Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 23. junij 2016 - BruseljKončna izdaja
Protokol k Evro-mediteranskemu sporazumu med EU in Libanonom (okvirni sporazum) ***
 Protokol k Evro-mediteranskemu sporazumu med EU in Libanonom (širitev 2014) ***
 Protokol k Evro-mediteranskemu sporazumu med EU in Libanonom (pristop Bolgarije in Romunije) ***
 Sporazum med EU in Monakom o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih *
 Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2015/012 BE/Hainaut Machinery
 Večletni načrt za obnovo staleža modroplavutega tuna ***I
 Večletni načrt za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter ribištvo, ki izkorišča te staleže ***I
 Pristojnost, pravo, ki se uporablja, ter priznavanje in izvrševanje odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema*
 Pristojnost, pravo, ki se uporablja, ter priznavanje in izvrševanje odločb na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti*
 Pokoli na vzhodu Konga
 Nadaljnja obravnava strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020)
 Poročilo o napredku na področju energije iz obnovljivih virov
 Poročilo o izvajanju direktive o energetski učinkovitosti

Protokol k Evro-mediteranskemu sporazumu med EU in Libanonom (okvirni sporazum) ***
PDF 235kWORD 61k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. junija 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Libanonsko republiko o splošnih načelih za sodelovanje Libanonske republike v programih Unije (16136/2014 – C8-0044/2015 – 2014/0110(NLE))
P8_TA(2016)0281A8-0193/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (16136/2014),

–  ob upoštevanju osnutka protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani o okvirnem sporazumu med Evropsko unijo in Libanonsko republiko o splošnih načelih za sodelovanje Libanonske republike v programih Unije (16135/2014),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 212, točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0044/2015),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0193/2016),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Libanonske republike.


Protokol k Evro-mediteranskemu sporazumu med EU in Libanonom (širitev 2014) ***
PDF 235kWORD 62k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. junija 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji (13349/2014 – C8-0095/2015 – 2007/0078(NLE))
P8_TA(2016)0282A8-0194/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (13349/2014),

–  ob upoštevanju osnutka protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Ciper, Republike Latvije, Republike Litve, Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike k Evropski uniji (11300/2007),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 217, točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) in člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0095/2015),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0194/2016),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Libanonske republike.


Protokol k Evro-mediteranskemu sporazumu med EU in Libanonom (pristop Bolgarije in Romunije) ***
PDF 236kWORD 61k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. junija 2016 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (13395/2014 – C8-0170/2015 – 2008/0027(NLE))
P8_TA(2016)0283A8-0195/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (13395/2014),

–  ob upoštevanju osnutka protokola k Evro-mediteranskemu sporazumu o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Libanonsko republiko na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Bolgarije in Romunije k Evropski uniji (13376/2014),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 217, točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) ter členom 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0170/2015),

–  ob upoštevanju prvega in tretjega pododstavka člena 99(1), člena 99(2) in člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0195/2016),

1.  odobri sklenitev protokola;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Libanonske republike.


Sporazum med EU in Monakom o avtomatični izmenjavi podatkov o finančnih računih *
PDF 238kWORD 60k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. junija 2016 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kneževino Monako o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES (COM(2016)0201 – C8-0157/2016 – 2016/0109(NLE))
P8_TA(2016)0284A8-0206/2016

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2016)0201),

–  ob upoštevanju osnutka protokola o spremembi k Sporazumu med Evropsko skupnostjo in Kneževino Monako o ukrepih, enakovrednih tistim iz Direktive Sveta 2003/48/ES,

–  ob upoštevanju člena 115 ter točke (b) drugega pododstavka člena 218(6) in drugega pododstavka člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerimi se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0157/2016),

–  ob upoštevanju členov 59, 108(7) in 50(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0206/2016),

1.  odobri sklenitev protokola o spremembi k Sporazumu;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kneževine Monako.


Uporaba sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji: vloga EGF/2015/012 BE/Hainaut Machinery
PDF 342kWORD 84k
Resolucija
Priloga
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. junija 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga iz Belgije – EGF/2015/012 BE/Hainaut Machinery) (COM(2016)0242 – C8-0170/2016 – 2016/2074(BUD))
P8_TA(2016)0285A8-0207/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0242 – C8–0170/2016),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(1) (uredba o ESPG),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2), zlasti točke 12,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3) (IIA z dne 2. decembra 2013), zlasti točke 13,

–  ob upoštevanju postopka tristranskih pogovorov iz točke 13 medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0207/2016),

A.  ker je Unija vzpostavila zakonodajne in proračunske instrumente za dodatno podporo delavcem, ki so jih prizadele posledice velikih strukturnih sprememb v svetovnih trgovinskih tokovih ali posledice svetovne finančne in gospodarske krize, ter za pomoč pri njihovi ponovni vključitvi na trg dela;

B.  ker bi morala biti finančna pomoč Unije za presežne delavce dinamična ter na voljo čim hitreje in čim učinkoviteje, v skladu s skupno izjavo Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sprejeto na usklajevalnem sestanku 17. julija 2008, in ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013, kar zadeva sprejemanje sklepov o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG);

C.  ker je Belgija vložila vlogo EGF/2015/012 BE/Hainaut Machinery za finančni prispevek iz ESPG zaradi odpuščanja presežnih delavcev v gospodarskem sektorju v oddelku 28 NACE po reviziji 2 (proizvodnja drugih strojev in naprav) v belgijski regiji Hainaut (BE32) na ravni 2 NUTS in ker naj bi v ukrepih sodelovalo 488 presežnih delavcev, pa tudi 300 mladih iz te regije, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET) in so mlajši od 25 let; ker so bili delavci odpuščeni v podjetjih Carwall SA, Caterpillar Belgium SA in Doosan SA;

D.  ker vloga sicer ne izpolnjuje običajnih meril za upravičenost iz člena 4(1) uredbe o ESPG, vendar je bila oddana v skladu z merilom za pomoč iz člena 4(2), ki omogoča odstopanje glede števila presežnih delavcev;

1.  se strinja s Komisijo, da so pogoji iz člena 4(2) uredbe o ESPG izpolnjeni in da je zato Belgija na podlagi te uredbe upravičena do finančnega prispevka v znesku 1 824 041 EUR, kar je 60 % skupnih stroškov v znesku 3 040 069 EUR;

2.  ugotavlja, da je Komisija spoštovala rok 12 tednov od prejema popolne vloge belgijskih organov 11. februarja 2016 in je svojo oceno o skladnosti vloge s pogoji za finančni prispevek dokončala 4. maja 2016 ter o tem še isti dan obvestila Parlament;

3.  ugotavlja, da je po hudih motnjah, ki so v zadnjih letih prizadele trgovino z gradbenimi stroji na evropskem trgu, ustrezno upadlo povpraševanje po izdelkih, ki jih proizvajajo tri podjetja, zajeta v tej vlogi;

4.  ugotavlja, da je je podjetje Caterpillar Belgium SA 23. februarja 2013 napovedalo kolektivno odpuščanje v obratu v Gosseliesu, večina od 1 399 delavcev pa je bila zajeta v vlogi EGF/2014/011 BE/Caterpillar, ter poudarja, da tokratna vloga dopolnjuje omenjeno, saj je del istega postopka odpuščanja; poudarja, da so razmere na področju zaposlovanja v Hainautu zelo slabe, saj stopnja brezposelnosti znaša 14,5 % (5,9 % višja, kot je nacionalno povprečje), v letu 2013 je bilo izgubljenih 1 236 in v letu 2014 1 878 delovnih mest v proizvodnem sektorju, število novih delovnih mest se je od leta 2012 zmanjšalo za 13 %, delež nekvalificiranih delavcev pa je velik, saj več kot polovica iskalcev zaposlitve nima višje sekundarne izobrazbe, visoka pa je tudi stopnja dolgotrajno brezposelnih, ki znaša 39,0 % vseh brezposelnih v regiji Hainaut;

5.  pozdravlja dejstvo, da so začeli belgijski organi prilagojene ukrepe za ciljne upravičence izvajati 1. januarja 2015, precej pred dokončno odločitvijo o dodelitvi podpore iz ESPG;

6.  je seznanjen, da Belgija načrtuje naslednje vrste ukrepov za odpuščene delavce, zajete v tej vlogi: pomoč/svetovanje/vključevanje; spodbujanje pri iskanju zaposlitve; integrirano usposabljanje; podpora za ustanavljanje podjetja; podpora za skupne projekte, iskanje zaposlitve in nadomestila za iskanje zaposlitve;

7.  pozdravlja dejstvo, da so nadomestila in spodbude, za katera je Belgija potrdila, da se pogojujejo z aktivnim sodelovanjem ciljnih upravičencev pri iskanju zaposlitve ali dejavnostih usposabljanja (ukrepi iz točke (b) člena 7(1) uredbe o ESPG), omejena na manj kot 5 % vseh stroškov, kar je občutno manj, kot je meja 35 % vseh stroškov za sveženj prilagojenih ukrepov, ki so dovoljeni na podlagi uredbe;

8.  opaža, da delavci v starosti od 55 do 64 let predstavljajo 35,9 % ciljnih upravičencev; meni, da tem delavcem v tej skupini bolj grozi dolgotrajna brezposelnost in socialna izključenost ter da so zanje značilne posebne potrebe po prilagojenih storitvah v skladu s členom 7 uredbe o ESPG;

9.  poziva Komisijo, naj posreduje informacije o rezultatih sedanje podpore za delavce, ki so postali presežni v podjetju Caterpillar, saj je ta vloga nadaljevanje vloge EGF/2014/011 BE/Caterpillar;

10.  pozdravlja, da naj bi v ukrepih poleg 488 odpuščenih delavcev sodelovalo tudi 300 mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET) in so mlajši od 25 let ter prihajajo iz iste regije, prav tako pa naj bi bili deležni prilagojenih storitev, sofinanciranih iz ESPG, ki naj bi zajemale: mobilizacijo in svetovanje, bodisi za nadaljnje izobraževanje/usposabljanje ali za posebno uvajanje za proučitev interesov; posebne tečaje usposabljanja; individualno izpopolnjevanje; nadomestila za iskanje zaposlitve, usposabljanje in mobilnost;

11.  pozdravlja razširitev dostopa do sredstev iz ESPG na osebe, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo; vseeno opaža, da na podlagi uredbe o ESPG ta dostop lahko traja le do 31. decembra 2017; poziva, naj se v okviru revizije večletnega finančnega okvira opravi revizija uredbe ESPG, da se tem osebam omogoči dostop do tega sklada tudi po letu 2017;

12.  pozdravlja dejstvo, da belgijski organi predlagajo posebne ukrepe, oblikovane za osebe, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter da poskušajo s temi ukrepi natančneje odgovoriti na njihove potrebe;

13.  ugotavlja, da je pomembno začeti izvajati kampanjo obveščanja, da bi dosegli osebe, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in bi bile lahko te osebe upravičene do teh ukrepov; opozarja na svoje stališče, da je treba tem osebam stalno in trajno pomagati;

14.  pozdravlja dejstvo, da je bil usklajeni sveženj prilagojenih storitev oblikovan po dodatnih posvetovanjih z vsemi deležniki, med drugim s socialnimi partnerji, podjetji in javnimi zavodi za zaposlovanje, ki bodo tudi spremljali izvajanje predlaganih ukrepov prek spremljevalnega odbora;

15.  še posebej pozdravlja pristop belgijskih organov in sodelovanje s socialnimi partnerji za zagotavljanje podpore kolektivnim projektom za delavce, ki razmišljajo, da bi skupaj kot skupina ustanovili „socialno podjetje“, saj gre pri tem za ukrepe z velikim potencialom dodane vrednosti;

16.  ugotavlja, da predlagani ukrepi predstavljajo aktivne ukrepe na trgu dela v okviru upravičenih ukrepov, določenih v členu 7 uredbe o ESPG, in opozarja, da se v skladu s tem členom pričakuje, da bodo prilagojene storitve, ki bodo zagotovljene, predvidevale prihodnje obete na trgu dela in potrebne spretnosti ter bodo združljive s prehodom na okoljsko trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire, in bodo upoštevale doslej pridobljene izkušnje pri podpiranju odpuščenih delavcev v okviru vloge EGF/2014/011 BE/Caterpillar; obenem ugotavlja, da ti ukrepi ne nadomeščajo pasivnih ukrepov socialnega varstva;

17.  poziva države članice, naj skupaj s socialnimi partnerji pripravijo strategije za predvidevanje sprememb na trgu dela in za zaščito delovnih mest ter znanja in veščin v Uniji, zlasti pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih, da bi zagotovile pravična pravila o konkurenci in skupne ukrepe proti gospodarskemu, socialnemu in okoljskemu dampingu; ponovno poziva k ustrezni reviziji instrumentov Unije za trgovinsko zaščito;

18.  poudarja, da je treba s prilagojenim usposabljanjem izboljšati zaposljivost vseh delavcev, ter pričakuje, da bo usposabljanje, ponujeno v okviru usklajenega svežnja, zadostilo potrebam delavcev in poslovnega okolja v regiji in okoliških regijah;

19.  poziva Komisijo, naj spremeni pravila glede državne pomoči, da bi omogočila državna posredovanja za okrepitev socialno in okoljsko koristnih projektov ter pomagala MSP in industrijam v težavah, tako da bi prispevala k obnovi njihovih proizvodnih zmogljivosti, ki jih je globalna finančna in gospodarska kriza zelo prizadela;

20.  ponovno poziva Komisijo, naj v prihodnjih predlogih zagotovi več podrobnosti o sektorjih, ki imajo možnosti za rast in v katerih se torej lahko ustvarijo delovna mesta, in naj zbere utemeljene podatke o vplivu financiranja iz ESPG, med drugim na kakovost delovnih mest, in stopnji ponovne vključitve na trg dela, dosežene s pomočjo ESPG;

21.  ugotavlja, da so belgijski organi potrdili, da se pomoč za upravičene ukrepe ne črpa iz drugih finančnih instrumentov Unije; ponovno poziva Komisijo, naj v svoje letno poročilo vključi primerjalno oceno teh podatkov, da bi zagotovila polno upoštevanje veljavnih uredb in preprečila podvajanje storitev, ki jih financira Unija;

22.  ugotavlja, da je bilo doslej za sektor proizvodnje drugih strojev in naprav vloženih 14 vlog za pomoč iz ESPG, od teh 8 zaradi sprememb v trgovinskih tokovih, ki so posledica globalizacije, 6 pa zaradi svetovne finančne in gospodarske krize;

23.  ponovno poudarja, da pomoč iz ESPG ne sme nadomestiti ukrepov, za katere so odgovorna podjetja na podlagi nacionalnega prava ali kolektivnih pogodb, niti ukrepov za prestrukturiranje podjetij ali sektorjev;

24.  ceni izboljšani postopek, ki ga je na zahtevo Parlamenta uvedla Komisija, da bi pospešila dodeljevanje nepovratnih sredstev; ugotavlja, da utegne zaradi novega časovnega razporeda nastati časovna stiska, kar bi lahko vplivalo na učinkovitost dajanja navodil v posameznih primerih;

25.  ponovno poziva Komisijo, naj javnosti omogoči vpogled v vse dokumente, povezane z vlogami za sredstva ESPG;

26.  odobri sklep, priložen tej resoluciji;

27.  naroči svojemu predsedniku, naj podpiše ta sklep skupaj s predsedujočim Svetu ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije;

28.  naroči svojemu predsedniku, naj resolucijo skupaj s prilogo posreduje Svetu in Komisiji.

PRILOGA

SKLEP EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o uporabi sredstev Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (vloga iz Belgije – EGF/2015/012 BE/Hainaut Machinery)

(Besedilo Priloge na tem mestu ni navedeno, saj je enako končnemu aktu, Sklepu (EU) 2016/1145.)

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.


Večletni načrt za obnovo staleža modroplavutega tuna ***I
PDF 317kWORD 91k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. junija 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 302/2009 (COM(2015)0180 – C8-0118/2015 – 2015/0096(COD))
P8_TA(2016)0286A8-0367/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0180),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0118/2015),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 1. julija 2015(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta z dne 13. aprila 2016, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0367/2015),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 23. junija 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2016/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za obnovo staleža modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 302/2009

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2016/1627..)

(1) UL C 383, 17.11.2015, str. 100.
(2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete dne 19. januarja 2016 (Sprejeta besedila P8_TA(2016)0003).


Večletni načrt za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter ribištvo, ki izkorišča te staleže ***I
PDF 319kWORD 75k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. junija 2016 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe (ES) št. 2187/2005 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1098/2007 (COM(2014)0614 – C8-0174/2014 – 2014/0285(COD))
P8_TA(2016)0287A8-0128/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2014)0614),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0174/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 10. decembra 2014(1),

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 13. aprila 2016, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0128/2015),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 23. junija 2016 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2016/... Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za staleže trske, sleda in papaline v Baltskem morju ter za ribištvo, ki izkorišča te staleže, o spremembi Uredbe (ES) št. 2187/2005 in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1098/2007

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2016/1139.)

(1) UL C 230, 14.7.2015, str. 120.
(2) To stališče nadomesti spremembe, sprejete 28. aprila 2015 (Sprejeta besedila P8_TA(2015)0104).


Pristojnost, pravo, ki se uporablja, ter priznavanje in izvrševanje odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema*
PDF 234kWORD 61k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. junija 2016 o predlogu uredbe Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, ter priznavanju in izvrševanju sodnih odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema (COM(2016)0106 – C8-0127/2016 – 2016/0059(CNS))
P8_TA(2016)0288A8-0209/2016

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2016)0106),

–  ob upoštevanju člena 81(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0127/2016),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0209/2016),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedilo, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.


Pristojnost, pravo, ki se uporablja, ter priznavanje in izvrševanje odločb na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti*
PDF 233kWORD 61k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. junija 2016 o predlogu uredbe Sveta o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, ter priznavanju in izvrševanju odločb na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti (COM(2016)0107 – C8-0128/2016 – 2016/0060(CNS))
P8_TA(2016)0289A8-0208/2016

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2016)0107),

–  ob upoštevanju člena 81(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0128/2016),

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0208/2016),

1.  odobri predlog Komisije;

2.  poziva Svet, naj ga obvesti, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

3.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje z njim, če namerava bistveno spremeniti besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.


