah članicah in njihovih regijah;

53.  poziva Komisijo, naj v luči uvodne izjave 72 Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 in sporočila Komisije z dne 19. maja 2016 spremeni in/ali zagotovi razlago, in sicer tistega njenega dela, ki se nanaša na državno pomoč za kulturo in ohranjanje kulturne dediščine, da nekateri ukrepi na področju kulturne dediščine (zlasti restavriranje in ohranjanje) ter v nekaterih primerih kulturne dejavnosti, ki se financirajo iz skladov EU ter dodatnih regionalnih skladov, ne bi bili zajeti s pojmom državne pomoči;

54.  ugotavlja, da je jamstvena shema v okviru programa Ustvarjalna Evropa eden od načinov za obravnavo nujne potrebe po dostopu do financiranja inovativnih in trajnostnih projektov v kulturnem in kreativnem sektorju s posojili; opozarja na zamude pri začetku izvajanja jamstvene sheme; poudarja, da je treba povečati proračun programa Ustvarjalna Evropa in jamstvene sheme, da bi učinkovito podprli evropsko kulturno in ustvarjalno izražanje, povečali raznovrstnost upravičencev do finančnih sredstev, kulturnim izvajalcem iz vseh držav članic zagotovili enak dostop do te jamstvene sheme in povečali njihovo udeležbo v njej;

55.  ugotavlja, da bi moral Evropski sklad za strateške naložbe malim in srednjim podjetjem pomagati pri premagovanju pomanjkanja kapitala in da bi se načeloma moral uporabljati za projekte, ki imajo višji profil tveganja kot projekti, podprti v okviru običajnih operacij Evropske investicijske banke(22); ugotavlja, da so bila do septembra 2016 finančna sredstva dodeljena samo za nekaj projektov v kulturnem in kreativnem sektorju, ki je večinoma sestavljen iz malih in srednjih podjetij z višjo stopnjo tveganja – ter v sektorju izobraževanja ali usposabljanja, in poudarja, da si je treba kar najbolj prizadevati za izboljšanje njihove udeležbe v Evropskem skladu za strateške naložbe;

56.  poziva Evropsko investicijsko banko, naj obravnava pomanjkanje finančnih sredstev Evropskega sklada za strateške naložbe za kulturno in kreativno industrijo, tako da preuči mogoče interakcije s programom Ustvarjalna Evropa in jamstveno shemo, da bi kulturni in kreativni industriji zagotovili ustrezna posojila;

57.  poziva Komisijo, države članice in Evropsko investicijsko banko, naj podprejo mešane oblike financiranja, zlasti v obliki javno-zasebnih partnerstev, da bi obravnavali in odpravili pomanjkanje lastniškega financiranja za kulturno in kreativno industrijo;

58.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo investicijsko okolje in razširijo nabor finančnih instrumentov, ki so na voljo mikropodjetjem ter malim in srednjim podjetjem v kulturnem in kreativnem sektorju, z novimi in inovativnimi shemami financiranja, na primer mikrokrediti, vračljivimi prispevki, množičnim financiranjem, financiranjem tveganega kapitala, semenskim financiranjem in tveganim kapitalom; ugotavlja, da lahko različni modeli množičnega financiranja in vlaganja postanejo trdno sredstvo za financiranje kulturnih in ustvarjalnih projektov in kot takšni dobrodošlo dopolnilo tradicionalnih virov finančne podpore za kulturno in kreativno industrijo kot celoto; zato poziva Komisijo in države članice, naj še naprej spremljajo in spodbujajo razvoj trga množičnega financiranja, vključujejo javne institucije, bolje izkoriščajo možnosti institucionalnega množičnega financiranja, usklajujejo različne zakonodajne pristope, zagotavljajo ustrezno jasnost o uporabi predpisov EU, razvijajo primere najboljše prakse in izboljšujejo regulativni okvir, tako da odpravijo bremena in/ali po potrebi pripravijo nov regulativni instrument; vseeno opozarja, da to ne more nadomestiti trajnostnega javnega in zasebnega financiranja za kulturno in kreativno industrijo;

59.  meni, da je treba izboljšati vlogo javnih investicijskih bank v kulturnem in kreativnem sektorju, in sicer tako, da bi malim in srednjim podjetjem omogočili boljši dostop do posojil, podjetjem pa pomagali, da povečajo svoj tržni delež in izvozno dejavnost;

60.  meni, da je treba za izboljšanje dostopa kulturne in kreativne industrije do finančnih sredstev razviti strokovno znanje in izkušnje pri prepoznavanju in ocenjevanju vrednosti neopredmetenih sredstev, ki se lahko uporabijo kot zavarovanje; poudarja, da je treba finančne vlagatelje in institucije bolje seznaniti s posebnostmi in različnimi izzivi kulturne in kreativne industrije, za katero se smatra, da je povezana z višjo stopnjo tveganja; v zvezi s tem pozdravlja, da je Komisija v jamstveno shemo programa Ustvarjalna Evropa vključila program usposabljanja za finančne posrednike, saj bi to lahko izboljšalo sposobnost kulturne in kreativne industrije, da pristopi k zunanjim vlagateljem in jih prepriča; kljub temu meni, da je koristno oceniti uspešnost te sheme in jo – v primeru pozitivne ocene – razširiti tudi na druga področja politike;

61.  zato poziva k spodbujanju t. i. protokolov o sredstvih intelektualne lastnine, ki bi olajšali vrednotenje pravic intelektualne lastnine, ter poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne mehanizme, da bi povečali dobičkonosnost pravic intelektualne lastnine in priznavanje celotne vrednosti, ki jo imajo kot sredstva;

o
o   o

62.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 13, 15.1.2016, str. 83.
(2) UL L 169, 1.7.2015, str. 1.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 221.
(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 104.
(5) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(6) UL L 347, 20.12.2013, str. 289.
(7) UL L 347, 20.12.2013, str. 259.
(8) UL L 347, 20.12.2013, str. 33.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0009.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0293.
(11) UL C 93, 9.3.2016, str. 95.
(12) UL C 68 E, 7.3.2014, str. 40.
(13) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 135.
(14) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 142.
(15) UL C 247 E, 15.10.2009, str. 25.
(16) UL C 125 E, 22.5.2008, str. 223.
(17) OECD/EUIPO (2016) Trade in Counterfeit and Pirated Goods: Mapping the Economic Impact (Trgovina s ponarejenim in piratskim blagom – opredelitev ekonomskega učinka), OECD Publishing, Pariz.
(18) V sporočilu Komisije ta pojem zajema arhitekturo, arhive in knjižnice, umetnostne obrti, avdiovizualno področje (vključno s filmom, televizijo, videoigrami in multimedijo), kulturno dediščino, oblikovanje (vključno z modnim oblikovanjem), festivale, glasbo, uprizoritvene in vizualne umetnosti, založništvo in radio.
(19) Poročilo o analizi na panožni ravni (2013) Intellectual property rights intensive industries: contribution to economic performance and employment in the European Union (Panoge, v katerih se intenzivno uporabljajo pravice intelektualne lastnine: prispevek k gospodarski uspešnosti in zaposlovanju v Evropski uniji), str. 8, https://euipo.europa.eu/ohimportal/documents/11370/80606/IP+Contribution+study.
(20) Študija Evropske komisije EASME/COSME/2015/003.
(21) Sklic na študijo bo vstavljen po objavi študije. Upoštevajte, da vsi podatki v tej resoluciji temeljijo na navedeni študiji.
(22) Uredba (EU) št. 2015/1017.

Pravno obvestilo