Pokoli na vzhodu Konga
PDF 173kWORD 84k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. junija 2016 o pokolih na vzhodu Konga (2016/2770(RSP))
P8_TA(2016)0290RC-B8-0801/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Demokratični republiki Kongo, zlasti tistih z dne 10. marca 2016(1) in 9. julija 2015(2),

–  ob upoštevanju resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 15. junija 2016 o predvolilnih in varnostnih razmerah in v Demokratični republiki Kongo,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in njene tiskovne predstavnice o razmerah v Demokratični republiki Kongo,

–  ob upoštevanju izjav delegacije EU v Demokratični republiki Kongo o stanju na področju človekovih pravic v tej državi,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 23. maja 2016 o Demokratični republiki Kongo,

–  ob upoštevanju letnega poročila EU o človekovih pravicah in demokraciji v svetu v letu 2014, ki ga je Svet sprejel 22. junija 2015,

–  ob upoštevanju odprtega pisma, ki so ga skupine civilne družbe v regijah Beni, Butembo in Lubero 14. maja 2016 poslale predsedniku Demokratične republike Kongo,

–  ob upoštevanju nairobijskih izjav iz decembra 2013,

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma o miru, varnosti in sodelovanju za Demokratično republiko Kongo in regijo, podpisanega februarja 2013 v Adis Abebi,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN o Demokratični republiki Kongo, zlasti resolucij št. 2198 (2015) o podaljšanju režima sankcij za Demokratično republiko Kongo in mandata skupine strokovnjakov in št. 2277 (2016), s katero je bil za eno leto podaljšan mandat misije OZN za stabilizacijo v Demokratični republiki Kongo (MONUSCO),

–  ob upoštevanju poročila skupine strokovnjakov OZN za Demokratično republiko Kongo z dne 23. maja 2016,

–  ob upoštevanju letnega poročila visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 27. julija 2015 o razmerah na področju človekovih pravic in dejavnostih skupnega urada OZN za človekove pravice v Demokratični republiki Kongo,

–  ob upoštevanju odločb in sklepov Meddržavnega sodišča,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila za javnost skupine mednarodnih odposlancev in predstavnikov za območje afriških Velikih jezer z dne 2. septembra 2015 o volitvah v Demokratični republiki Kongo,

–  ob upoštevanju izjave predsednika varnostnega sveta OZN z dne 9. novembra 2015 o razmerah v Demokratični republiki Kongo,

–  ob upoštevanju poročil generalnega sekretarja OZN z dne 9. marca 2016 o misiji OZN za stabilizacijo v Demokratični republiki Kongo (MONUSCO) in o izvajanju okvirnega sporazuma o miru, varnosti in sodelovanju za Demokratično republiko Kongo in regijo,

–  ob upoštevanju revidiranega Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz junija 1981,

–  ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju,

–  ob upoštevanju kongovske ustave z dne 18. februarja 2006,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se varnostne razmere in razmere na področju človekovih pravic v vzhodnem delu Demokratične republike Kongo še naprej slabšajo, saj je na tem območju še vedno dejavnih več deset oboroženih skupin, od tam pa prihajajo tudi številna poročila o pokolih, novačenju in uporabi otrok v oboroženih skupinah ter vsesplošnem spolnem nasilju in nasilju na podlagi spola;

B.  ker je bilo v obdobju med oktobrom 2014 in majem 2016 v pokrajinah Beni, Lubero in Butembo zverinsko umorjenih več kot 1 160 ljudi, več kot 1 470 pa jih je izginilo, in ker je bilo požganih veliko hiš, zdravstvenih domov in šol, številne ženske, moški in otroci pa so postali žrtev spolnega nasilja;

C.  ker so mnoge vasi v teh pokrajinah zasedle oborožene skupine;

D.  ker narašča nezadovoljstvo zaradi nedejavnosti in molka vlade Demokratične republike Kongo spričo teh grozodejstev, ki naj bi jih zagrešile tako uporniške oborožene skupine kot državne vojaške sile;

E.  ker je do izjemno nasilnih usmrtitev nekajkrat prišlo v neposredni bližini položajev, ki jih zaseda nacionalna vojska (FARDC), ter oporišč misije MONUSCO;

F.  ker se mednarodna skupnost ni odzvala na novice o teh pokolih, mediji pa o njih niso poročali;

G.  ker je predsednik Demokratične republike Kongo v skladu z državno ustavo porok za nacionalno celovitost in neodvisnost, varnost ljudi in dobrin ter pravilno delovanje državnih institucij, obenem pa je vrhovni komandant oboroženih sil države;

H.  ker so politične razmere v Demokratični republiki Kongo napete, saj mora predsednik Joseph Kabila, ki je na oblasti že od leta 2001, v skladu z ustavo odstopiti 20. decembra 2016, vendar še ni izjavil, da bo to storil;

I.  ker sta kongovska vojska in mirovna misija MONUSCO v regiji prisotni zato, da ohranjata stabilnost, se borita proti oboroženim skupinam in varujeta civiliste;

J.  ker je bil mandat misije MONUSCO podaljšan in okrepljen;

K.  ker se zaradi razširjene prakse nesojenja kršiteljem človekovih pravic ustvarja ozračje nekaznovanosti, v katerem so zagrešeni novi zločini;

L.  ker zagotavljanje miru ovirajo neuspešna prizadevanja Demokratične republike Kongo za demobilizacijo več tisoč uporniških borcev, tako da bi se vključili v nacionalno vojsko ali jim pomagali pri vključevanju v civilno življenje;

M.  ker po ocenah humanitarnih delavcev pomoč potrebuje 7,5 milijona ljudi; ker so dolgotrajen konflikt in vojaške operacije privedli tudi do notranje razselitve poldrugega milijona oseb, več kot 400 000 pa jih je moralo zbežati iz države;

N.  ker Urad Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih aktivnosti (OCHA) poroča o povečanem številu ugrabitev humanitarnih delavcev ter napadov nanje in na humanitarne konvoje, zaradi česar so bile humanitarne organizacije primorane odložiti dostavo pomoči in prekiniti delovanje;

O.  ker je do pokolov na vzhodu Konga prišlo zaradi prepletov med regionalno in nacionalno politiko, instrumentalizacije etničnih trenj in izkoriščanja virov;

1.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi stopnjevanja nasilja in zastrašujočih ter vse slabših humanitarnih razmer v Demokratični republiki Kongo, zlasti zaradi oboroženih konfliktov v vzhodnih regijah, ki smo jim priča že več kot 20 let; obžaluje izgubo življenj in prebivalcem Demokratične republike Kongo izraža sočutje;

2.  ponovno poziva vse strani v konfliktu, naj nemudoma končajo nasilje, odložijo orožje, iz svojih vrst izpustijo vse otroke in začnejo spodbujati dialog za mirno in trajno rešitev konflikta; zlasti poziva k hitremu in tvornemu nadaljevanju sodelovanja med misijo OZN za stabilizacijo Demokratične republike Kongo in oboroženimi silami Demokratične republike Kongo na podlagi sporazuma o vojaškem sodelovanju, podpisanega 28. januarja 2016 v Kinšasi, da bi ponovno vzpostavili in utrdili mir in varnost na vzhodnem območju ter v vsej državi;

3.  želi spomniti, da bi močno prispevali k miru in stabilnosti v regiji, če bi onesposobili vse tamkajšnje oborožene skupine, in poziva vlado Demokratične republike Kongo, naj to postane njena prednostna naloga, obenem pa naj ponovno vzpostavi varnost za vse svoje državljane in obnovi stabilnost v regijah Beni, Lubero in Butembo;

4.  poziva mednarodno skupnost, naj v sodelovanju z vlado Demokratične republike Kongo in misijo OZN za stabilizacijo te države čim prej začne temeljito, neodvisno in pregledno preiskavo pokolov; poziva, naj se izredno sestane skupina mednarodnih odposlancev in predstavnikov za območje Velikih jezer v Afriki in sprejme ustrezne ukrepe glede volitev v Demokratični republiki Kongo , na primer poziv k sklicu varnostnega sveta OZN;

5.  vztraja, da te razmere ne smejo preprečiti izvedbe volitev, ki jih predvideva ustava; poudarja, da bo uspešna in pravočasna izvedba volitev ključnega pomena za dolgoročno stabilnost in razvoj države;

6.  poziva tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča, naj zbere informacije, preuči zlorabe in ugotovi, ali bi bilo utemeljeno, da bi sodišče preiskalo domnevne zločine na območju mesta Benia;

7.  ponovno izjavlja, da storilci kršitev človekovih pravic, vojnih hudodelstev, hudodelstev zoper človečnost in spolnega nasilja nad ženskami in deklicami ter odgovorni za novačenje otrok vojakov ne morejo ostati nekaznovani; poudarja, da je treba posameznike, ki so odgovorni za ta dejanja, prijaviti, identificirati, preganjati in kaznovati v skladu z nacionalnim in mednarodnim kazenskim pravom;

8.  poziva k pripravi in objavi ocenjevalnega poročila o dejavnostih misije OZN za stabilizacijo Demokratične republike Kongo; pozdravlja resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov št. 2277 (2016), s katero je bil mandat te misije podaljšan, njene pristojnosti na področju zaščite civilistov in varstva človekovih pravic pa okrepljene, tudi kar zadeva nasilje na podlagi spola in nasilje nad otroki;

9.  poziva misijo OZN v Demokratični republiki Kongo, naj v celoti izkoristi svoj mandat za zaščito civilnega prebivalstva, zato naj preobrazi svoje sile, da bo z mehanizmi za hiter odziv in zračno spremljanje v vzhodnem Kongu imela večjo operativno zmogljivost za zaščito civilistov;

10.  poziva Afriško unijo in EU, naj zagotovita stalen politični dialog med državami z območja Velikih jezer, da bi preprečili nadaljnjo destabilizacijo; obžaluje, da je bil pri izvajanju okvirnega sporazuma o miru, varnosti in sodelovanju iz februarja 2013 dosežen le omejen napredek, in poziva vse strani, naj aktivno prispevajo k prizadevanjem za stabilizacijo;

11.  vztraja, da mora biti civilna družba udeležena pri vseh dejavnostih za zaščito civilistov in reševanje konfliktov, ter da morata vlada Demokratične republike Kongo in mednarodna skupnost zaščititi zagovornike človekovih in jim ponuditi platformo;

12.  priznava prizadevanja kongovskih oblasti v boju proti nekaznovanju in pri preprečevanju spolnega nasilja in nasilja nad otroki, vendar meni, da je napredek še vedno počasen;

13.  želi spomniti EU, da morajo biti njene politike, tudi v zvezi s trgovino z orožjem in trgovino s surovinami, usklajene med seboj, ter da je treba pogajanji za sporazume v regiji spodbujati mir, stabilnost, razvoj in človekove pravice;

14.  poziva EU, naj razmisli o izreku usmerjenih sankcij (med drugim prepovedi potovanja in zamrznitve sredstev) proti odgovornim za pokole na vzhodu Konga in nasilno zatiranje v Demokratični republiki Kongo, da bi preprečili še več nasilja;

15.  poziva EU in države članice, naj še naprej pomagajo prebivalcem Demokratične republike Kongo in izboljšajo življenjske razmere najbolj ranljivih skupin prebivalstva, zlasti notranje razseljenih oseb;

16.  obsoja vse napade na humanitarne delavce in oviranje humanitarnega dostopa; poziva vse strani v konfliktu, naj spoštujejo neodvisnost, nevtralnost in nepristranskost humanitarnih delavcev;

17.  ponovno poudarja, da morajo biti poslovne dejavnosti popolnoma skladne z mednarodnimi standardi na področju človekovih pravic; zato poziva države članice, naj zagotovijo, da podjetja pod njihovo nacionalno pristojnostjo v tretjih državah poslujejo tako, da spoštujejo človekove pravice in mednarodne standarde;

18.  pozdravlja prizadevanja kongovskih oblasti pri izvajanju zakonodaje, ki prepoveduje trgovanje z rudninami in njihovo predelavo na območjih, na katerih prihaja do nezakonitega izkoriščanja rudnin, kot so na primer območja pod nadzorom oboroženih skupin; poziva kongovske oblasti, naj poostrijo izvajanje zakonodaje in omogočijo temeljitejši nadzor nad rudarskimi posli in zlorabami prihodkov iz rudarstva; poziva EU, naj v okviru razvojnega sodelovanja podpre prizadevanja Demokratične republike Kongo na tem področju pozdravlja nedavno dogovorjeno evropsko stališče o obveznem skrbnem pregledu dobaviteljev konfliktnih mineralov kot prvi korak izpolnjevanja evropske poslovne odgovornosti na tem področju in poziva EU, naj to stališče prenese v ambiciozno zakonodajo, ki naj bo v kratkem sprejeta;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Afriški uniji, Svetu AKP-EU, generalnemu sekretarju Združenih narodov, Svetu Združenih narodov za človekove pravice ter predsedniku, predsedniku vlade in parlamentu Demokratične republike Kongo.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0085.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0278.


Nadaljnja obravnava strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020)
PDF 369kWORD 132k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. junija 2016 o nadaljnji obravnavi strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) (2015/2281(INI))
P8_TA(2016)0291A8-0176/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 2 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 14,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“)(1),

–  ob upoštevanju skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2012 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – „Izobraževanje in usposabljanje v pametni, trajnostni in vključujoči Evropi“(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomskemu in socialnemu odboru in Odboru regij z dne 26. avgusta 2015 o osnutku skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (COM(2015)0408),

–  ob upoštevanju skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (3),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 28. in 29. novembra 2011 o referenčnem merilu za učno mobilnost(4),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. novembra 2010 o izobraževanju za trajnostni razvoj(5),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. februarja 2014 o naložbah v izobraževanje in usposabljanje – odziv na sklepe Sveta o ponovnem razmisleku o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate in letnem pregledu rasti za leto 2013(6),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o učinkovitem izobraževanju učiteljev(7),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o zagotavljanju kakovosti pri podpiranju izobraževanja in usposabljanja(8),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o podjetnosti v izobraževanju in usposabljanju(9),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o vlogi predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja pri spodbujanju ustvarjalnosti, inovativnosti in digitalne kompetence (10),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o zmanjšanju osipa in spodbujanju šolskega uspeha (11),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Ponovni razmislek o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate (COM(2012)0669),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja(12),

–  ob upoštevanju Priporočila 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje(13),

–  ob upoštevanju deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem (Pariška deklaracija), ki je bila sprejeta 17. marca 2015 na neformalnem srečanju ministrov EU za izobraževanje(14),

–  ob upoštevanju sklepov iz Rige, ki so jih 22. junija 2015 sprejeli ministri, pristojni za poklicno izobraževanje in usposabljanje(15),

–  ob upoštevanju Zelene knjige Komisije z dne 3. julija 2008 z naslovom Migracije in mobilnost: izzivi in priložnosti za izobraževalne sisteme v EU (COM(2008)0423),

–  ob upoštevanju poročila, ki jo je februarja 2010 za Komisijo pripravila strokovna skupina o novih znanjih in spretnostih za nova delovna mesta, z naslovom Nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta: ukrepajmo zdaj(16),

–  ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o transnacionalni mobilnosti v Skupnosti zaradi izobraževanja in usposabljanja: Evropska listina kakovosti za mobilnost(17),

–  ob upoštevanju poročila šestega univerzitetno-podjetniškega foruma iz marca 2015(18),

–  ob upoštevanju napovedi Cedefopa o spretnostih iz leta 2012 o prihodnji ponudbi spretnosti in prihodnjem povpraševanju po njih v Evropi(19),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 8. septembra 2015 o spodbujanju podjetništva mladih prek izobraževanja in usposabljanja(20) ter z dne 28. aprila 2015 o pregledu izvajanja bolonjskega procesa(21),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 26. novembra 2015 o izobraževanju otrok v izrednih razmerah in dolgotrajnih krizah(22)

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o programu Erasmus+ in drugih instrumentih za spodbujanje mobilnosti pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju – pristop do vseživljenjskega učenja(23),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0176/2016),

A.  ker je treba vse navedbe „izobraževanja in usposabljanja“ razumeti, kot da vključujejo formalne, neformalne in priložnostne oblike glede na njihove dopolnjevalne značilnosti pri prehodu v učečo se družbo in njihovo vlogo pri nagovarjanju specifičnih ciljnih skupin, kar pospešuje vključevanje ljudi s slabšimi možnostmi za izobraževanje;

B.  ker izobraževanje in usposabljanje ne bi smela biti usmerjena samo v to, da zadostita potrebam na trgu dela, temveč bi morala biti sama po sebi vrednota, saj je izobraževanje enako pomembno tudi za razvoj etičnih in državljanskih vrlin ter široko razumljenih humanističnih vrednot, kot so zapisane v Pogodbah, ter za krepitev demokratičnih načel, na katerih temelji Evropa;

C.  ker bi moralo izobraževanje prispevati k osebnemu razvoju, medsebojnemu spoštovanju in osebni rasti mladih, da bodo postali proaktivni, odgovorni in osveščeni državljani z državljanskimi, socialnimi, medkulturnimi kompetencami na različnih področjih, pa tudi usposobljeni strokovnjaki;

D.  ker bi morali izobraževanje obravnavati kot temeljno človekovo pravico in javno dobro, ki bi moralo biti dostopno vsem;

E.  ker imata izobraževanje in usposabljanje pomembno vlogo pri odpravljanju revščine in socialne izključenosti, širjenje dostopa do vseživljenjskega učenja pa lahko ustvari nove možnosti za nizko kvalificirane osebe, brezposelne, ljudi s posebnimi potrebami, starejše in migrante;

F.  ker sta vključujoče in zelo kakovostno izobraževanje in usposabljanje bistvena za kulturni, gospodarski in družbeni razvoj Evrope;

G.  ker bi morala izobraževanje in usposabljanje v Evropi prispevati k strategijam in pobudam EU, med drugim k strategiji Evropa 2020, pobudi o enotnem digitalnem trgu, evropski agendi za varnost in naložbenemu načrtu za Evropo;

H.  ker se države članice ne soočajo z enako vrsto in zahtevnostjo izzivov, kar pomeni, da bi morala biti vsa priporočila v zvezi z izobraževanjem in usposabljanjem prožna in upoštevati nacionalne in regionalne gospodarske, socialne, demografske, kulturne in druge dejavnike, hkrati pa bi moral biti njihov cilj izboljšati položaj v EU kot celoti;

I.  ker bi moral strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) ob upoštevanju pristojnosti držav članic dopolnjevati nacionalne ukrepe in podpirati države članice v prizadevanjih za razvoj sistemov izobraževanja in usposabljanja;

J.  ker bi bilo treba izenačiti gospodarski razvoj in socialno kohezijo prek sklopa politik s ciljem, da bi bilo znanje bolj pošteno porazdeljeno med prebivalstvom, s čimer bi odpravili vse večje razlike v plačilu, ki se pojavljajo kot stranska posledica tehnološke rasti, ki temelji na spretnostih;

K.  ker so učinkovite naložbe v kakovostno izobraževanje in usposabljanje vir trajnostne rasti;

L.  ker je sedanja raven znanja in osnovnih spretnosti zaskrbljujoče nizka, zato je treba v okviru osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja zagotoviti potrebno podlago za nadaljnje učenje in vključevanje na trg dela;

M.  ker je treba zaradi trenda nizke ravni osnovnih spretnosti pri odraslih okrepiti njihovo izobraževanje, saj je to sredstvo za nadgradnjo spretnosti in prekvalifikacijo;

N.  ker Komisija v letnem pregledu rasti 2014 meni, da morajo države članice pri odhodkih poiskati načine za zaščito ali spodbujanje dolgoročnih naložb v izobraževanje, raziskave, inovacije, energijo in podnebne ukrepe in da je bistveno vlagati v posodobitev sistemov izobraževanja in usposabljanja, vključno z vseživljenjskim učenjem;

O.  ker so javni proračuni še vedno pod hudim pritiskom, zaradi česar je več držav članic zmanjšalo odhodke za izobraževanje in usposabljanje, ter ker bi morale biti nadaljnje naložbe na tem področju učinkovitejše, saj so odločilni dejavnik za produktivnost, konkurenčnost in rast;

P.  ker kljub vse boljšim rezultatom pri doseganju ciljev ET 2020 v sektorju visokošolskega izobraževanja iz celotnega evropskega visokošolskega prostora poročajo o pomislekih zaradi učinkovitosti naložb držav članic v izobraževanje; prvenstvenem poudarku na kvantitativnih kazalnikih, pogojih za poučevanje in njegovi kakovosti, vse manjši akademski svobodi ter dvomih o nekaterih vidikih bolonjskega procesa in njegovem izvajanju v nekaterih državah;

Q.  ker spremljanje ET 2020 kaže, da sta glavna izziva, s katerima se danes soočamo, izobraževalna revščina in slaba vključenost oseb s slabšim socialno-ekonomskim položajem, kar zahteva večji socialni poudarek, če naj se dosežejo cilji ET 2020 ter izboljša vključenost in kakovost sistemov izobraževanja in usposabljanja;

Strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020)

1.  pozdravlja pregled stanja ET 2020 in poudarja, da je treba zaključke iz tega pregleda upoštevati in nemudoma izvajati, da bi povečali dodano vrednost okvira in optimizirali njegovo učinkovitost ter okrepili relevantnost za vsako državo in medsebojno učenje;

2.  obžaluje, da še vedno niso rešene zelo velike težave na področju izobraževanja in usposabljanja, kar zadeva kakovost, dostopnost in socialno-ekonomsko diskriminacijo, in meni, da je treba na evropski in nacionalni ravni sprejeti ambicioznejše, bolj usklajene in učinkovitejše ukrepe politike;

3.  ponovno poudarja pomen deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije z izobraževanjem, sprejete marca 2015 v Parizu;

4.  pozdravlja zmanjšanje števila prednostnih področij ET 2020 na šest in navedbo posebnih področij, med katerimi lahko izbirajo države članice glede na svoje potrebe in razmere, vendar ugotavlja, da je treba okrepiti učinkovitost in operativni vidik ET 2020 in sprejeti delovni program;

5.  pozdravlja predlagano podaljšanje delovnega obdobja s treh na pet let, da bi bolje uresničili dolgoročne strateške cilje in obdelali vprašanja, kot so slab učni uspeh učencev na nekaterih študijskih področjih, nizka udeležba odraslih v izobraževanju, zgodnje opuščanje šolanja, socialna vključenost, državljanska udeležba, razlike med spoloma in stopnja zaposljivosti diplomantov;

6.   pozdravlja novo generacijo delovnih skupin ET 2020 in poziva Komisijo, naj izboljša zastopanost različnih deležnikov v teh skupinah, zlasti z vključitvijo več strokovnjakov s področja izobraževanja, mladinskih delavcev, predstavnikov civilne družbe, učiteljev in profesorjev, katerih izkušnje iz prakse so bistvene za uresničevanje ciljev ET 2020; poudarja, da je treba na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU izboljšati razširjanje rezultatov teh skupin;

7.  pozdravlja okrepljeno vodilno vlogo neformalnih organov v okviru ET 2020 ter vzpostavitev izmenjave povratnih informacij med skupino na visoki ravni, skupinami generalnih direktorjev in delovnimi skupinami; priznava vlogo, ki jo imajo organizacije civilne družbe pri pomoči lokalnim, regionalnim in nacionalnim deležnikom in državljanom pri evropskem sodelovanju v izobraževanju in usposabljanju, ter poziva, naj se jim nameni finančna podpora prek programa Erasmus+ (KA3) in Evropskega socialnega sklada;

8.  poziva k oblikovanju neformalnega usklajevalnega organa, v katerem bi bili generalni direktor generalnega direktorata Komisije za izobraževanje in kulturo, direktorji, pristojni za izobraževanje, iz drugih generalnih direktoratov, predstavniki civilne družbe, socialnih partnerjev in Odbora Evropskega parlamenta za kulturo in izobraževanje, ki bi s srečanji na visoki ravni zagotavljali boljše usklajevanje dela, usklajenost politik in nadaljnje ukrepanje na podlagi priporočil, ki jih izdajajo formalni in neformalni organi ET 2020; meni, da je tako usklajevanje potrebno zaradi pomislekov o pomanjkanju pristnega dialoga med Komisijo in organizacijami civilne družbe ter razdelitve pristojnosti, povezanih z ET 2020, med različnimi generalnimi direktorati Komisije in komisarji; zahteva, da se tako na evropski kot nacionalni ravni poroča o ugotovitvah pri tem delu;

9.  ponavlja, da bi bilo treba kljub pomenu pridobivanja spretnosti za zaposljivost ohraniti vrednost znanja, njegovo kakovost in uporabo v praksi ter akademsko disciplino; poudarja, da se je glede na različen socialno-ekonomski položaj držav članic in njihovo različno izobraževalno tradicijo treba izogibati splošnemu predpisovalnemu pristopu; poudarja, da bi morala evropska agenda za spretnosti, ki je v pripravi in se sicer upravičeno osredotoča na gospodarske izzive in izzive zaposlovanja, enakovredno obravnavati pomen strokovnega znanja, akademske uspešnosti, kritičnega razmišljanja in ustvarjalnosti; ob tem poziva države članice, naj podpirajo pobude, kjer bodo lahko študentje svoje spretnosti prikazali javnosti in morebitnim delodajalcem;

10.  opozarja na tveganje, povezano z večjo radikalizacijo, nasiljem, ustrahovanjem in vedenjskimi težavami, ki se kažejo že v osnovni šoli; poziva Komisijo, naj na ravni EU izvede raziskavo in predstavi pregled stanja v vseh državah članicah, pri tem pa navede njihove odgovore na te trende ter če in kako države članice vključujejo etično, osebno in socialno izobraževanje v svoje učne načrte kot orodja, ki so se doslej izkazala za uspešna v številnih šolah, vključno s podporo učiteljem pri teh horizontalnih spretnostih; spodbuja države članice, naj si izmenjujejo najboljše prakse na tem področju;

11.  opozarja, kako dragocen je v formalnem, neformalnem in priložnostnem izobraževanju pristop, ki temelji na skupnosti, ter tesne povezave med učnimi okolji in družinami;

12.  poziva k širšemu sodelovanju vseh ustreznih akterjev pri delu ET 2020;

13.  meni, da je treba tudi učence spodbujati k dejavnemu sodelovanju pri upravljanju učnih struktur v vsaki starosti in pri vseh vrstah učenja;

14.  spodbuja države članice, naj okrepijo vezi med visokošolskim izobraževanjem, poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem, raziskovalnimi ustanovami in gospodarskim sektorjem ter naj zagotovijo vključevanje socialnih partnerjev in civilne družbe; ugotavlja, da se prek tega partnerstva krepi učinek ET 2020 ter ustreznost izobraževalnih sistemov za povečanje inovacijske zmogljivosti Evrope;

15.  poudarja, da lahko strategije za komuniciranje med šolo in starši, programi za oblikovanje značaja ter drugi programi osebnega razvoja, ki se izvajajo v učnem okolju v sodelovanju z družinami in drugimi ustreznimi socialnimi partnerji, pripomorejo k navzgor usmerjenemu socialnemu zbliževanju, promoviranju dejavnega državljanstva in evropskih vrednot, zapisanih v Pogodbah, ter k preprečevanju radikalizacije; poudarja, da je razumevajoče domače okolje bistveno pri oblikovanju otrokovega obvladovanja osnovnih spretnosti, ter opozarja, kako dragoceni so tečaji za starše, ki se lahko izkažejo za uspešne pri odpravljanju izobraževalne revščine;

16.  spodbuja k izmenjavi najboljše prakse v okviru ET 2020;

17.  poudarja, da sodelovanje prek ET 2020 bistveno dopolnjuje nacionalne ukrepe, kot so učenje drug od drugega, zbiranje podatkov, delovne skupine in izmenjava primerov dobre nacionalne prakse, kar se bo še okrepilo z izboljšanjem njihove preglednosti in usklajevanja ter širjenjem njihovih rezultatov;

18.  poudarja vlogo zunanjih združenj in nevladnih organizacij, ki prihajajo v šole in otroke učijo dodatnih spretnosti in socialnih kompetenc, kot so umetnost ali ročne dejavnosti, in ki pripomorejo k integraciji, boljšemu razumevanju okolja, solidarnosti pri učenju in bivanju, hkrati pa krepijo učne kompetence celotnih razredov;

19.  je zaskrbljen zaradi pomanjkljive kakovosti izobraževanja in usposabljanja učiteljev v nekaterih državah članicah EU z vidika obsega in kompleksnosti kompetenc, ki so danes potrebne za poučevanje, kot so spoprijemanje z vse večjo različnostjo učencev, uporaba inovativne pedagogike in orodij informacijske in komunikacijske tehnologije;

20.  spodbuja države članice, naj prilagodijo svoje programe začetnega izobraževanja učiteljev in stalnega usposabljanja ob delu, bolje izkoristijo dejavnosti vzajemnega učenja med državami članicami ter spodbujajo sodelovanje in partnerstva med visokošolskimi ustanovami za izobraževanje učiteljev in šolami;

21.  pozdravlja novo prednostno nalogo ET 2020 o izboljšanju podpore učiteljem in krepitvi njihovega položaja, kar je nujno, da bodo deležni potrebnega spoštovanja, s čimer bo njihov poklic postal bolj privlačen; meni, da bi bile za uresničitev tega cilja potrebne boljše priprave in usposabljanje za učitelje ter izboljšanje njihovih delovnih razmer, tudi s povišanjem plač v nekaterih državah članicah, saj učitelji pogosto zaslužijo manj, kot je povprečna plača visokošolskih diplomantov;

22.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je v nekaterih državah članicah, predvsem v državah, ki se soočajo s težavami, zaradi pomanjkanja osebja ter rezov v izobraževanje poslabšalo usposabljanje učiteljev in kakovost izobraževanja;

23.  poudarja, da je zagotavljanje odprtega in inovativnega izobraževanja in usposabljanja prednostno področje v okviru ET 2020; poudarja, da je treba razvijati in promovirati inovacije in prilagodljivost v metodah poučevanja, učenja in prenosa znanja, kjer so posamezniki dejavni udeleženci;

24.  spodbuja države članice, naj v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo digitalizacija, informacijske in komunikacijske tehnologije ter nove tehnologije, tudi platforme odprtih podatkov in množični odprti spletni tečaji, da bi izboljšali kakovost in dostopnost učenja in poučevanja; poziva EU in države članice, naj storijo vse potrebno in okrepijo digitalne kompetence in kompetence informacijske in komunikacijske tehnologije, tudi s pripravo posebnega usposabljanja o uporabi teh orodij za učitelje in učence na šolski in univerzitetni ravni; spodbuja izmenjavo primerov najboljše prakse in okrepljeno čezmejno sodelovanje na tem področju;

25.  pozdravlja pozornost, ki jo Komisija namenja pomenu digitalnih spretnosti; poudarja, da so to bistvene spretnosti in znanja, s katerimi je treba mlade opremiti za 21. stoletje;

26.  poudarja, da je treba v okviru ET 2020 večjo pozornost nameniti vprašanju izboljšanja učnih rezultatov glede na razpoložljiva sredstva, zlasti pri poučevanju odraslih;

27.  spodbuja Komisijo in države članice, naj pregledajo veljavna pravila za ocenjevanje programov izobraževanja in usposabljanja, ki se financirajo iz evropskih finančnih instrumentov, in se bolj osredotočijo na kakovostno oceno učinka ter rezultate glede na upoštevane prednostne naloge ET 2020;

28.  poziva države članice, naj s štipendijami in posojili podpirajo tiste učne in študijske smeri, ki bodo po strukturi prispevale k usklajevanju izobraževanja in potreb v praksi;

29.  poudarja, da je treba prizadevanja bolj osredotočiti na področje izobraževanja in usposabljanja, in sicer z združevanjem in poenostavljanjem sedanjih programov in pobud;

30.  poziva Komisijo, naj manjšinske skupine po potrebi obravnava ločeno in samostojno, da bi se bolje odzvali na težave, ki pestijo posamezne skupine;

31.  je trdno prepričan, da so naložbe v predšolsko vzgojo in varstvo, ki so primerno prilagojene občutljivosti in stopnji zrelosti posamezne ciljne skupine, učinkovitejše kot naložbe na kateri koli drugi stopnji izobraževanja; poudarja, da vlaganje v zgodnje izobraževanje dokazano zmanjšuje stroške kasneje;

32.  meni tudi, da je uspeh pri izobraževanju na vseh stopnjah odvisen od usposobljenih učiteljev in njihovega stalnega poklicnega usposabljanja, za kar so potrebne ustrezne naložbe v usposabljanje učiteljev;

Kakovost izobraževanja in usposabljanja

33.  poziva, naj se več pozornosti nameni kakovosti izobraževanja od vrtca dalje in skozi vse življenje;

34.  poziva k vzpostavitvi dobre prakse pri ocenjevanju kakovostnega napredka in naložb pri uporabi kakovostnih podatkov z deležniki na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ne glede na ustreznost kazalnikov in ciljev iz okvira ET 2020;

35.  poudarja pomen poučevanja in učenja splošnih osnovnih spretnosti, kot so informacijske in komunikacijske tehnologije, matematika, kritično razmišljanje, tuji jeziki, mobilnost itd., s pomočjo katerih se bodo mladi lažje prilagodili spreminjajočemu se socialnemu in gospodarskemu okolju;

36.  ugotavlja, da število tistih, ki so vključeni v formalno izobraževanje, še nikoli ni bilo tako visoko; izraža zaskrbljenost, da je stopnja brezposelnosti mladih v EU še vedno visoka in da se je znižala stopnja zaposlenosti visokošolskih diplomantov;

37.  poudarja, da referenčnih ciljev za izobraževanje in usposabljanje iz strategije Evropa 2020, predvsem tudi za manjšo stopnjo zgodnjega opuščanja šolanja pod 10 % in 40 % mlajše generacije z zaključenim terciarnim izobraževanjem, ne bi smeli doseči na račun kakovosti izobraževanja, ampak ob upoštevanju prvega cilja ET 2020, ki je „ustrezna in kakovostna znanja, spretnosti in usposobljenost“; ugotavlja, da je eden od načinov za uresničitev tega razvoj projektov dualnega izobraževanja;

38.  opozarja na dejstvo, da standardizirana preverjanja znanja in kvantitativni pristopi k odgovornosti v izobraževanju v najboljšem primeru merijo le ozek razpon tradicionalnih kompetenc in utegnejo povzročiti, da morajo šole učne programe prilagoditi gradivu za preverjanje znanja in s tem zanemarjati izobraževanju lastne vrednote; poudarja, da imata izobraževanje in usposabljanje pomembno vlogo pri razvoju etičnih in državljanskih vrlin ter človečnosti in da delo učiteljev in dosežki učencev na tem področju pri rezultatih preverjanj niso upoštevani; v zvezi s tem poudarja potrebo po prožnosti, inovativnosti in ustvarjalnosti v izobraževalnih okvirih, ki bi lahko izboljšali kakovost učenja in doseženo stopnjo izobrazbe;

39.  poudarja, da je treba za dosego kakovostnega izobraževanja razvijati osnovne spretnosti;

40.  poudarja, da je treba zagotoviti kakovostno predšolsko vzgojo in jo pravočasno posodobiti; poudarja osrednjo vlogo, ki jo ima v sistemih izobraževanja in usposabljanja pristop, osredotočen na posameznika, kar koristi razvoju ustvarjalnosti in kritičnega razmišljanja, s poudarkom na osebnih interesih, potrebah in zmožnostih učencev;

41.  poziva države članice, naj usmerijo naložbe v vključujoče izobraževanje, ki se odziva na družbene izzive, da bi zagotovili enak dostop in priložnosti za vse; poudarja, da je kakovostno izobraževanje in usposabljanje, vključno z možnostmi vseživljenjskega učenja in programi za obravnavo vseh oblik diskriminacije, ekonomskih in socialnih neenakosti ter razlogov za izključenost, nujno za izboljšanje socialne kohezije in življenja socialno in ekonomsko prikrajšanih mladih ter mladih pripadnikov manjšin, ter poudarja, da si je treba še naprej prizadevati za zmanjšanje zgodnjega opuščanja šolanja;

42.  poziva k večji vključenosti v izobraževanju in usposabljanju, ki bo namenjeno invalidom ali osebam s posebnimi potrebami, ter hkrati poziva k boljšemu usposabljanju učiteljev, da bi učitelji pridobili spretnosti, s katerimi bodo lahko vključili in integrirali učence s posebnimi potrebami ter jim pomagali;

43.  poudarja, da bi bilo treba preučiti in oceniti stranske učinke bolonjskega procesa in mobilnosti študentov; spodbuja države članice, naj si bolj prizadevajo za uresničevanje ciljev ter zagotovijo izvajanje reform, dogovorjenih v okviru bolonjskega procesa, in programov mobilnosti, ter naj se zavežejo, da bodo učinkoviteje sodelovale za odpravo njegovih pomanjkljivosti, da bo bolje odražal potrebe študentov in celotne akademske skupnosti ter spodbujal in podpiral izboljšanje kakovosti visokošolskega izobraževanja;

44.  zagovarja večjo vključenost univerzitetne srenje v delovnem obdobju ET 2020;

45.  ugotavlja, da je bolonjski proces prinesel precejšnje dosežke, in meni, da bi morale izobraževalne ustanove pokazati več prožnosti pri uporabi modulov in evropskega sistema prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS);

46.  pozdravlja prizadevanja za povečanje vpisa na področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, vendar ne na škodo humanističnih ved, ki so nujne za ustrezno izkoriščanje priložnosti, ki jih ta področja ustvarjajo;

47.  poudarja, da doseganje finančnih rezultatov ne bi smel biti pogoj za vse akademske dejavnosti, ter pri tem poziva k prizadevanjem, da humanistika ne bi izginila iz raziskovalnih dejavnosti;

48.  zagovarja bolj celosten pogled, ki poudarja pomen različnosti disciplin na področju izobraževanja in raziskav;

49.  zagovarja spremembe pri oblikovanju programov mobilnosti, kjer bi morali kvalitativne rezultate bolje prilagoditi prednostnim nalogam ter zastavljenim ciljem izobraževanja in usposabljanja; poziva k ustreznemu izvajanju predlogov Evropske listine kakovosti za mobilnost in večji uporabi vseh dostopnih orodij za pripravo študentov na primerno vrsto potrebne mobilnosti; spodbuja države članice, naj v celoti izkoristijo potencial internacionalizacije doma, da bi študentom, ki ne želijo sodelovati v navzven usmerjeni mobilnosti, med študijem omogočili mednarodno razsežnost;

50.  ponovno poudarja, da morajo biti možnosti za mobilnost, zlasti v poklicnem usposabljanju, dostopne prikrajšanim mladim in osebam, izpostavljenim različnim oblikam diskriminacije; poudarja pomembno vlogo programov za mobilnost, kot je Erasmus+, pri spodbujanju razvoja prečnih spretnosti in kompetenc mladih; poudarja, da je treba okrepiti prenovljeni evropski program za izobraževanje odraslih;

51.  poudarja, da je splošni okvir za priznavanje kvalifikacij in diplom bistvenega pomena za zagotavljanje čezmejne mobilnosti v izobraževanju in zaposlovanju;

52.  poziva k okrepitvi prizadevanj za potrjevanje neformalnega in priložnostnega učenja, vključno s prostovoljstvom, ter k pripravi instrumentov za priznavanje digitalno pridobljenega znanja in kompetenc;

53.  ugotavlja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti poenostavitvi in racionalizaciji obstoječih instrumentov EU za spretnosti in kvalifikacije, namenjenih širši javnosti, da bi okrepili njihov doseg v skladu z rezultati raziskave Komisije iz leta 2014 o evropskem prostoru spretnosti in kvalifikacij;

Migracije in izobraževanje

54.  poudarja, da bi morali izzive, ki jih za sisteme izobraževanja in usposabljanja predstavljajo migracije znotraj in zunaj Evrope ter sedanja begunska in humanitarna kriza, obravnavati na evropski, nacionalni in regionalni ravni;

55.  poudarja, da bo nezmožnost, da se migrantom, beguncem in prosilcem za azil zagotovi izobraževanje in usposabljanje, negativno vplivala na njihovo zaposljivost v prihodnje, njihovo seznanjanje s kulturnimi in družbenimi vrednotami države gostiteljice ter navsezadnje na njihovo integracijo in prispevek družbi;

56.  poziva, naj EU in nacionalni organi bolje sodelujejo, da bi poiskali pravi pristop za hitro, celovito in trajnostno integracijo beguncev in migrantov v sisteme izobraževanja in usposabljanja;

57.  pozdravlja odločitev, da se izobraževanje migrantov vključi med dejavnosti delovnih skupin ET 2020 in da se v okviru delovnih skupin najprej organizirajo ustrezne dejavnosti vzajemnega učenja;

58.  poudarja, da morajo ministrstva posameznih držav članic za izobraževanje in generalni direktorat Komisije za izobraževanje in kulturo sodelovati, da se zagotovi enakopraven dostop do kakovostnega izobraževanja, zlasti tako, da se najbolj prikrajšane ljudi in ljudi iz različnih okolij, vključno z novo prispelimi migranti, vključi v spodbudno učno okolje;

59.  poziva k uvedbi ukrepov za vključevanje otrok migrantov, beguncev in prosilcev za azil, tako iz evropskih kot neevropskih območij, v sisteme izobraževanja in usposabljanja, pa tudi, da se jim pomaga pri prilagajanju učnim načrtom in standardom države gostiteljice, tako da se podpirajo inovativne učne metode in se otrokom nudi jezikovna ter po potrebi socialna pomoč, hkrati pa se jim omogoči, da bolje spoznajo kulturo in vrednote države gostiteljice, obenem pa ohranjajo lastno kulturno dediščino;

60.  spodbuja države članice, naj preučijo možnosti za vključevanje učiteljev in univerzitetnih profesorjev migrantov v evropske izobraževalne sisteme ter da se dobro izkoristijo njihove jezikovna in pedagoška znanja in izkušnje;

61.  priporoča, da države članice in ponudniki izobraževanja nudijo nasvete in pomoč otrokom migrantov, beguncev in prosilcev za azil, ki iščejo dostop do izobraževanja, tako da jim zagotovijo jasne informacije in prepoznavne kontaktne točke;

62.  izraža zaskrbljenost, ker polovica predavateljev v programih izobraževanja učiteljev v državah OECD meni, da jih sistemi izobraževanja učiteljev ne pripravijo ustrezno, da bi lahko učinkovito obravnavali raznolikost, ter spodbuja ustrezne države članice, naj učiteljem zagotavljajo stalno strokovno podporo na tem področju, da jim pomagajo pridobiti potrebne pedagoške kompetence na področjih migracije in akulturacije ter jim omogočijo, da raznolikost uporabijo kot bogat vir učenja v razredih; zagovarja boljše izkoriščanje potenciala dejavnosti vzajemnega učenja med državami članicami;

63.  podpira zamisel o vzpostavitvi služb za pomoč in smernic, ki bodo učiteljem nudile pravočasno pomoč pri ravnanju z različnimi vrstami raznolikosti na pozitiven način in ob spodbujanju medkulturnega dialoga v učilnicah, ter svetovanje, ko se bodo soočali z učenci, pri katerih obstaja nevarnost radikalizacije;

64.  poziva k oblikovanju raznovrstnih sinergij med delovnimi skupinami ET 2020 in omrežji, kot je delovna skupina za izobraževanje v okviru omrežja za ozaveščanje o radikalizaciji;

65.  poziva k ustanovitvi ustrezne strokovne skupine, kot jo določa delovni načrt Evropske unije za mladino za obdobje 2016–2018;

66.  poudarja, da morajo učni programi v večji meri temeljiti na jezikih;

67.  poziva države članice, naj si prizadevajo, da bi hitro razvile in uvedle mehanizme za boljše razumevanje in opredeljevanje kvalifikacij migrantov, beguncev in prosilcev za azil, saj mnogi od tistih, ki vstopijo v EU, pridejo brez dokazil o formalnih kvalifikacijah;

68.  poziva države članice, naj preučijo, kako bi lahko nadgradili obstoječe oblike priznavanja poklicnih kvalifikacij, vključno z ustreznim preverjanjem izobraževalnega ozadja;

69.  meni, da sta lahko neformalno in priložnostno učenje učinkovito orodje za uspešno integracijo beguncev na trg dela in v družbo;

70.  poudarja, kako pomembno vlogo imata neformalno in priložnostno učenje, pa tudi sodelovanje v športnih in prostovoljnih dejavnostih, pri spodbujanju razvoja državljanskih, socialnih in medkulturnih kompetenc; poudarja, da so nekatere države dosegle pomemben napredek pri razvoju ustreznih pravnih okvirov, medtem ko imajo druge države težave pri oblikovanju celovitih strategij za potrjevanje; zato poudarja, da je treba razviti celovite strategije, s katerimi bo potrjevanje mogoče;

71.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo ukrepe za vpis migrantov, beguncev in prosilcev za azil na univerze brez poseganja v nacionalne predpise in pristojnosti o dostopu do izobraževanja in usposabljanja; pozdravlja pobude, ki jih je v zvezi s tem sprejelo več evropskih univerz, in spodbuja izmenjavo primerov najboljše prakse s tega področja;

72.  spodbuja nastanek „izobraževalnih koridorjev“, ki naj begunskim študentom ali študentom, ki prihajajo z območij sporov, omogočijo vpis na evropske univerze tudi prek programov na daljavo;

73.  poziva države članice, naj olajšajo vpis migrantov na vseh stopnjah izobraževanja;

74.  meni, da bi morali oceniti in po potrebi naprej razvijati program Science4Refugees; zagovarja podporo EU in držav članic nepridobitnim organizacijam, ki nudijo pomoč akademikom migrantom, beguncem in prosilcem za azil v znanosti in na drugih strokovnih področjih;

75.  ugotavlja, da „beg možganov“ predstavlja tveganje za države članice, zlasti tiste iz srednje, vzhodne in južne Evrope, kjer je vse več mladih diplomantov prisiljenih v emigracijo; izraža zaskrbljenost, ker delovne skupine ET 2020 niso ustrezno obravnavale pojava neuravnotežene mobilnosti, ter poudarja, da je treba to težavo obravnavati na ravni držav članic in Evropske unije;

76.  poudarja, da ima izobraževanje in usposabljanje poglavitno vlogo pri krepitvi položaja žensk na vseh področjih življenja; poudarja, da je treba odpravljati razlike med spoloma ter priznati posebne potrebe mladih žensk, tako da se v ET 2020 vključi razsežnost spola; poudarja, da je enakost moških in žensk sicer ena temeljnih vrednot EU, vendar pa morajo izobraževalne ustanove to načelo podpreti in ga uveljavljati med študenti, da bi spodbujali strpnost, nediskriminacijo, dejavno državljanstvo, socialno kohezijo in medkulturni dialog;

o
o   o

77.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 119, 28.5.2009, str. 2.
(2) UL C 70, 8.3.2012, str. 9.
(3) UL C 417, 15.12.2015, str. 25.
(4) UL C 372, 20.12.2011, str. 31.
(5) UL C 327, 4.12.2010, str. 11.
(6) UL C 64, 5.3.2013, str. 5.
(7) UL C 183, 14.6.2014, str. 22.
(8) UL C 183, 14.6.2014, str. 30.
(9) UL C 17, 20.1.2015, str. 2.
(10) UL C 172, 27.5.2015, str. 17.
(11) UL C 417, 15.12.2015, str. 36.
(12) UL C 398, 22.12.2012, str. 1.
(13) UL L 394, 30.12.2006, str. 10.
(14) http://ec.europa.eu/education/news/2015/documents/citizenship-education-declaration_en.pdf
(15) http://ec.europa.eu/education/policy/vocational-policy/doc/2015-riga-conclusions_en.pdf
(16) http://eacea.ec.europa.eu/education/eurydice/documents/thematic_reports/125en.pdf
(17) UL L 394, 30.12.2006, str. 5.
(18) http://ec.europa.eu/education/tools/docs/university-business-forum-brussels_en.pdf
(19) http://www.cedefop.europa.eu/files/3052_en.pdf
(20) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0292.
(21) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0107.
(22) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0418.
(23) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0107.


Poročilo o napredku na področju energije iz obnovljivih virov
PDF 387kWORD 159k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. junija 2016 o poročilu o napredku na področju energije iz obnovljivih virov (2016/2041(INI))
P8_TA(2016)0292A8-0196/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti naslovov XX o okolju in XXI o energiji,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti naslovov IX o zaposlovanju in XVIII o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti vsebovanega Protokola št. 26 o storitvah splošnega pomena in Protokola št. 28 o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o napredku na področju energije iz obnovljivih virov (COM(2015)0293) in nacionalnih načrtov,

–  ob upoštevanju 21. konference pogodbenic (COP21) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in 11. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP 11), ki sta potekali od 30. novembra do 11. decembra 2015 v Parizu, ter pariškega sporazuma,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Na poti k celostnemu strateškemu načrtu za energetsko tehnologijo (načrt SET): pospešitev preoblikovanja evropskega energetskega sistema (C(2015)6317),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Strategija EU za ogrevanje in hlajenje (COM(2016)0051),

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije z naslovom Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (COM(2011)0112),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov energije, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES(1),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov in o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1906/2006(2),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/1513 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o spremembi Direktive 98/70/ES o kakovosti motornega bencina in dizelskega goriva ter spremembi Direktive 2009/28/ES o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov(3),

–  ob upoštevanju študije EESO o vlogi civilne družbe pri izvajanju direktive o uporabi energije iz obnovljivih virov z naslovom Spreminjanje prihodnosti energije: civilna družba kot eden glavnih akterjev pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta o trajnostni energiji, ki ga je sprejela konvencija županov o podnebju in energiji,

–  ob upoštevanju Aarhuške konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah z dne 25. junija 1998,

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 5. februarja 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Na poti k novemu mednarodnemu podnebnemu sporazumu v Parizu(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2015 o doseganju cilja 10-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti – priprava evropskega elektroenergetskega omrežja na leto 2020(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2015 z naslovom Evropski energetski uniji naproti(7),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0196/2016),

A.  ker je EU kot celota na dobri poti, da do leta 2020 doseže cilje na področju obnovljivih virov energije, vendar je treba v nekaterih državah članicah nadalje temeljito ukrepati;

B.  ker so se stroški energije iz obnovljivih virov v zadnjih letih močno znižali, s čimer ta energija tudi zaradi tehnološkega napredka pri proizvodnji in skladiščenju vse lažje konkurira konvencionalni proizvodnji energije, kar je edinstvena priložnost, da se ustvari pristna evropska energetska politika, ki bo spodbujala konkurenčnost in zmanjšala emisije toplogrednih plinov; ker mora prehod na trajnosten, napreden energetski sistem vključevati prizadevanje za energijsko učinkovitost, energijo iz obnovljivih virov, čim večjo uporabo evropskih virov energije, tehnološki razvoj in pametno infrastrukturo; ker je za ustvarjanje gospodarske rasti in delovnih mest ter zagotovitev, da bo EU ohranila vodilno svetovno vlogo na teh področjih, potreben dolgoročen, stabilen regulativni okvir;

C.  ker mora evropska energetska politika v skladu s členom 194 PDEU zagotavljati delovanje energetskega trga in zanesljivost oskrbe z energijo ter spodbujati energijsko učinkovitost, varčevanje z energijo in razvijanje obnovljivih virov energije ter medsebojno povezovanje energetskih omrežij; ker so zavezujoči cilji na nacionalni ravni in ravni EU, konkretne obveznosti načrtovanja in poročanja ter izvajalski ukrepi najpomembnejše gonilo za zanesljivost naložb ter širitev zmogljivosti za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov v EU in infrastrukture za prenos in distribucijo;

D.  ker je treba direktivo o uporabi energije iz obnovljivih virov v skladu s pariškim sporazumom konference COP21 prilagoditi in uskladiti z dogovorjenim ciljem, da se globalno segrevanje omeji na 1,5°C nad predindustrijsko ravnjo; ker lahko gospodarstvo začne stoodstotno temeljiti na obnovljivih virih energije le z zmanjšanjem porabe energije, povečanjem energijske učinkovitosti in pospeševanjem obnovljivih virov energije;

E.  ker so ambiciozne politike za obnovljive vire energije v kombinaciji z energijsko učinkovitostjo pomembna gonilna sila za zmanjšanje odvisnosti EU od uvoza in njenega skupnega računa za zunanjo energijo ter povečanje varnosti preskrbe z energijo nasproti zunanjim dobaviteljem; ker EU uvozi več kot polovico skupne energije, ki jo porabi, kar jo stane več kot milijardo EUR na dan in predstavlja več kot 20 % skupnega uvoza; ker je odvisnost od uvoza še posebej velika pri surovi nafti, zemeljskem plinu in črnem premogu; ker preprečeni stroški uvoženega goriva zaradi večje uporabe energije iz obnovljivih virov znašajo vsaj kakšnih 30 milijard na leto;

F.  ker je mogoče z razvojem energije iz obnovljivih virov prispevati k varnosti preskrbe z energijo in energetski suverenosti, odpravi energetske revščine ter spodbujanju gospodarskega razvoja in vodilnega tehnološkega položaja EU, hkrati pa boriti se proti podnebnim spremembam; ker bi obnovljivi viri energije prispevali k temu, da bi evropskim državljanom, s posebnim poudarkom na najbolj ranljivih, zagotavljali stabilno, dostopno in trajnostno energijo; ker bi morali obnovljivi viri energije državljanom prinašati korist od lastne proizvodnje in predvidljive oskrbe z energijo;

G.  ker bi moral razvoj obnovljivih virov energije sovpadati z razvojem dobro delujočega notranjega trga z električno energijo; ker bi morala Energetska unija temeljiti na prehodu na trajnosten, napreden energetski sistem z energijsko učinkovitostjo in prihranki, energijo iz obnovljivih virov in pametno infrastrukturo kot osnovnimi stebri;

H.  ker podjetja EU v sektorju energije iz obnovljivih virov, med katerimi je veliko malih in srednjih podjetij, zaposlujejo 1,15 milijona ljudi v Evropi in imajo v lasti 40 % vseh patentov za tehnologije obnovljivih virov energije na svetu, zaradi česar je EU na vodilnem položaju; ker bi lahko po mnenju Komisije v zelenem gospodarstvu med sedanjostjo in letom 2020 ustvarili 20 milijonov delovnih mest, kar je tudi velika priložnost za delovna mesta na podeželskih območjih; ker so projekti v lasti malih in srednjih podjetij, zadrug in posameznikov pomembni za inovacije in razvoj sektorja obnovljivih virov energije;

I.  ker si je Komisija zadala, da bo Evropo na področju obnovljivih virov energije postavila na prvo mesto na svetu, kar narekuje tudi industrijska politika; ker je Kitajska prevzela vodstvo v svetovnih naložbah v obnovljive vire energije, medtem ko so se naložbe v Evropi zmanjšale za 21 %, in sicer s 54,61 milijard EUR (62 milijard USD) v letu 2014 na 42,99 milijard (48,8 milijard USD) v letu 2015, kar je najnižji znesek v zadnjih devetih letih;

J.  ker stalne naložbe v obnovljive vire energije zahtevajo ambiciozno javno in zasebno upravljanje in zavezanost ter dolgotrajen, stabilen in zanesljiv politični okvir, ki je skladen s podnebnimi zavezami EU iz pariškega podnebnega sporazuma, kar pomeni veliko priložnost za ustvarjanje delovnih mest in rast v Evropi;

K.  ker so ambiciozni in stvarni cilji – javna udeležba, spremljanje in nadzor, jasna in preprosta politična pravila in podpora na lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni ter vključenost vseh ustreznih deležnikov, tudi socialnih partnerjev (ki združujejo predstavnike delavcev in industrije) in drugih organizacij civilne družbe – ključnega pomena in jih je treba za uspešen razvoj obnovljivih virov energije nadalje krepiti;

L.  ker je spoštovanje pravic do lastništva pri spodbujanju obnovljivih virov energije pomembno;

M.  ker so viri obnovljive energije priložnost za večjo energetsko demokracijo na trgih z energijo, saj odjemalcem omogočajo, da tam dejavno in enakopravno sodelujejo z drugimi deležniki, da sami proizvajajo in trošijo, da skladiščijo in prodajajo energijo iz obnovljivih virov, ki so jo proizvedli sami – posamezno ali s kolektivnim upravljanjem ter z javnimi in zasebnimi naložbami, vključno z decentraliziranimi oblikami proizvodnje energije, ki so jih uvedla mesta, regije in lokalni javni organi; ker bi morali projekti za energijo iz obnovljivih virov državljanom omogočati večji nadzor nad porabo energije in energetskim prehodom ter spodbujati njihovo neposredno vključenost v energetski sistem, tudi z naložbenimi shemami;

N.  ker bi lahko z vetrom na Severnem morju proizvedli več kot 8 % električne energije, ki jo Evropa potrebuje za oskrbo do leta 2030;

O.  ker so nekatere države članice v Evropi bolj izpostavljene posameznemu dobavitelju fosilnih goriv; ker je bilo zahvaljujoč obnovljivim virom prihranjenih za 30 milijard evrov uvoženih fosilnih goriv, poraba zemeljskega plina pa se je zmanjšala za 7 %, s čimer se povečuje energetska neodvisnost in varnost preskrbe z energijo v Evropi, ki ostaja največja uvoznica energije na svetu;

Napredek na področju obnovljivih virov

1.  pozdravlja zaveze Komisije glede obnovljivih virov energije; upoštevaje direktivo o uporabi energije iz obnovljivih virov meni, da je trenutna kombinacija zavezujočih nacionalnih ciljev, nacionalnih načrtov za obnovljive vire energije in dvoletnega spremljanja najpomembnejše gonilo razvoja zmogljivosti na področju energije iz obnovljivih virov v EU; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo direktiva o uporabi energije iz obnovljivih virov 2020 v celoti izvajala, in predloži ambiciozen zakonodajni okvir za čas po letu 2020; pri tem poudarja, da so potrebni trden dolgoročen regulativni okvir in zavezujoči cilji glede obnovljivih virov energije, ki bodo usklajeni z najučinkovitejšim načinom uresničevanja dolgoročnih podnebnih ciljev Unije (do leta 2050);

2.  čeprav z zadovoljstvom ugotavlja, da je EU na dobri poti, da izpolni svoje cilje do leta 2020, je zaskrbljen zaradi velikega števila držav (Belgija, Francija, Luksemburg, Malta, Nizozemska, Španija in Združeno kraljestvo), ki bodo morale glede na ocene za čas 2014–2020 iz poročila Komisije o napredku na področju energije iz obnovljivih virov iz leta 2015 verjetno okrepiti svoje politike in orodja, da bi dosegle svoje cilje do leta 2020, in ker njihova izpolnitev tudi ni gotova v primeru Madžarske in Poljske; poziva države članice, ki so v zaostanku, naj sprejmejo dodatne ukrepe, da nadoknadijo zamudo; pozdravlja, da so nekatere države članice, kot so Bolgarija, Češka republika, Danska, Estonija, Hrvaška, Italija, Latvija, Litva, Avstrija, Romunija, Finska in Švedska že vnaprej izpolnile svoje cilje do leta 2020 ali pa jih bodo prav kmalu;

3.  obžaluje, da poročilo Komisije o napredku na področju energije iz obnovljivih virov ne vsebuje posebnih priporočil za posamezne države za prilagoditev njihovih politik in orodij, kar bi jim pomagalo izpolniti cilje za leto 2020; poudarja, da je dostop do kapitala pomemben, vendar se stroški kapitala v EU-28 močno razlikujejo, zaradi česar je celina razdeljena na sever/zahod ter vzhod/jug; ugotavlja, da se lahko zaradi raznolikosti politik, s katerimi se spodbujajo obnovljivi viri energije, še bolj poveča razkorak v konkurenčnosti med državami EU; poudarja, da je potreben finančni mehanizem EU, katerega namen bo zmanjšati visoke, s tveganji povezane kapitalske stroške projektov na področju obnovljivih virov energije;

4.  pri tem poudarja, da je treba opredeliti in izmenjevati dobro prakso v smislu nacionalnih politik na področju obnovljivih virov energije in spodbujati njihovo sprejetje po bolj usklajenem evropskem modelu, ki bo spodbujal okrepljeno sodelovanje in usklajenost med državami članicami; poziva Komisijo, naj še naprej spremlja napredek in dejavno podpira razvoj energije iz obnovljivih virov; poudarja, da je treba oceniti konkurenčnost, trajnost in stroškovno učinkovitost obnovljivih virov ter njihov prispevek h geopolitični stabilnosti in ciljem glede podnebnih sprememb;

5.  priznava, da so nacionalni načrti in obveznosti poročanja pomembni za spremljanje napredka držav članic, in meni, da je treba te obveznosti prenesti tudi v obdobje po letu 2020; priznava, da je določitev mešanice energetskih virov držav članic v smislu člena 194 PDEU v nacionalni pristojnosti, pri čemer posamezna država članica spodbuja razvoj lastnih obnovljivih oblik energije, tako da ostajajo mešanice zelo raznolike;

6.  poudarja, da so potrebni preprosti, dostopni, cenovno primerni in učinkoviti upravni postopki;

7.  poziva Komisijo, naj v prihodnja poročila o napredku na področju energije iz obnovljivih virov vključi oceno učinka obnovljivih virov na stroške in cene, zlasti cene za gospodinjstva;

8.  poudarja pomen zakonodajnega predloga EU o pravilih za trg z energijo, saj je bolj povezan trg pomemben za razvoj obnovljivih virov energije in zmanjšanje njenih stroškov za družine in industrijo;

9.  poudarja pomen trdnih in stroškovno učinkovitih programov podpore za dolgoročne naložbe, ki so odzivni in prilagodljivi na kratek rok ter prilagojeni nacionalnim potrebam in okoliščinam ter omogočajo postopno odpravo subvencij za bolj zrele tehnologije obnovljivih virov energije; pozdravlja, da številne tehnologije obnovljivih virov energije hitro postajajo stroškovno konkurenčne s konvencionalnimi oblikami proizvodnje; poudarja, da je energetski prehod odvisen od preglednosti, skladnosti in doslednosti pravnih, finančnih in regulativnih okvirov, s čimer se krepi zaupanje vlagateljev; obžaluje retroaktivne spremembe programov podpore, ki spreminjajo donosnost že izvedenih naložb; poziva države članice, naj prilagoditve programov podpore za obnovljive vire vselej napovejo in se dovolj zgodaj posvetujejo s širokim krogom deležnikov; poziva Komisijo, naj preveri skladnost nacionalnih programov podpore s smernicami Evropske komisije, da bi se preprečile nepotrebne zamude pri njihovem izvajanju in zmanjšalo izkrivljanje na trgu;

10.  poudarja, da imajo raziskovalne in razvojne dejavnosti pomembno vlogo pri razvoju energije iz obnovljivih virov; opozarja na cilj Parlamenta o 85-odstotnem financiranju uporabe nefosilne energije iz poglavja o energiji v programu Obzorje 2020; poziva Komisijo in države članice, naj še naprej omogočajo učinkovito uporabo vseh obstoječih shem za financiranje ter zagotovijo dostop do kapitala zlasti malim in srednjim podjetjem ter podprejo razvoj in raziskave na področju obnovljivih virov energije, njenega skladiščenja ter s tem povezanega razvoja proizvodov, da bi sektor energije iz obnovljivih virov EU postal bolj konkurenčen, omogočal boljšo uporabo obnovljivih virov in bi preprečili, da bi se razkorak v konkurenčnosti med državami članicami EU povečal;

11.  poudarja, da lahko skladiščenje električne energije prispeva k večji prožnosti sistema električne energije EU in uravnoteženju nihanja, ki je posledica proizvodnje energije iz obnovljivih virov; ponavlja, da sedanja direktiva 2009/72/ES o električni energiji ne omenja skladiščenja, in poudarja, naj prihodnji pregled te direktive upošteva raznolike storitve, ki lahko izhajajo iz skladiščenja energije; meni, da bi pojasnitev položaja skladiščenja upravljavcem prenosa in omrežij omogočila, da vlagajo v storitve skladiščenja energije;

12.  poudarja, da bi morali biti programi podpore na vseh ravneh usmerjeni v tehnologije, ki imajo velik potencial za zmanjšanje stroškov obnovljivih virov in/ali večanje prisotnosti obnovljivih virov na trgu;

13.  meni, da bi morala biti bodoča strategija raziskav in razvoja usmerjena v spodbujanje razvoja pametnih omrežij in pametnih mest; meni tudi, da bi lahko elektrifikacija prometa, pametno napajanje vozil in tehnologija vmesnikov med vozili in omrežji bistveno prispevali k boljši energijski učinkovitosti in potencialni uporabi virov obnovljive energije;

14.  meni, da lahko Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad prispevata k uresničevanju ciljev iz Direktive 2009/28/ES in okvira podnebne in energetske politike do leta 2030 ter financiranju raziskav in inovacij, povezanih s proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, kar hkrati podpira ustvarjanje delovnih mest in gospodarsko rast; poudarja pomen tematske osredotočenosti kohezijske politike, saj bi morala predvsem zaradi ugledne vloge tematskega cilja „podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih“ prispevati k usmerjanju naložb v nizkoogljično gospodarstvo, vključno z obnovljivimi viri energije; poziva države članice, naj si močneje prizadevajo za čim boljše izkoriščanje možnosti financiranja v ta namen, hkrati pa poudarja, da obstajajo priložnosti za razvoj lokalnih podjetij in ustvarjanje delovnih mest; znova opozarja na skupne določbe Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada, ki podpirajo upravičenost projektov, povezanih z energetsko učinkovitostjo in uporabo obnovljivih virov energije v zasebnih gospodinjstvih, javnih stavbah in podjetjih, ter meni, da bi lahko kohezijska politika k temu veliko prispevala z regionalnim vključevanjem trga z energijo iz obnovljivih virov, kar bi lahko dosegli s temi sredstvi;

15.  poudarja, da je treba povečati sodelovanje in usklajenost v državah članicah in regijah ter med njimi in da je potreben celovit pristop k javnim naložbam v tehnološke izboljšave, razvoj in izvajanje pametnih omrežij, prilagajanje omrežij in zmogljivosti, pametno merjenje, skladiščenje, upravljanje odjema, energijsko učinkovitost in inovativno proizvodnjo energije iz obnovljivih virov ter njihovemu financiranju;

16.  poudarja, da omrežja v mnogih državah članicah preprosto ne morejo sprejemati električne energije, ustvarjene iz nestalnih obnovljivih virov; poudarja, da je posodobitev energetskega omrežja bistvena za prilagoditev spremembam v proizvodnji in prenosu;

17.  poziva, naj se pri razvoju nacionalnih načrtov za energijo iz obnovljivih virov nujno okrepita preglednost in javno sodelovanje s pravočasno vključitvijo vseh ustreznih deležnikov; obžaluje, da ni dovolj informacij o izvajanju določb direktive o uporabi energije iz obnovljivih virov, in poudarja, da morajo biti dvoletna poročila iz držav članic bolj podrobna; poziva Komisijo, naj okrepi svojo vlogo pri spremljanju in podpiranju razvoja energije iz obnovljivih virov; poziva Komisijo, naj poveča preglednost nad uporabo svojih pristojnosti izvrševanja;

18.  poudarja pomen vključitve vseh ravni uprave ter združenj v izvajanje evropskega modela proizvodnje, porabe in lastne porabe energije iz obnovljivih virov; poziva Komisijo, naj okrepi podporo konvenciji županov, pobudi Pametna mesta in pametne občine ter skupnostim, ki v celoti uporabljajo obnovljive vire energije, kar omogoča izmenjavo znanja in najboljše prakse;

19.  ugotavlja, da je povečano regionalno sodelovanje pri obnovljivih virih energije bistveno za zagotovitev nadaljnjega razvoja virov obnovljive energije;

20.  je zadovoljen, ker je uporaba energije iz obnovljivih virov leta 2013 preprečila nastanek približno 388 milijonov bruto ton emisij CO2 in se je povpraševanje po fosilnih gorivih v Evropi zaradi tega zmanjšalo za 116 Mtoe;

21.  poudarja, da je v sektorju energije iz obnovljivih virov ogromen potencial za ustvarjanje delovnih mest; poziva države članice, naj zagotovijo, da se standardi dela zaradi energetskega prehoda ne bodo znižali in da bo ta temeljil na ustvarjanju kakovostnih delovnih mest;

Obnovljivi viri za prihodnost

22.  poudarja, da morajo biti cilji glede obnovljivih virov energije v skladu s cilji na področju podnebja, ki jih je decembra 2015 v Parizu sklenilo 195 držav; je seznanjen s predlogom Evropskega Sveta o najmanj 27-odstotnem cilju za energijo iz obnovljivih virov do leta 2030; opozarja na poziv Parlamenta, naj se zavezujoči cilj vsaj 30-odstotnega deleža porabe energije iz obnovljivih virov izvaja z nacionalnimi cilji, da bi povečali naložbeno in pravno varnost; meni, da bi morali glede na nedavno sprejeti sporazum konference COP21 stremeti po višjem cilju; vztraja, da je mogoče s povezanimi jasnimi in ambicioznimi cilji zagotoviti večjo varnost in vodilni položaj EU na svetovni ravni; poziva Komisijo, naj predstavi ambicioznejši sveženj ukrepov za podnebje in energijo do leta 2030, s katerim bi cilj EU glede obnovljivih virov energije povečali vsaj za 30 %, kar bi izvajali prek zavezujočih individualnih nacionalnih ciljev;

23.  poudarja pomen nove zakonodaje za energijo iz obnovljivih virov in zasnovo energetskega trga pri ustvarjanju novega okvir, ki bo primeren za razvoj energije iz obnovljivih virov na osnovi zanesljivih programov podpore in polne zastopanosti tehnologij za to energijo na trgu;

24.  se zaveda, da so nižji davki močna spodbuda za prehod s fosilnih goriv na energijo iz obnovljivih virov, in poziva Komisijo, naj spremeni direktivo o obdavčitvi energije in pravila o državni pomoči, ki preprečujejo, da bi bil potencial teh spodbud v celoti izkoriščen;

25.  poudarja, da je treba pri pregledu direktive o uporabi energije iz obnovljivih virov vzeti kot minimalno osnovo že dogovorjene cilje do leta 2020, da države članice po tem letu ne bi znižale nacionalnih ciljev, ki jih do tega leta imajo; poudarja, da so za izpolnitev cilja glede energije iz obnovljivih virov EU 2030 potrebna skupna prizadevanja; poudarja, da bi morale države članice pravočasno oblikovati nacionalne načrte in da je treba tudi za čas po letu 2020 okrepiti nadzorne zmogljivosti Komisije ter jih podpreti s primernimi orodji za učinkovito in pravočasno spremljanje ter možnostjo poseganja v ukrepe z nasprotnim učinkom; meni, da bo to spremljanje mogoče le, če bo Komisija določila nacionalne referenčne vrednosti za države članice, na podlagi katerih bo lahko merila njihov napredek pri uvajanju obnovljivih virov energije;

26.  poudarja zmogljivosti Evrope za razvoj energije iz obnovljivih virov in pomen dolgoročnih in ugodnih pogojev za vse tržne akterje;

27.  poudarja, da je prispevek energije iz obnovljivih virov k zmanjšanju skupnih emisij ogljika, pomemben; poudarja pomen razvoja te energije pri doseganju ciljev, sprejetih na konferenci COP21;

28.  poudarja, da bi morale države članice v skladu s členom 6 direktive o uporabi obnovljivih virov energije za doseganje svojih ciljev povečati upravičeno uporabo določb o statističnem prenosu in razvoj mehanizmov sodelovanja; poudarja pomen sodelovanja med državami članicami, ki bi koristilo sistemski optimizaciji, učinkoviti oskrbi in večjemu stroškovnemu prihranku pri energiji iz obnovljivih virov; poziva Komisijo, naj državam članicam priskrbi nadaljnje spodbude, informacije, analizo stroškov in koristi ter ustrezna navodila;

29.  poudarja, da je treba za izvajanje cilja glede energije iz obnovljivih virov 2030 določiti močan, trden in pregleden sistem upravljanja, pri tem pa upoštevati nacionalne pristojnosti za določitev mešanic energetskih virov ter hkrati omogočiti popoln demokratični nadzor in spremljanje energetskih politik; poziva k intenzivni ponovitvi sedanjega uspešnega sistema nacionalnih ciljev, nacionalnih načrtov za energijo iz obnovljivih virov in dvoletnih poročil; meni, da bi jih bilo treba vključiti v direktivo o uporabi obnovljivih virov energije, ki mora zagotavljati odgovorno, učinkovito in pregledno spremljanje obveznosti držav članic ter izvajanje obstoječe evropske zakonodaje, da bi ustvarila temelj za dobro delujočo evropsko energetsko unijo;

30.  poudarja pomen posameznih zavezujočih predlog za nacionalne energetske in podnebne načrte, da se zagotovijo primerljivost, preglednost in napovedljivost za vlagatelje; meni, da je treba krivulje rasti in načrtovanje politike za posamezno državo članico še naprej razčlenjevati po sektorju, tehnologiji in viru;

31.  poziva Evropsko komisijo, naj v zakonodaji kodificira predhodno veljavno načelo za elektrarne, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov, da se preprečijo retroaktivne spremembe podpornih mehanizmov za obnovljive vire energije in zagotovi ekonomska vzdržnost obstoječih sredstev;

32.  poziva k odpravi birokratskih ovir ter k naložbam, s katerimi bi lahko dosegli cilj 10-odstotne čezmejne elektroenergetske povezanosti do leta 2020; poudarja, da lahko okrepljeno regionalno sodelovanje prispeva k optimizaciji stroškov vključevanja obnovljivih virov in zmanjša stroške za odjemalce; znova opozarja na pomen širokega javnega posvetovanja in sodelovanja pri načrtovanju novih projektov na področju energetske infrastrukture od začetnih faz, pri čemer je treba upoštevati lokalne pogoje; opozarja na pomen tehničnega svetovanja in ocen okoljskega učinka za projekte proizvodnje in distribucije energije iz obnovljivih virov;

33.  opozarja na vrzel med razpoložljivimi veščinami in znanjem ter spremembami v povpraševanju na trgu dela, do katerih je prišlo zaradi razvoja obnovljivih virov energije; poudarja, da so strategije za aktivno izobraževanje/usposabljanje in pridobivanje spretnosti bistvene za prehod na trajnostno gospodarstvo, ki bo učinkovito izkoriščalo vire; poudarja pomen socialnih partnerjev in javnih organov pri oblikovanju programov veščin in znanja ter programov usposabljanja;

34.  poudarja potrebo po ustreznem financiranju na ravni EU, kar bi med drugim dosegli tudi z razumnim zmanjšanjem tveganja za naložbe, s čimer bi spodbudili širšo uporabo energije iz obnovljivih virov;

Energija državljanov in skupnosti

35.  meni, da bi se moralo preoblikovanje energetskega sistema opirati na lokalne organe, skupnosti, gospodinjstva in posameznike, te pa je treba aktivno podpirati in jim pomagati, da bodo postali kot proizvajalci in dobavitelji energije enakopravni z drugimi akterji na trgu z energijo; pri tem poziva k skupni razumljivi opredelitvi koncepta proizvajalca – odjemalca na ravni EU;

36.  meni, da je bistvenega pomena vzpostaviti osnovno pravico do lastne proizvodnje in odjema ter pravice do skladiščenja in prodaje presežne električne energije po pošteni ceni;

37.  znova opozarja, da morajo države članice z javno udeležbo oblikovati energetsko strategijo državljanov in skupnosti ter v svojih nacionalnih akcijskih načrtih opisati, kako bodo spodbujale manjše in srednje velike projekte na področju energije iz obnovljivih virov in energetskih skupnosti ter kako jih bodo vključile v svoj zakonodajni okvir, politike pomoči in dostop do trga;

38.  poziva k uvedbi novega poglavja o državljanih in energetski skupnosti v spremenjeni direktivi o uporabi energije iz obnovljivih virov, ki bi obravnavalo glavne tržne in upravne ovire ter zagotavljalo okolje, ki bi pritegnilo več naložb v lastno proizvodnjo in odjem obnovljive energije;

39.  ugotavlja, da v vseh državah še ni primernih postopkov za izdajo dovoljenj in upravnih postopkov za vse tehnologije; poziva države članice, naj odpravijo upravne in tržne ovire za novo zmogljivost lastne proizvodnje, nadomestijo dolgotrajne postopke odobritve s preprosto obveznostjo priglasitve ter vzpostavijo učinkovite enotne kontaktne točke za dovoljenja za projekte, dostop do omrežij in podporo s finančnim in tehničnim strokovnim znanjem ter dostop proizvajalcev – odjemalcev do mehanizmov za alternativno reševanje sporov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bosta člen 13 (upravni postopki) in 16 (dostop do omrežja in delovanje) iz sedanje direktive o uporabi energije iz obnovljivih virov po letu 2020 v celoti izvajala in nadaljevala;

40.  poudarja, da je treba upoštevati razlike med mikro, malimi in velikimi proizvajalci; ugotavlja, da je treba ustvariti ustrezne pogoje in orodja za proizvajalce – odjemalce (aktivne odjemalce energije, kot so gospodinjstva lastnikov in najemnikov, ustanove in majhna podjetja, ki sami ali kolektivno prek zadrug, drugih socialnih podjetij ali združenj sodelujejo pri proizvodnji obnovljive energije), s tem pa prispevati k energetskemu prehodu in omogočiti njihovo vključitev na trg z energijo; priporoča, da bi upravne ovire za nove zmogljivosti lastne proizvodnje zmanjšali na najmanjšo možno mero, zlasti z odpravo omejitev na trgu in pri dostopu do omrežja; predlaga skrajšanje in poenostavitev postopkov odobritve s prehodom na preprosto obveznost priglasitve; predlaga, da bi v pregled direktive o uporabi energije iz obnovljivih virov vključili posebne določbe za odstranitev ovir in spodbujanje energetskih sistemov skupnosti/zadrug z obravnavo projektnih dovoljenj na enotni kontaktni točki ter zagotavljanjem finančnega in tehničnega strokovnega znanja; spodbuja države članice, naj uporabljajo izjeme de minimis v skladu z evropskimi smernicami o državni pomoči za varstvo okolja in energijo, da bodo za manjše in srednje velike projekte še naprej veljale dinamične odkupne cene in bodo izvzeti iz celovitih postopkov prodaje na dražbi;

41.  poudarja pomen širokega javnega posvetovanja in sodelovanja pri spodbujanju okolju prijaznih projektov na področju energije iz obnovljivih virov od začetnih faz, pri čemer je treba upoštevati lokalne pogoje;

42.  poudarja, da je treba s primerno regulacijo trga najti ravnovesje med razvojem centralizirane in decentralizirane proizvodnje energije, ki bo zagotavljalo, da odjemalci, ki si ne morejo privoščiti, da bi postali proizvajalci – odjemalci, ne bodo diskriminirani; poudarja, da je treba zagotoviti tehnične in upravne zmogljivosti za kolektivno upravljanje proizvodnje energije; poudarja, da lastna proizvodnja in obnovljivi viri niso temeljni vzrok za višje stroške energije v Evropi;

43.  poudarja, da bo večja osredotočenost na izvajanje energijske učinkovitosti v vseh sektorji EU v pomoč pri večanju njene konkurenčnosti in oblikovanju inovativnih in stroškovno učinkovitih rešitev za varčevanje z energijo;

44.  poudarja okoljske, ekonomske in socialne koristi celostnega pristopa k energiji in potrebo po spodbujanju sinergij med sektorji za električno energijo, ogrevanje in hlajenje ter prevoz; poleg tega poziva Komisijo, naj oceni, kako lahko prožni viri obnovljive energije dopolnjujejo spremenljive vire energije in kako je treba to upoštevati pri energetskem načrtovanju ter oblikovanju programov podpore;

Električna energija

45.  poudarja, da bi bilo treba proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov na vseh ravneh bolje vključiti v sisteme distribucije in prenosa električne energije, pri tem pa upoštevati spremembe v bolj prožen in decentraliziran model proizvodnje energije, ki upošteva trg;

46.  ugotavlja, da je mogoče z nespremenljivimi oblikami proizvodnje energije iz obnovljivih virov, kot je hidroenergija, ki se lahko začne hitro izkoriščati in je ekološko odgovorna, mogoče podpreti vključevanje spremenljivih obnovljivih virov energije na trg;

47.  poziva k celostnemu pristopu k energetski politiki, ki bo obsegal razvoj in ureditev omrežja, skladiščenje, upravljanje povpraševanja in izboljšanje energijske učinkovitosti ter povečanje deleža obnovljivih virov energije; poudarja, da se je treba izogibati vključevanju tehnologij, ki niso združljive z dekarbonizacijo;

48.  ugotavlja, da morajo biti trgi na strani ponudbe in povpraševanja prožni, da bi vanje vključili proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, ki zahteva tudi izgradnjo, posodobitev in prilagoditev omrežij ter razvoj novih tehnologij skladiščenja;

49.  poudarja, da je elektrifikacija sistemov ogrevanja in hlajenja, prevoza in drugih sektorjev bistvena za hiter in učinkovit prehod na obnovljive vire energije;

50.  poudarja, da je za energijo iz obnovljivih virov, dokler sistem električne energije ne bo prožen, potreben prednostni pristop in distribucija, s čimer bi spodbudili posodobitev omrežij ter uporabo skladiščenja in prilagajanje odjema; poziva Komisijo, naj predstavi predlog za okrepitev in pojasnitev pravil prednostnega dostopa ter distribucije za energijo iz obnovljivih virov v obdobju po letu 2020; poudarja, da bi bilo treba možnost postopne odprave prednostnega dostopa in distribucije oceniti pri vmesnem pregledu bodoče direktive o uporabi energije iz obnovljivih virov, ki je predviden do leta 2024;

51.  poudarja, da je treba ohraniti in okrepiti prednostni dostop do omrežja in prednostno distribucijo za energijo iz obnovljivih virov, kot je določeno v sedanji direktivi o uporabi energije iz obnovljivih virov; poziva k vzpostavitvi regulativnega okvira za čas po letu 2020, da se zagotovi pravilno nadomestilo za omejitev električne energije iz obnovljivih virov;

52.  je seznanjen s strategijo Komisije za izboljšanje mehanizmov za odziv na povpraševanje; poudarja, da to ne bi smelo povzročiti dodatnega finančnega bremena za državljane ali povečati stroškov energije za odjemalce; poudarja, da bi lahko z mehanizmi za odziv na povpraševanje zmanjšali stroške energije, hkrati pa izpostavlja, da bi morala udeležba pri mehanizmih za odziv na povpraševanje ali dinamično določanje cen vedno ostati zgolj izbirna možnost;

53.  meni, da bo oblikovanje rešitev za skladiščenje električne energije vedno nepogrešljiv del razvoja in vključevanja visokih ravni energije iz obnovljivih virov ter bo pripomoglo k uravnovešenju omrežja ter iskanju načinov za skladiščenje presežka proizvedene energije iz obnovljivih virov; poziva k pregledu obstoječega regulativnega okvira, da bi spodbudili uporabo skladiščenja energije in odstranili obstoječe ovire;

54.  poudarja, da ozka grla v električnih omrežjih še naprej ovirajo prosti pretok energije iz obnovljivih virov čez meje držav članic in upočasnjuje napredek pri vzpostavitvi notranjega energetskega trga v Evropski uniji;

55.  poudarja, da bi morali biti odjemalci bolje obveščeni in imeti prave pobude za udeležbo na energetskih trgih; ugotavlja, da bi bilo treba oblikovati dinamične, tržne cene, da bi se ustrezno odzivali na povpraševanje odjemalcev in aktivirali potrebno proizvodnjo ter omogočili pameten in učinkovit odjem; priporoča Komisiji, naj nadalje preuči njihov učinek na različne skupine odjemalcev;

56.  poudarja, da so vzorci porabe pri nekaterih odjemalcih togi, okrepljeni mehanizmi učinkovitosti na podlagi cen pa bi lahko negativno vplivali nanje; pri tem poudarja, da je pomembno, da so politike energijske učinkovitosti v državah članicah usmerjene v odjemalce v ranljivem položaju;

57.  meni, da bi moral obstajati jasen regulativni okvir EU za lastno porabo obnovljivih virov energije in skupnosti/zadruge za obnovljive vire energije, ki bi pri oblikovanju plačilnih mehanizmov za prodajo proizvodnega presežka ter dostop in uporabo omrežja upošteval vse prednosti; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo lastno proizvodnjo energije ter izvajanje in povezovanje lokalnih omrežij za distribucijo energije iz obnovljivih virov, s čimer bi dopolnile nacionalne energetske politike; poudarja, da bi bilo treba proizvajalcem – odjemalcem omogočiti dostop do energetskega omrežja in trga po pravični ceni in se jim ne bi smelo nalagati dodatnih davkov ali dajatev; je zaskrbljen, ker nekatere države članice uvajajo ovire za uveljavljanje pravic do lastne proizvodnje in lastne porabe;

58.  ugotavlja, da potrošniki s tem, ko se odločijo za tarife za električno energijo, katerih mešanica goriv je označena kot 100 % iz obnovljivih virov, malo prispevajo k nameravani izgradnji zmogljivosti za energijo iz obnovljivih virov nove generacije; poziva k natančnemu, zanesljivemu in preglednemu mehanizmu sledenja, da bi bile zelene zahteve vezane na merila, povezana z okoljskimi koristmi, ki bi se jih lahko merilo;

59.  poziva države članice, naj bolj izkoristijo geotermalno energijo za ogrevanje in hlajenje;

Ogrevanje in hlajenje

60.  pozdravlja sporočilo Komisije o strategiji EU za ogrevanje in hlajenje s februarja 2016, vendar opozarja na premajhen napredek in skromne cilje glede uporabe energije iz obnovljivih virov za ogrevanje in hlajenje, zlasti v stavbah; poudarja, da so možnosti za stalni napredek pri uporabi obnovljivih virov energije za ogrevanje in hlajenje velike; ugotavlja, da sektor ogrevanja in hlajenja predstavlja polovico skupne porabe energije EU in je zato ključnega pomena za doseganje ciljev EU, povezanih s podnebjem ter obnovljivimi viri energije; priznava, da povečanje energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja prinaša korist; poudarja večjo prožnost termalne infrastrukture in skladiščenja za lažje vključevanje spremenljivih virov obnovljive energije s skladiščenjem energije v obliki toplote, ustvarjanje odlične donosnosti naložb in zagotavljanje možnosti za povečanje kakovostnih lokalnih delovnih mest; poziva Komisijo, naj v zakonodajnem svežnju o energiji iz obnovljivih virov po letu 2020 odpravi regulativne vrzeli; ponavlja, da se s prizadevanji v sektorju ogrevanja in hlajenja nudijo odpirajo velike možnosti za povečano energetsko varnost (saj se 61 % plina, ki se uvozi v Evropsko unijo uporabi v stavbah predvsem za namene ogrevanja), na primer z razvojem omrežij za daljinsko ogrevanje in hlajenje, ki so učinkovito sredstvo za obsežno vključitev trajnostnega ogrevanja v mestih, saj lahko hkrati zagotavljajo toploto iz vrste različnih virov in sama po sebi niso odvisna od enega samega vira;

61.  pozdravlja sporočilo Komisije o strategiji za ogrevanje in hlajenje, v katerem je poudarjena potreba po postopni ukinitvi fosilnih goriv, ki še vedno predstavljajo 75 % uporabljenih goriv v sektorju, in njihovi popolni nadomestitvi z energijsko učinkovitimi ukrepi, kar je velika priložnost za zmanjšanje uporabe fosilnih goriv, ter obnovljivimi viri energije;

62.  poziva k nadaljnjim ukrepom, s katerimi bi izkoristili še velik neizkoriščen potencial energije iz obnovljivih virov v sektorju ogrevanja in hlajenja in tako v celoti uresničili cilje do leta 2020; poziva Komisijo, naj v zakonodajnem svežnju o energiji iz obnovljivih virov po letu 2020 odpravi regulativne vrzeli v teh sektorjih;

63.  ugotavlja, da je biomasa danes najbolj razširjeni obnovljivi vir energije za ogrevanje, saj predstavlja 90 % vsega ogrevanja na obnovljive vire energije in igra v Srednji in Vzhodni Evropi ključno vlogo zlasti za trajnostno povečevanje energetske varnosti;

64.  poudarja, da je treba olajšati prehod na energetsko učinkovite naprave za ogrevanje iz obnovljivih virov, hkrati pa zagotoviti ustrezno podporo in boljše obveščanje in pomoč za energetsko revne državljane;

65.  poudarja, da je treba celovito in učinkovito opredeliti hlajenje iz obnovljivih virov;

66.  poudarja, da je treba obnoviti in povečati učinkovitost sistemov daljinskega ogrevanja in hlajenja, saj lahko omrežja za daljinsko ogrevanje in hlajenje uporabljajo in skladiščijo električno energijo, pridobljeno iz obnovljivih virov energije, in jo potem distribuirajo v stavbe in industrijske objekte, s čimer se poveča raven ogrevanja in hlajenja z energijo iz obnovljivih virov;

67.  poudarja potencial skupin proizvajalcev – odjemalcev, vključno z gospodinjstvi, mikro in malimi podjetji, zadrugami in lokalnimi organi, za vzpostavitev kolektivnih energetskih sistemov, kot je daljinsko ogrevanje, ki zagotavlja stroškovno učinkovito ogrevanje in hlajenje z energijo iz obnovljivih virov, ter za številne sinergije med energetsko učinkovitostjo in energijo iz obnovljivih virov;

68.  meni, da je treba okrepiti sinergije med direktivo o energiji iz obnovljivih virov, direktivo o energetski učinkovitosti in direktivo o energetski učinkovitosti stavb, da bi povečali uporabo energije iz obnovljivih virov pri ogrevanju in hlajenju;

69.  ugotavlja, da so projekti energetske učinkovitosti, povezani z ogrevanjem in hlajenjem, pomembno orodje za oblikovanje stabilnih in predvidljivih vzorcev porabe energije in boj proti energijski revščini;

Promet

70.  opaža, da prometni sektor močno zaostaja pri izpolnjevanju cilja 10 % energije iz obnovljivih virov do leta 2020, kar gre deloma pripisati izzivom, povezanim s strategijo uporabe obnovljivih virov energije na podlagi biogoriva v prometu; opozarja, da je promet edini sektor v EU, kjer so se emisije toplogrednih plinov od leta 1990 povečale; želi spomniti, da je energija iz obnovljivih virov bistvenega pomena za doseganje trajnostne mobilnosti; poziva države članice, naj si močneje prizadevajo za izvedbo trajnostnih ukrepov v prometnem sektorju, kot so zmanjšanje povpraševanja, modalni prehod na bolj trajnostne oblike prevoza, večja učinkovitost in elektrifikacija prometnega sektorja; poziva Komisijo, naj oblikuje okvir, s katerim bo spodbujala uporabo električnih vozil, ki jih napaja električna energija iz obnovljivih virov, ter izboljša zakonodajni okvir, da bo omogočal uporabo visoko učinkovitih biogoriv z vidika emisij toplogrednih plinov, obenem pa upošteval posredne spremembe v rabi zemljišč v obdobju po letu 2020;

71.  poziva, naj se ohrani in poveča delna uporaba sredstev skupne kmetijske politike za podporo naložbam v proizvodnjo in uporabo energije iz obnovljivih virov v kmetijstvu;

72.  ocenjuje, da promet predstavlja več kot 30 % končne porabe energije v Evropi in da 94 % prometa temelji na naftnih proizvodih; zato meni, da mora biti prizadevanje za povečano uporabo energije iz obnovljivih virov v prometnem sektorju ambiciozno in jasno povezana z dekarbonizacijo prometnega sektorja;

73.  poziva Komisijo, naj predlaga ambiciozne ukrepe, da bi dekarbonizacijo v prometu pospešili tudi z obnovljivimi gorivi, povečano elektrifikacijo in večjo učinkovitostjo ter močnejšim prizadevanjem za širjenje tehnološkega razvoja in inovacij na teh področjih;

74.  ugotavlja, da je elektrifikacija prometnega sektorja pomembna za dekarbonizacijo gospodarstva in poziva Komisijo, naj oblikuje okvir, s katerim bo spodbujala uporabo električnih vozil, ki jih napaja električna energija iz obnovljivih virov, kar je ključno za doseganje ciljev do leta 2030;

75.  pričakuje, da bo Evropska komisija junija 2016 predložila strategijo o dekarbonizaciji prometnega sektorja in pri tem poudarja, da je treba za aktivni prispevek prometa k izpolnitvi ciljev do leta 2020 spodbujati povečano uporabo energije iz obnovljivih virov;

76.  pozdravlja napredek pri razvoju novih biogoriv in strojev, ki je bil dosežen s projekti, izvedenimi v sklopu Skupnega podjetja Čisto nebo EU;

77.  poudarja pomen razvoja nove generacije biogoriv iz biomase ali odpadkov;

78.  poudarja potrebo po izboljšanem regulativnem okolju in dolgoročnih pogojih, da bi podprli razvoj energije iz obnovljivih virov v sektorjih letalskega in ladijskega prevoza;

79.  poudarja, da je potreben modalni premik v prometnem sektorju, ki bo upošteval regulacijo in politike trajnostne mobilnosti, vključno z intermodalnostjo, trajnostnimi logističnimi sistemi, upravljanjem mobilnosti in trajnostnimi politikami za mesta, s katerimi bo poraba energije v prometu prešla na obnovljive vire in/ali se bo čim bolj zmanjšala skupna poraba energije ter spodbujali bolj aktivni potovalni vzorci, razvijale in izvajale rešitve za pametna mesta in podpirale ekološka mobilnost v mestih ter primerno urbanistično načrtovanje; poziva države članice in EU, naj spodbujajo modalni premik potnikov in tovora s cest in letalskega prometa na železniški in pomorski promet; poziva Komisijo, naj oceni potencial tehnologij tovornjakov na električni pogon;

80.  poziva institucije EU, naj v znak trdne zavezanosti energiji iz obnovljivih virov same razvijejo energijske zmogljivosti, da z energijo iz obnovljivih virov pokrijejo potrebe v svojih stavbah; poudarja, da bi morale institucije EU dotlej za pokrivanje svojih energetskih potreb kupovati zeleno energijo;

81.  poudarja, da je večji modalni delež hoje, kolesarjenja, souporabe avtomobilov in skupnega prevoza v kombinaciji s sistemi javnega prevoza bistven za zmanjšanje in preprečevanje odvisnosti EU od nafte in s tem zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

82.  poudarja potencial kolesarskih sistemov in infrastruktur za izboljšanje trajnosti prevoza na mestnih območjih;

83.  poudarja, da je mogoče s povečano elektrifikacijo prevoznih sistemov zmanjšati emisije in prispevati k nizkoogljičnemu gospodarstvu;

Trajnostna merila za pogonska biogoriva in druga tekoča biogoriva

84.  poziva Komisijo, naj glede na potrebno večjo sinergijo in skladnost evropskih politik določi merila za trajnost energije iz obnovljivih virov, pri tem pa upošteva poglobljeno oceno o delovanju že obstoječih trajnostnih politik EU in politike krožnega gospodarstva; želi opomniti, da bi bilo treba energetsko varnost EU v skladu s ciljem učinkovitejše rabe virov okrepiti s trajnostno uporabo lastnih sredstev;

85.  poziva k previdnosti v zvezi z naraščajočim trendom uporabe gozdne biomase kot poglavitnega obnovljivega vira energije v EU, saj lahko škodljivo vpliva na podnebje in okolje, razen če se pridobiva trajnostno in ustrezno upravlja; opozarja, da je treba podnebne vplive energije iz biomase upoštevati dolgoročno, in sicer zaradi dolgih obdobij obnove posekanih gozdov;

86.  ugotavlja, da energija iz biomase že predstavlja 60 % vse energije iz obnovljivih virov v Evropi in da se njena uporaba še povečuje; poudarja, da je treba nujno razjasniti, kakšni so toplogredni vplivi različne uporabe gozdne biomase za energijo, in ugotoviti, kateri načini uporabe so lahko v politično ustreznih časovnih okvirih najučinkovitejši z vidika blaženja podnebnih sprememb;

87.  poudarja, da proizvodnja biogoriv ne sme ovirati proizvodnje hrane ali ogrožati prehranske varnosti; vendar meni, da bi lahko uravnotežene politike za spodbujanje večje evropske pridelave poljščin za surovine, kot so pšenica, koruza, sladkorna pesa in sončnice, vključevale zagotavljanje proizvodnje biogoriv, pri čemer je treba upoštevati posredno spremembo rabe zemljišč, tako da bi evropskim kmetom zagotovili redne prihodke, privabili naložbe in delovna mesta na podeželje, pripomogli k odpravljanju kroničnega pomanjkanja visokobeljakovinske krme v Evropi in zmanjšali odvisnost Evrope od uvoza fosilnih goriv; meni, da bi bila proizvodnja biogoriv in bioetanola v primeru prevelike ponudbe navedenih kmetijskih proizvodov na trgu začasna rešitev, s katero bi ohranili vzdržne odkupne cene, zaščitili dohodke kmetov v času krize, hkrati pa bi bil to tudi mehanizem za stabilnost trga; poudarja, da je treba spodbujati, da se neobdelana orna zemljišča, ki se ne uporabljajo za pridelavo hrane, vključujejo v proizvodnjo bioenergije, da bi tako dosegli nacionalne in evropske cilje na področju obnovljive energije;

88.  meni, da je lahko hlevski gnoj dragocen vir bioplina, če se ga obdela s tehnikami za predelavo, kot je fermentacija, hkrati pa poudarja, da mora to postati ekonomsko vzdržna možnost za kmete;

89.  spodbuja države članice in Komisijo, naj krepijo pomen trajnostnega gospodarjenja z gozdovi in s tem osrednjo vlogo gozdne biomase kot ene od bistvenih obnovljivih surovin v EU za uresničevanje ciljev na področju energije; opozarja na vse večje povpraševanje po gozdni biomasi, zaradi česar je treba še okrepiti in spodbujati trajnostno gospodarjenje z gozdovi v skladu s strategijo EU za gozdove, saj je to bistveno za biotsko raznovrstnost in ekosistemsko funkcijo gozdov, vključno z absorpcijo CO2 iz ozračja; zato poudarja, da je treba vire, ki se pridelajo v EU ali uvozijo iz tretjih držav, izkoriščati uravnoteženo ter upoštevati, da gozd potrebuje veliko časa za obnovo;

o
o   o

90.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1) UL L 140, 5.6.2009, str. 16.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 81.
(3) UL L 239, 15.9.2015, str. 1.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0094.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0359.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0445.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0444.


Poročilo o izvajanju direktive o energetski učinkovitosti
PDF 383kWORD 154k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 23. junija 2016 o poročilu o izvajanju direktive o energetski učinkovitosti (2012/27/EU) (2015/2232(INI))
P8_TA(2016)0293A8-0199/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 114 in 194 Pogodbe,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. februarja 2015 z naslovom Sveženj za energetsko unijo – Okvirna strategija za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost (COM(2015)0080),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/31/EU o energetski učinkovitosti stavb(1),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta s 23. in 24. oktobra 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030,

–  ob upoštevanju pariškega sporazuma z decembra 2015, sklenjenega na 21. konferenci pogodbenic (COP 21) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC),

–  ob upoštevanju tretjega energetskega svežnja,

–  ob upoštevanju Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. decembra 2015 z naslovom Evropski energetski uniji naproti(3),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 18. novembra 2015 z naslovom Ocena napredka držav članic pri izpolnjevanju nacionalnih ciljev glede energetske učinkovitosti do leta 2020 in izvajanju Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, kot se zahteva v členu 24(3) Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti(COM(2015)0574),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2011 z naslovom Načrt za prehod na konkurenčno gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika do leta 2050 (COM(2011)0112),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. decembra 2011 z naslovom Energetski načrt za leto 2050 (COM(2011)0885),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. februarja 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. julija 2015 o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo(5),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. februarja 2016 z naslovom Strategija EU za ogrevanje in hlajenje (COM(2016)0051),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0199/2016),

A.  ker so večja energetska učinkovitost in prihranki energije pomembni za varstvo okolja in podnebja, krepitev gospodarske konkurenčnosti, ustvarjanje novih delovnih mest, zanesljivo oskrbo z energijo in boj proti energetski revščini ter imajo za EU geopolitičen in demokratičen pomen; meni, da je direktiva o energetski učinkovitosti pomembna podlaga za to; ker je v predlogu Komisije o vzpostavitvi energetske unije navedeno, da je energetska učinkovitost sama po sebi vir energije;

B.  ker na podlagi napovedi, ki upoštevajo polno izvajanje vse ustrezne zakonodaje do leta 2020, EU na splošno dobro napreduje pri svojih podnebnih in energetskih ciljih do leta 2020 (zmanjšanje emisij CO2 , povečanje deleža obnovljivih virov energije, večja energetska učinkovitost) in mora pri tem ohraniti vodilno vlogo na svetovni ravni;

C.  ker se največ prihrankov pričakuje iz medsektorskih politik (44 %), sledijo stavbe (42 %), industrija (8 %) in promet (6 %);

D.  ker je zanesljivost ocen o prihrankih energije, ki jih posredujejo države članice, precej vprašljiva;

E.  ker stavbe porabijo 40 % končne energije in ustvarijo 36 % emisij CO2; ker se poleg tega 50 % končne energije porabi za ogrevanje in hlajenje in 80 % v stavbah, kjer se velikega dela energije ne izrabi; ker je treba na nacionalni ravni za stavbe razviti kazalnik za povpraševanje po energiji za ogrevanje in hlajenje; ker je treba 50 % zmanjšanja emisij, ki je nujno za omejitev dviga globalne temperature na manj kot 2 °C, doseči z energetsko učinkovitostjo; ker je manjše povpraševanje po energiji v stavbah tudi stroškovno najučinkovitejši pristop k izboljšanju energetske varnosti in zmanjšanju emisij CO2, kar prispeva k ciljem EU o ponovni industrializaciji;

F.  ker je treba energetsko učinkovitost obravnavati kot samostojen vir energije, ki predstavlja znesek prihranjene energije v Nw („negavati“), kar je brez dvoma pokazala nedavna svetovna in evropska zgodovina;

G.  ker je 61 % uvoženega plina namenjenih za stavbe (od tega je 75 % stanovanjskih stavb); ker so raziskave pokazale, da bi lahko z ambiciozno politiko prenove stavb na ravni EU količino uvoza, ki se uporablja v gradbenem sektorju, v kratkoročnem obdobju (več kot 15 let) stroškovno učinkovito zmanjšali za 60 %, dolgoročno pa v celoti odpravili (evropski stavbeni fond bi leta 2040 porabil toliko, kot je bila domača proizvodnja plina EU leta 2011);

H.  ker je bistvenega pomena, da se EU in države članice zavejo pomena vključevanja državljanskih pobud, kot so projekti energetske učinkovitosti na ravni zadrug in skupnosti; ker je treba odpraviti gospodarske, regulativne in upravne ovire, da bi državljanom omogočili aktivno udeležbo v energetskem sistemu;

I.  ker je direktiva o energetski učinkovitosti ključna direktiva, ki priznava, da je prihranek energije bistven za uresničevanje ambicij po konferenci COP21 in hkrati zagotavlja največ prednosti; ker je ustvarjanje delovnih mest posledica naložb v prenovo stavb in drugih ukrepov za energetsko učinkovitost, napredek pri življenjskih standardih z zmanjšanjem energijske revščine, priložnosti za zaposlovanje v sektorju malih in srednjih podjetij, višje vrednosti nepremičnin, povečanje produktivnosti, boljše zdravje in varnosti, kakovost zraka, izboljšano davčno osnovo in višji BDP;

J.  ker prinaša večja energetska učinkovitost, zlasti v gradbeništvu, dodatne koristi s prožnostjo na strani oskrbe ter zmanjšuje splošne osnovne obremenitve in konične obremenitve sistema;

Direktiva o energetski učinkovitosti: okvir za prihranke energije kljub neustreznemu izvajanju

1.  poudarja, da je energetska učinkovitost bistvena za uresničitev naših podnebnih in energetskih ciljev, ki so v skladu s cilji iz pariškega sporazuma, sprejetega na konferenci COP 21; poudarja, da je energetska učinkovitost ključnega pomena za zmanjšanje naše odvisnosti od uvoza energije, ustvarjanje delovnih mest, zmanjšanje energetske revščine, izboljšanje udobja in zdravja ter spodbujanje našega gospodarstva; poudarja, da je direktiva o energetski učinkovitosti pripomogla k številnim pozitivnim spremembam v državah članicah, a pomanjkljivo izvajanje zavira njen polni potencial;

2.  poudarja, da je to bistveno za prehod na bolj trajnosten energetski sistem, ki bo temeljil na obnovljivih virih energije, in za čim hitrejše opuščanje fosilnih goriv; je zaskrbljen, ker bi lahko nižje cene fosilnih goriv upočasnile razogljičenje in politike energetske učinkovitosti;

3.  poziva, naj se pripravi načrt za postopno ukinitev subvencij za fosilna goriva in usmeritev finančnih sredstev v projekte energetske učinkovitosti, da bi uresničili cilje EU za razogljičenje energetskega sektorja do leta 2050;

4.  ugotavlja, da države članice doslej niso v celoti izvedle direktive o energetski učinkovitosti iz leta 2012 in direktive o energetski učinkovitosti stavb iz leta 2010; spominja, da je bil rok za prenos direktive o energetski učinkovitosti šele 5. junij 2014; meni, da je zmanjšanje stroškov in porabe energije v interesu državljanov in podjetij; poudarja pomen trdnega regulativnega okvira, ki bo vključeval cilje in ukrepe ter bo spodbujal in omogočal naložbe v energetsko učinkovitost, nizko porabo energije in nižje stroške, pri tem pa podpiral konkurenčnost in trajnost; dodaja, da nekatere države članice podpore EU, ki je na voljo za spodbujanje energetske učinkovitosti stanovanjskih stavb, ne uporabljajo pravilno; opozarja na velik potencial polnega izvajanja ukrepov za energetsko učinkovitost za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, pri čemer je treba upoštevati, da je približno 900 000 delovnih mest povezanih z dobavo energetsko učinkovitega blaga in storitev (po podatkih iz leta 2010);

5.  ponavlja, da je treba energetsko učinkovitost razumeti kot najbolj trajnostno sestavino naše obveze glede zmanjšanja porabe energije, ne pa kot izgovor za večjo porabo;

6.  se strinja s Komisijo, da bi lahko nižje cene goriv in obeti gospodarske rasti dodatno ogrozili uresničevanje 20-odstotnega cilja; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo spremljanje, preverjanje, kontrole in skladnost, da bi zagotovile ustrezno ambicioznost;

7.  ugotavlja, da se od držav članic pričakuje, da bodo dosegle le 17,6 % prihranka primarne energije do leta 2020, in da je treba za uresničitev 20-odstotnega cilja v celoti izvajati veljavno zakonodajo EU, pospešiti prizadevanja in odpraviti ovire za naložbe; kljub temu ugotavlja, da lahko na tej stopnji ocena izvajanja direktive o energetski učinkovitosti ponudi samo delen vpogled, če upoštevamo, da je bil začetek veljavnosti in rok za prenos šele pred kratkim; poziva države članice, naj jo v celoti ter hitro izvedejo; poziva Komisijo, naj nemudoma ukrepa in po potrebi postavi zahteve, da je treba nacionalne načrte uskladiti s cilji direktive, ter naj uporabi vse pravne možnosti za zagotovitev, da bodo države članice posredovale ažurne in točne informacije;

8.  spominja na svoj zgoraj omenjeno resolucijo z dne 5. februarja 2014(6) in svoje resolucije z dne26. novembra 2014 ter 14. oktobra 2015(7), ki med drugim pozivajo k oblikovanju cilja o 40-odstotnem povečanju energetske učinkovitosti do leta 2030; meni, da bo zavezujoči splošni cilj skupaj s posameznimi nacionalnimi cilji za leto 2030 izboljšal neodvisnost EU od uvoza energije, spodbudil inovacije ter pomagal zagotoviti njen tehnološki vodilni položaj na področju energetske učinkovitosti; prav tako meni, da so zavezujoče zahteve nujne za doseganje najvišje ambicioznosti in prizadevanj držav članic ter za omogočanje zadostne prožnosti za kombinacijo orodij in instrumentov, prilagojenih na nacionalni ravni;

9.  ugotavlja, da imajo lokalni organi bistveno vlogo pri omogočanju izvajanja direktive, in sicer z izvajanjem ambicioznih ukrepov za prihranke energije s pomočjo lokalnih akcijskih načrtov, na primer v okviru konvencije županov o podnebju in energiji; meni, da lahko podatki iz lokalnih akcijskih načrtov, kot so politike za energetsko učinkovitost in ukrepi iz več kot 5000 akcijskih načrtov za trajnostno energijo v okviru konvencije županov, učinkovito prispevajo v smislu sooblikovanja in izboljšanja ambicioznosti nacionalnih ciljev na področju energetske učinkovitosti;

10.  meni, da bi lahko veliko bolje izkoristili potencial lokalnih prihrankov energije, saj so lokalni in regionalni organi bistveni pri spodbujanju energetske učinkovitosti, na splošno pa tudi energetskega prehoda; poziva Komisijo, naj okrepi mreže mest, kot so konvencija županov, pametna mesta in skupnosti ali skupnosti, ki uporabljajo samo obnovljive vire energije, ki omogočajo izmenjavo znanj in dobre prakse med mesti, lokalnimi organi, regijami in državami članicami na področju lokalnega načrtovanja energetskega prehoda po načelu od spodaj navzgor, oblikovanja in izvajanja ukrepov za energetsko učinkovitost in lastno proizvodnjo ter dostopa do finančne podpore;

11.  obžaluje, da je Evropski svet leta 2014 sprejel neambiciozen cilj, da bi energetsko učinkovitost do leta 2030 izboljšali vsaj za 27 % , kar je predvsem utemeljeno z izjemno nerealno visoko diskontno stopnjo iz prejšnjih ocen učinka; spominja, da je ta diskontna stopnja (17,5 %) pretirano visoka; poziva Komisijo, naj ob upoštevanju številnih koristi energetske učinkovitosti izvede poglobljeno analizo stroškov in koristi ter sprejme družbeno diskontno stopnjo v skladu z njenimi smernicami za boljše pravno urejanje; poziva Komisijo in države članice, naj ob upoštevanju pariškega sporazuma o podnebnih spremembah ponovno pregledajo cilj 27-odstotne energetske učinkovitosti do leta 2030, da bi omejile segrevanje svetovnega ozračja precej pod 2°C, in naj si v skladu s ciljem energetske učinkovitosti, ki ga je sprejel Parlament, prizadevajo za omejitev na 1,5 °C; poziva Komisijo, naj določi zavezujoč 40-odstotni cilj za energetsko učinkovitost za leto 2030, ki bo odražal potencial stroškovno učinkovite energetske učinkovitosti;

12.  poudarja, da bi bilo treba v EU dodatno spodbujati dolgoročno strategijo za zmanjšanje povpraševanja po energiji;

13.  poudarja, da je v nekaterih primerih prožnost direktive številnim državam članicam omogočila sprejetje ukrepov za energetsko učinkovitost; meni, da je ta prožnost pri alternativnih ukrepih za države članice bistvena za prihodnje izvajanje programov in projektov za energetsko učinkovitost; poudarja, da je treba odpraviti vrzeli v veljavni direktivi, ki so razlog za njene slabe rezultate, zlasti v členu 7, obenem pa ohraniti ustrezno prožnost za države članice, da lahko izbirajo med ukrepi; je seznanjen, da je bilo v študiji službe za parlamentarne raziskovalne storitve o izvajanju člena 7(8), ki temelji na podatkih, posredovanih iz držav članic, ugotovljeno, da so ukrepi, kot je omogočanje državam članicam, da postopoma uvedejo cilj, upoštevajo zgodnje ukrepanje ali izvzamejo sektorja prometa in sistema trgovanja z emisijami (ETS) iz izračuna cilja, v skoraj vseh primerih privedli samo do polovičnega letnega cilja splošnega prihranka energije (0,75 %); ugotavlja, da so avtorji navedli, da je analiza lahko dobra le, če so dobri posredovani podatki; vztraja, da morajo biti alternativni ukrepi iz člena 7(9) bolje opredeljeni in da bi morali biti količinsko lahko opredeljivi;

14.  ugotavlja, da postopno uvajanje in zgodnji ukrepi iz člena 7(2) niso več veljavni; želi spomniti, da naj bi se s členom 7 dosegla več kot polovica 20-odstotnega cilja iz direktive;

15.  poudarja, da je glavna pomanjkljivost sedanje direktive to, da se bo večina ukrepov leta 2020 iztekla, razen če jo bomo ustrezno spremenili, kar med drugim pomeni, da bi morali njene glavne določbe, zlasti člen 7, podaljšati ne samo do leta 2030, marveč še dlje, zaradi česar je treba direktivo oceniti ter določiti cilje v skladu z razvojem dogodkov (doseženi rezultati, tehnološke in tržne inovacije itd.); pričakuje, da bo to koristilo dolgoročnim ukrepom; poleg tega ugotavlja, da je treba uvesti vmesni pregled in tako zagotoviti uresničitev ciljev do leta 2030;

16.  opozarja, da bi lahko k boljšemu izvajanju določb iz člena 7 prispevale bolj harmonizirane metode za izračun dodatnosti (zmogljivost spodbujanja tehnologij, ki so učinkovitejše od tržnega povprečja) in izvedljivosti (spodbujanje dejavnosti, ki se sicer ne bi izvajale), pa tudi bolj harmonizirani postopki za meritve in preverjanje prihrankov energije;

17.  predlaga, naj se naslov člena 7 spremeni v „Podporne sheme za prihranek energije“ in tako poudari, da morajo države članice pomagati porabnikom, tudi malim in srednjim podjetjem, da bodo prihranili energijo in zmanjšali svoje stroške energije, ter sprejeti ukrepe, ki s sistemi obveznosti na energetskem področju in drugimi ukrepi omogočajo te prihranke;

18.  predlaga, da bi bilo treba tako pri členu 7 kot predvsem v sistemu obveznosti energetske učinkovitosti dati prednost ukrepom za stavbni sektor, zlasti s spodbujanjem izvajanja nacionalnih dolgoročnih strategij iz člena 4, ki bi morale biti oblikovane za sprostitev celotnega potenciala naložb v energetsko prenovo stavb;

19.  poudarja, da so med pomembnimi izzivi in večjimi ovirami za izvajanje člena 7 pomanjkanje znanja in zmogljivosti udeleženih strani, nizka ozaveščenost končnih odjemalcev o sistemih obveznosti energetske učinkovitosti in alternativnih ukrepih, pa tudi omejeno obdobje izvajanja (2014–2020); zato poziva EU, naj vloži več v izvajanje dejavnosti obveščanja in podpornih dejavnosti v posameznih državah članicah;

20.  poudarja, da odsotnost kazalnikov energetske učinkovitosti, kot so poraba energije na enoto BDP, nekaterim državam članicam preprečuje, da bi državljane in podjetja spodbudile k doseganju političnega cilja podnebne in energetske učinkovitosti;

21.  poudarja, da sta do sedaj le dve državi članici uporabili določbo iz člena 7, po kateri lahko države članice zahtevajo, da se delež ukrepov za energetsko učinkovitost prednostno izvede v gospodinjstvih, ki jih je prizadela energetska revščina, ali v socialnih stanovanjih; poziva, naj se ta določba okrepi;

22.  meni, da je treba dati prednost ukrepom za energetsko učinkovitost, namenjenim za ranljiva in energetsko revna gospodinjstva, da bi zagotovili trajno zmanjšanje stroškov energije zlasti za ta gospodinjstva;

23.  predlaga, da bi lahko z nacionalnimi akcijskimi načrti za energetsko učinkovitost, kot to zahteva člen 24 sedanje direktive, od držav članic zahtevali, da določijo cilje za uporabo ukrepov za energetsko učinkovitost, da bi zmanjšale nevarnost energetske revščine, ter poročajo o tem, kako izpolnjujejo te cilje;

24.  meni, da je treba pri ukrepih za energetsko učinkovito obnovo obstoječih stavb dati prednost energetsko najrevnejšim; poziva Komisijo, naj pri reviziji direktive o energetski učinkovitosti predlaga cilj, da je treba izboljšati učinkovitost fonda stanovanjskih stavb, skupaj s prihodnjimi minimalnimi standardi na področju učinkovitosti, ki bodo veljali za najemniška stanovanja;

25.  ugotavlja, da se je 16 držav članic odločilo za vzpostavitev sistema obveznosti energetske učinkovitosti (člen 7(1)), 24 držav članic je v različnem obsegu uporabilo možnost alternativnih ukrepov, 18 držav članic pa je izkoristilo alternativne ukrepe k stopnji obnove (člen 5); kritizira dejstvo, da sedem držav članic ni uvedlo energetskih pregledov (člen 8);

26.  poudarja, da nekateri ključni elementi direktive o energetski učinkovitosti (na primer pametni števci, soproizvodnja ter načrti obnove) potrebujejo več časa in da je stabilen okvir za energetsko učinkovitost po letu 2020 bistvenega pomena za zagotovitev potrebnega zaupanja in regulativne stabilnosti za vlagatelje, javne organe in podjetja, da bodo izvedli projekte in inovacije, saj imajo velik potencial za zmanjšanje porabe energije in s tem stroškov za odjemalce; ugotavlja, da sta javno povpraševanje in trg bistveno gonilo za te projekte;

27.  priznava, da so nezadostni cenovni signali glavni razlog za slabšanje prilagajanja odjema; poziva države članice, naj odpravijo to oviro ter spodbudijo pametno merjenje in pregledno obračunavanje, da bi spodbudile odzivnejše vedenje porabnikov glede porabe energije in naložb v energetsko učinkovitost;

28.  pozdravlja nove inovativne in pametne rešitve za izravnavo ponudbe energije in povpraševanja po njej, za večjo uporabo energije iz obnovljivih virov in zmanjšanje porabe energije v času višje obremenitve; poziva k financiranju raziskav in razvoja teh novih rešitev, zlasti za sektor malih in srednjih podjetij;

29.  poudarja, da imajo porabniki, državljani in upravljavci distribucijskih omrežij bistveno vlogo v vse bolj decentralizirani energetski krajini, pa tudi, kako pomembno je njihovo sodelovanje pri doseganju ciljev glede energetske učinkovitosti; zato poudarja, da je treba sprejeti več ukrepov za povečanje njihove vloge, med drugim z omogočanjem prilagajanja odjema, shranjevanjem v malem obsegu, prenovo stavb in sistemi daljinskega ogrevanja in hlajenja na posamični in zadružni osnovi;

30.  poudarja, da direktiva o energetski učinkovitosti podpira energetsko učinkovitost, a tudi prihranke energije z zavezujočo obveznostjo o letnih prihrankih energije iz člena 7; poudarja, da mora biti cilj izboljšanja energetske učinkovitosti do leta 2030 v skladu s podnebnimi cilji, ki so bili dogovorjeni na konferenci COP21, da bi dosegli svoje podnebne cilje in zmanjšali odvisnost od tretjih držav; ugotavlja, da stavbe predstavljajo 40 % porabe energije v EU in da se 50 % te energije porabi za ogrevanje in hlajenje; poudarja, da je zato večja energetska učinkovitost stavb odločilnega pomena pri zmanjševanju emisij CO2, izboljšanju energetske varnosti, zmanjšanju energetske revščine in spodbujanju našega gospodarstva; poziva države članice, naj s pomočjo financiranja EU sprožijo obsežne naložbe za izboljšanje energetske učinkovitosti, saj bi to privedlo do nižjih računov za energijo, ustvarilo veliko število delovnih mest in prispevalo k uresničitvi ciljev ponovne industrializacije;

31.  poudarja, da se 85 % energije v stavbah porabi za ogrevanje prostorov in tople sanitarne vode, ter da je zato treba pospešiti posodobitev starih in neučinkovitih ogrevalnih sistemov v Evropi, da bi zagotovili vsaj 20-odstotno izboljšanje energetske učinkovitosti z razpoložljivimi tehnologijami, vključno z ogrevalnimi sistemi z obnovljivimi viri energije;

Nasprotujoči si pravni predpisi zavirajo okoljsko uspešnost, ustvarjajo birokracijo in dvigujejo stroške energije

32.  ugotavlja, da so obveznosti poročanja na področju energije bistvene za oceno napredka in za izvajanje obstoječe zakonodaje na področju energetske učinkovitosti; vendar obžaluje, da je teh obveznosti za podjetja, proizvajalce električne energije, porabnike in javne organe preveč, tudi zaradi čezmernega pravnega urejanja v državah članicah, kar omejuje potencial za rast in inovacije; poudarja, da bi bilo treba obveznost poročanja, kjer je to mogoče, poenostaviti, da bi zmanjšali upravno breme in stroške; kritizira dejstvo, da podatki, pridobljeni s poročanjem, zaradi različnih razčlenitev, metodologij in standardov pogosto niso primerljivi na ravni EU; poziva Komisijo, naj tudi z digitalnimi rešitvami zmanjša upravno breme, povezano z obveznostjo poročanja, in naj vzpostavi smernice za primerljivost podatkov z namenom boljše ocene podatkov; poziva k uskladitvi napovedi glede povpraševanja po energiji v skladu s stroškovno učinkovitim potencialom za varčevanje z energijo v ključnih sektorjih ter meni, da bo zmanjšanje birokracije pospešilo izvajanje ukrepov za energetsko učinkovitost; ugotavlja, da načelo, da je energetska učinkovitost na prvem mestu zahteva revizijo energetskega načrtovanja in poročanja ter izboljšanje skladnosti politik, da bi zagotovili njihovo medsebojno krepitev in potrdili, da je varčevanje z energijo prvi in najvarnejši evropski vir energije; ugotavlja, da je energetska učinkovitost kot vir energije lahko najboljša naložba, saj izboljšuje cenovno dostopnost energije, zmanjšuje potrebo po dodatni in dragi infrastrukturi na strani ponudbe in pomaga pri boju proti podnebnim spremembam;

33.  poudarja, da so pravila za izračun energetskih prihrankov in interpretacije upravičenih ukrepov, ki so določeni v prilogah direktive, preveč zapleteni in jih je zato nemogoče natančno upoštevati; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo pregledana direktiva o energetski učinkovitosti vsebovala radikalno enostavnejšo metodo za izračun energetske učinkovitosti, in naj razmisli o pripravi predlogov za nove delegirane akte, ki bodo poenostavili metode za izračun iz sedanje direktive;

34.  poziva Komisijo, naj pregleda pretvorbeni faktor za elektriko iz Priloge IV direktive, da bi ta bolje odražal sedanji prehod pri proizvodnji električne energije;

35.  poudarja, da vseh tveganj, povezanih z naložbami v varčevanje z energijo, ni mogoče obravnavati s sistemom trgovanja z emisijami (ETS), saj ta zajema le 45 % emisij toplogrednih plinov v EU; poudarja, da je direktiva o energetski učinkovitosti povezana z drugo zakonodajo EU na področju energije in da vpliva na ogljični odtis in na sistem ETS (cene certifikatov); poziva Komisijo, naj oceni medsebojne povezave in zagotovi komplementarnost; ugotavlja, da so nizke cene pravic ETS eden od več dejavnikov, ki zmanjšujejo spodbude za industrijske naložbe v varčevanje z energijo;

36.  poudarja pomen ustreznega izvajanja rezerve za stabilnost trga, ki bi lahko pripomogla k večji energetski učinkovitosti s krepitvijo skladnosti med sistemom ETS EU in nizkoogljičnimi energetskimi politikami;

37.  se veseli prihodnjega sklada za modernizacijo, ki bo namenjen modernizaciji energetskih sistemov in izboljšanju energetske učinkovitosti v državah EU z nižjimi dohodki, in poziva Komisijo, naj predlaga ustrezno strukturo upravljanja, vključno s podrobnostmi glede vlog držav članic upravičenk, EIB in drugih institucij;

38.  poudarja, da lahko pomanjkljivo usklajevanje med različnimi elementi nacionalne zakonodaje ogrozi učinkovite rešitve glede energetske učinkovitosti, ki so optimalne z vidika stroškovne učinkovitosti, in izniči cenovni učinek, zagotovljen s privarčevano energijo; poziva države članice in Komisijo, naj pripravijo usklajevalne ukrepe za polno uresničitev potenciala glede energetske učinkovitosti, kar bi zagotovilo večjo skladnost med državami članicami, obenem pa ne bi omejilo njihove možnosti, da politike prilagodijo lokalnim energetskim trgom in cenam, razpoložljivim tehnologijam in rešitvam ter nacionalni mešanici energetskih virov; poziva, naj sistem ETS bolje upošteva nacionalne ukrepe, ki vplivajo na število pravic in njihovo ceno;

39.  poudarja, da je treba izboljšati energetsko učinkovitost javnega sektorja, in poziva k boljšemu vključevanju pobud za prihranek energije v javna naročila;

40.  ugotavlja, da vsi pooblaščenci za javna naročila niso dobro razumeli obveznosti glede energetske učinkovitosti pri javnih naročilih; poziva Komisijo, naj zagotovi jasnejše smernice za lažje doseganje skladnosti s členom 6 direktive in boljše vključevanje v širša pravila EU o javnih naročilih;

41.  poziva Komisijo, naj pritegne lokalne in regionalne organe, da bi spodbudila energetsko učinkovitost na regionalni in lokalni ravni ter med državljani;

42.  poudarja, da lahko vlaganje v energetsko učinkovitost spodbudi konkurenčnost evropskih podjetij in zmanjša energetske stroške za zasebne porabnike, kljub temu da so evropske maloprodajne cene elektrike za male in srednje industrijske in poslovne porabnike v številnih državah članicah razmeroma visoki; vendar poudarja, da račun za elektriko v EU povprečno sestavlja tretjina posrednih, državnih davkov in dajatev za zasebna gospodinjstva, zaradi česar porabniki težko občutijo koristi varčevanja z energijo, saj so prikazani kot nespremenljiv del računa, poleg tega pa to prispeva k energetski revščini; ugotavlja, da so dajatve za financiranje evropske podnebne in energetske politike najmanjši del računa, in poudarja, da visoke cene energije v EU povzročajo razliko v cenah energije v državah članicah EU in pri naših glavnih konkurentih v velikem delu sveta, kar zavira konkurenčnost energetsko intenzivnih evropskih industrij; ugotavlja, da z naložbami v energetsko učinkovitost naraščajo tudi inovacije, kar industriji EU zagotavlja vodilno vlogo v svetu;

43.  ugotavlja, da je energetska učinkovitost kot vir energije lahko najboljša naložba, saj izboljšuje cenovno dostopnost energije, zmanjšuje potrebo po dodatni in dragi infrastrukturi ter pomaga pri boju proti podnebnim spremembam;

44.  ugotavlja, da načelo, da je energetska učinkovitost na prvem mestu, omogoča stroškovno učinkovito povečanje obnovljivih virov energije v mešanici energetskih virov; poudarja, da bi morale biti obveznosti varčevanja skladne z razvojem trajnostnih obnovljivih virov energije in da bi bilo treba okrepiti sinergije za učinkovit prehod na brezogljičen, odporen in pameten energetski sistem; meni, da boljša medregionalna porazdelitev, izboljšani sistemi shranjevanja in boljše upravljanje na strani povpraševanja pomenijo dobre možnosti za nadaljnji razvoj lokacij z optimalnim potencialom za izkoriščanje energije vetra, vode in sonca, ki bi lahko oskrbovale vso Evropo; prepričan je, da bo to ublažilo rast cene energije;

45.  poudarja, da je energetska učinkovitost najbolj stroškovno učinkovit ukrep za doseganje obvez EU glede zmanjšanja emisij CO2;

Energetska zakonodaja mora biti doslednejša

46.  poziva Komisijo, naj spoštuje načelo boljše priprave zakonodaje in naj razmisli o boljših načinih za usklajevanje pravil na področju energetske in podnebne politike EU, da bi izboljšali zakonodajno učinkovitost in uspešnost, ter naj pripravi predloge za izboljšanje sedanje ureditve; prav tako poziva Komisijo, naj okrepi metodologijo za celovito dolgoročno oceno pobud za energetsko učinkovitost, vključno z vsemi glavnimi zunanjimi učinki; poziva, naj se k oblikovanju in ocenjevanju celotnih stroškov in koristi različnih ravni ambicij v zvezi z energetsko učinkovitostjo vnese tudi družbeni vidik ter naj bo energetska učinkovitost obravnavana kot energetski vir sam po sebi;

47.  poziva Komisijo, naj energetsko učinkovitost obravnava kot infrastrukturno prednostno nalogo, saj izpolnjuje pogoje iz opredelitve infrastrukture, ki jo uporabljajo IMF in druge ekonomske institucije(9), ter naj bo energetska učinkovitost bistveni element in prednostna naloga v prihodnjih naložbenih odločitvah glede evropske energetske infrastrukture;

48.  ugotavlja, da energetska učinkovitost lahko pripomore k povečanju odpornosti energetskega sistema in s tem k prehodu na trajnostno in zanesljivo okolje;

49.  poudarja, da bo delujoč notranji energetski trg, vključno s storitvami energetske učinkovitosti, optimiziral stroške energetskih sistemov, s tem pa koristil vsem porabnikom ter bistveno izboljšal energetsko učinkovitost in konkurenčnost v vsej Evropi; zato poziva države članice, naj v celoti izvajajo tretji energetski sveženj, da bi zagotovile povsem delujoče, konkurenčne in medsebojno povezane energetske trge;

50.  ugotavlja, da morajo svoj delež prispevati tudi energetsko intenzivne panoge in da so pri tem zelo pomembni enaki konkurenčni pogoji v EU;

51.  poudarja, da je energetska učinkovitost eden izmed temeljnih ciljev EU in da bi bilo treba zato evropske države spodbujati k preprečevanju izgub zaradi porabe v industriji, prometu in gradbeništvu, saj ti sektorji porabijo največji delež energije;

52.  pozdravlja pozitivni učinek sistemov potrjevanja ali obveznosti varčevanja (člen 7) v številnih državah članicah; meni, da je možnost izbire alternativnih ukrepov z enako ambicioznostjo pomemben dejavnik za njihovo sprejemanje; ugotavlja, da je pomembno zagotoviti, da certificirani prihranki ustrezajo dejanskim prihrankom energije in niso le prihranki na papirju; poudarja pomen energetskih podjetij pri dejavnem oblikovanju ukrepov energetske učinkovitosti; poziva, naj se ne ogroža izračun sistemov potrjevanja in meril za energetsko učinkovitost; poziva Komisijo, naj oceni, ali je mogoče upoštevati prihranke primarne energije v kogeneracijskih elektrarnah (soproizvodnja toplote in električne energije);

53.  opozarja na poročilo, ki ga je za Parlament pripravil EPRS, kjer je ugotovljeno, da se je večina vzpostavljenih sistemov obveznosti energetske učinkovitosti izkazala za pomembne pri zagotavljanju napredka na področju nacionalne energetske učinkovitosti in da so zagotovili stroškovno učinkovite prihranke velikemu številu gospodinjstev in organizacij; prav tako poudarja sklep poročila, da so ti sistemi zelo stroškovno učinkoviti in da lahko zagotovijo do 100 % državnih prihrankov iz člena 7, če so ustrezno zasnovani in izvajani; zato predlaga, da bi morala Komisija pripraviti seznam primerov dobre in slabe prakse ter niz ukrepov za zagotovitev dobro zasnovanih in učinkovitih sistemov obveznosti energetske učinkovitosti;

54.  poziva, naj se zagotovijo prepričljivi izračuni prihrankov in učinkovitosti brez nepotrebne birokracije; meni, da bi direktiva o energetski učinkovitosti lahko služila tudi kot okvirna zakonodaja v zvezi s tem; meni, da bi v obstoječe direktive (npr. direktiva o energetski učinkovitosti stavb) ali v skupno obveznost označevanja (označevanje energetske učinkovitosti, okoljsko primerna zasnova, krožno gospodarstvo, oznaka CE) lahko vključili posebne ukrepe in merila učinkovitosti;

55.  meni, da se morajo cilji EU na področju zaščite podnebja in učinkovitosti medsebojno krepiti in da so zavezujoče zahteve glede energetske učinkovitosti bistvene za zagotavljanje najvišje možne ambicioznosti in prizadevanj v državah članicah, obenem pa je treba omogočiti zadostno prožnost za mešanico orodij in instrumentov, ki se oblikujejo na nacionalni ravni;

56.  poziva, naj se direktiva o energetski učinkovitosti prilagodi ciljem EU za boj proti podnebnim spremembam in ciljem sporazuma konference COP21; poudarja, da mora biti nadaljnje izvajanje in izboljšanje obstoječih ukrepov ter odprava protislovij in vrzeli del revizije direktive, da bi zagotovili regulativno predvidljivost ter dolgoročno zaupanje vlagateljev;

Večja energetska učinkovitost - več delovnih mest in rasti

57.  obžaluje, da je Računsko sodišče kritično ocenilo neučinkovitost projektov za energetsko učinkovitost iz strukturnih skladov EU (2007 do 2013); poziva Komisijo, naj nemudoma začne izvajati ustrezne izboljšave s posebnim poudarkom na obrazložitvi in spremljanju projektov ter skrajšanju obdobja za povračilo stroškov za financirane projekte; poziva k pripravi izboljšanih smernic in k intenzivnejšemu nadzoru Komisije z namenom boljšega izkoriščanja strukturnih skladov in sklada EFSI v kombinaciji z zasebnimi naložbami za izvedljive projekte v zvezi z energetsko učinkovitostjo, predvsem za stavbe; meni, da bi moralo biti financiranje projektov energetske učinkovitosti iz strukturnih skladov in sklada EFSI namenjeno porabnikom, ki so bolj občutljivi na cene energije, kot so panoge, podvržene selitvi virov CO2, MSP ter gospodinjstva na pragu revščine; meni, da je daleč najpomembneje razviti instrumente, orodja in inovativne modele financiranja, da bi sprostili javna sredstva in pritegnili zasebno financiranje na lokalni, nacionalni, regionalni in evropski ravni, s katerimi bi podprli naložbe v ključne sektorje energetske učinkovitosti, kot je obnova stavb, pri čemer bi posebno pozornost namenili ranljivim skupinam in upoštevali posebnosti dolgoročnih naložb;

58.  poziva države članice, naj spodbujajo naložbe v gradbenem sektorju, tudi za večja prizadevanja, s katerimi bi spodbudili temeljito obnovo neustrezno izoliranih stavb v EU;

59.  poudarja, da je treba določiti prag za gospodinjstva na pragu revščine, če bodo države članice vzpostavile shemo energetske učinkovitosti, ki bo financirana iz dajatev; prav tako poudarja, da bi morale države članice prikazati, kako bi takšna shema pripomogla k izboljšanju najslabših obstoječih stanovanj;

60.  poudarja, da so za to pomembni evropski finančni instrumenti v obliki posojil, jamstev in lastniškega kapitala, s čimer bi spodbujali zasebno financiranje za projekte na področju energetske učinkovitosti; poudarja pa, da mora biti financiranje projektov na socialnem področju zagotovljeno v obliki nepovratnih sredstev;

61.  poudarja, da bi morala EU sama sebi zastaviti ambiciozen cilj v zvezi s prihranki energije in spodbujati inovacije na področju naložb v energetsko učinkovitost, saj so takšne naložbe dobičkonosne in se razmeroma hitro povrnejo;

62.  poziva države članice, naj vključijo določbo, da mora biti ustrezno velik najmanjši delež ukrepov v sistemih obveznosti energetske učinkovitosti namenjen porabnikom z nizkimi dohodki;

63.  ugotavlja, da so projekti energetske učinkovitosti pogosto majhnega obsega in jih je treba združiti v večje portfelje; zato poziva Komisijo, EIB in države članice, naj zagotovijo več tehnične pomoči in pomoči pri razvoju projektov, da bi olajšale naložbe;

64.  meni, da je potrebna dolgoročna strategija glede energetske učinkovitosti stavb in dodatna spodbuda za energetsko učinkovito obnovo stavb, da bi presegli preproste in poceni ukrepe v stavbnem sektorju;

65.  poziva k boljšemu usklajevanju ter izmenjavi idej in primerov dobre prakse med državami članicami pri obveznostih varčevanja, načrtih stavb in načrtih prenove (členi 4, 5, 6 in 7), da bi hitreje uporabili uveljavljene in nove instrumente (davčne olajšave, programi podpore, vzorčne pogodbe, vlaganje v socialna stanovanja); meni, da bi bilo treba člen 5 razširiti, da bi zajel vse javne organe, kjer je to mogoče; poziva Komisijo, naj pripravi smernice za prihodnje nacionalne načrte, da bi zagotovili preglednost in primerljivost; pozdravlja tehnično podporo Komisije pri izvajanju direktive o energetski učinkovitosti; poziva k uvedbi obveznih predlog za nacionalne načrte, da bi zagotovili preglednost in primerljivost; poziva države članice, naj preučijo možnost inovativnih tržnih programov podpore;

66.  ugotavlja, da je bilo najmanj napredka doseženega v sektorju stanovanjskih stavb, zato poziva države članice, naj za izvajanje davčnih ureditev in programov posojil uporabijo energetska podjetja in pogodbe za zagotavljanje prihranka energije, da bi dvignili nizko raven obnov obstoječega stavbnega fonda v Evropi ter nagradili ukrepe za energetsko učinkovitost, kot sta energetsko učinkovito ogrevanje in hlajenje;

67.  poziva Komisijo, naj spodbudi države članice k uvedbi in izboljšavi sistemov za spremljanje, merjenje in upravljanje energetske učinkovitosti v stavbah, da bi zagotovili velike koristi na področju energetske učinkovitosti stavb v EU;

68.  poziva države članice, naj v časovnih načrtih za obnovo iz člena 4 orišejo, kako bodo v naslednjem postopku priprave teh načrtov (do aprila 2017) zagotovile energetsko prenovo svojega stavbnega fonda in s tem uresničile vizijo EU glede stavbnega fonda s skoraj ničelno porabo energije (nZEB) do leta 2050;

69.  verjame, da bo razširitev zgleda javnih stavb na vse ravni javne uprave in ne le na centralno vlado pripomoglo k izkoristku celotnega potenciala stroškovne učinkovitosti stavb, saj je to dokazano sektor z največjim potencialom, ne le za prihranke energije, ampak tudi za zagotavljanje drugih, širših koristi, vključno z večjim udobjem in dobrim počutjem; v zvezi s tem meni, da bi morale države članice vzpostaviti interni mehanizem za delitev dosežkov pri uresničevanju cilja 3 % prenovljenih stavb med različnimi ravnmi javne uprave in da bi bilo treba ohraniti možnost, da se odločijo za druge ukrepe, katerih učinek se količinsko opredeli, kot alternativni pristop k odstavkoma 1 in 2;

70.  poziva Komisijo, naj države članice spodbuja, da bodo bolj dejavne pri prenavljanju nestanovanjskih stavb glede na njihov velik potencial v smislu kratkoročne dobičkonosnosti;

71.  predlaga, da bi bilo treba členu 4 direktive dati naslov „dolgoročne strategije za temeljito prenovo nacionalnega stavbnega fonda, vključno s privabljanjem naložb“;

72.  poziva, naj se zagotovijo potrebna sredstva za usposabljanje oseb, odgovornih za nameščanje opreme, da bi zagotovili visoko raven kakovosti pri prenovi;

73.  spodbuja k strateškemu pristopu Komisije, da bi povečali ozaveščenost o tehničnem napredku (med drugim pri hladilnih sredstvih, razsvetljavi, izolaciji, termostatih, meritvah, zasteklitvi idr.);

74.  poziva Komisijo in države članice, naj dajo prednost členu 4 direktive glede priprave druge različice strategij, ki jo je treba na podlagi obveznih predlog pripraviti do leta 2017 in ki bi morala temeljiti na ustreznem sodelovanju deležnikov, vključno z vmesnimi petletnimi cilji in načrti izvajanja, da bi dosegli cilj stavbnega fonda s skoraj ničelno porabo energije (nZEB) na ravni EU do leta 2050, saj bo to nujno za izpolnitev ciljev konference COP21;

75.  meni, da so energetski pregledi uveljavljen način za povečanje energetske učinkovitosti in poudarja, da pripomorejo h konkurenčnosti; poziva k oblikovanju enotne opredelitve in izvrševanju meril iz direktive (za opredelitev MSP, za preglede, preprečevanje dvojnega certificiranja v primeru podjetij, ki poslujejo čezmejno) in k oblikovanju skupnega pristopa k pragu de minimis iz člena 8(4); poziva, naj se obseg tega člena razširi na vsa podjetja z veliko porabo energije; poziva k oceni, katere cilj bo večja učinkovitost sistemov energetskih pregledov; poziva, naj se v skladu s cilji podjetij skupaj z načrtovanim vzdrževanjem zahteva izvajanje priporočil glede stroškovno učinkovitih energetskih pregledov;

76.  predlaga pregled opredelitve malih in srednjih podjetij, ki se uporablja v tej direktivi (člen 2(26)), da bi se nanašala samo na število zaposlenih oseb in letni promet, tako da bi tudi podjetja, v katerih imajo javni organi vsaj 25-odstotni delež, vseeno obravnavali kot mala in srednja podjetja;

77.  pozdravlja, da Komisija pripravlja smernice za izvedbo členov 9–11 direktive o energetski učinkovitosti, da bi porabniki lažje spremljali svojo porabo energije; meni, da sta tehnična izvedljivost in uporaba pametnih števcev ob upoštevanju stroškovne učinkovitosti in preglednosti pomembna elementa varčevanja z energijo; meni, da bi bilo treba zaradi doslednosti vse obstoječe določbe glede merjenja in obračunavanja združiti na enem mestu;

78.  poudarja, da računi porabnikov za energijo še vedno niso jasni in točni; priporoča, naj se preglednost in jasnost računov izboljšata z vzpostavitvijo strogih načel za račune na ravni EU, tako da bodo ključne informacije porabnikom na voljo v primerljivem formatu, kar bi jim pomagalo prilagoditi vzorce porabe; poudarja, da imajo porabniki različen niz preferenc in dostopnih orodij in da je zato treba pristop k informacijam oblikovati glede na porabniške raziskave na nacionalni ravni;

79.  meni, da je dostop do neodvisnih in zanesljivih informacij in nasvetov glede ustreznih ukrepov energetske učinkovitosti finančnih shem bistvenega pomena, predvsem za gospodinjstva, a tudi za regionalne in lokalne organe, da bi lahko sprejemali informirane energetsko osveščene odločitve in bolje upravljali s svojo porabo energije, med drugim s pomočjo pametnih števcev in individualnega merjenja porabe energije za ogrevanje in hlajenje;

80.  poziva k oblikovanju strogih standardov zagotavljanja kakovosti, nacionalnih programov usposabljanja ter enotnega poenostavljenega nacionalnega sistema certificiranja za subjekte, ki zagotavljajo energetsko učinkovitost, kar je treba podpreti s skupnimi in lahko dostopnimi okviri za svetovanje in reševanje sporov; poudarja, da je namen predloga odstraniti nekatere nefinančne ovire, zaradi katerih se porabniki ne poslužujejo proizvodov in storitev energetske učinkovitosti, na primer z omogočanjem opredelitve zaupanja vrednih trgovcev;

81.  pričakuje, da bo izpolnitev zahtev glede soproizvodnje z visokim izkoristkom iz člena 14 zagotovila dodatne naložbe v varčevanje z energijo;

82.  poudarja, da je treba dati prednost gospodinjstvom na pragu revščine, če bodo države članice vzpostavile shemo energetske učinkovitosti, ki bo financirana iz dajatev (člen 20); vztraja, da bi morala revidirana direktiva o energiji državam članicam zagotoviti dolgoročno stabilno okolje za izvajanje politik, da bi lahko zagotovile trajnostno povečanje naložb v energetsko učinkovitost, predvsem na lokalni ravni; zahteva, naj EU in EIB okrepita svoja prizadevanja za gradnjo zmogljivosti in tehnično pomoč in razvijeta dobičkonosne projekte energetske učinkovitosti, ki bodo privabili zasebne naložbe s trga; poziva, naj programi financiranja EU (npr. strukturni skladi, Junckerjev načrt, ELENA-EIB) povečajo delež sredstev, ki se nameni gradnji zmogljivosti v zvezi z energetsko učinkovitostjo in tehnični pomoči;

83.  obžaluje nizko raven javnih in zasebnih naložb v pametna električna omrežja; poziva Komisijo, naj pospeši izvajanje člena 15 direktive, da bi spodbujala razvoj takšnih omrežij;

84.  poziva k obveznemu izvajanju nacionalnih ocen stroškovne učinkovitosti programov energetske učinkovitosti prek lokalnih oblasti ali v sodelovanju z njimi ter naj se ta pristop izvaja, kjer zagotavlja učinkovitost in prihranke za porabnike;

85.  ima pomisleke zaradi vse večjega onesnaževanja, ki ga povzročajo nekatere domače grelne naprave na trdno biomaso, saj proizvajajo velike količine prašnih delcev, dušikovih oksidov, ogljikovega monoksida in dioksinov, ki izredno poslabšujejo kakovost zraka in zato škodujejo zdravju ljudi; zato spodbuja države članice k izvajanju učinkovitih in okolju prijaznih alternativnih rešitev;

86.  poudarja, da je treba nemudoma začeti izvajati celovitejši pristop k izboljšanju energetske učinkovitosti celotnega prometnega sistema, pri tem pa se ne zanašati samo na tehnološki razvoj vozil ali pogonskih sistemov; poziva Komisijo in države članice, naj raje ambiciozno uvedejo nove ukrepe za izboljšanje prehoda na energetsko najučinkovitejše oblike prevoza in začnejo celovito izvajati inteligentne prometne sisteme in tako še bolj izboljšajo učinkovitost in uporabo zmogljivosti, ki so na voljo v logistiki, letalskem prometu in pomorskem prometu – tako vozil kot infrastrukture;

87.  želi spomniti, da je energetsko učinkovitost mogoče doseči tudi z določitvijo standardov CO2 in obveščanjem uporabnikov o tem, koliko goriva porabi njihovo vozilo; poziva Komisijo, naj pripravi predloge za obveščanje uporabnikov o porabi goriva v novih tovornjakih in avtobusih ter za omejitev emisij CO2 iz teh vozil;

88.  obžaluje, da prometni sektor le malo prispeva k prihranku energije, saj izmed vseh sektorjev prispeva le 3 % prihranka, čeprav se je potniški promet ustalil, tovorni promet pa je med letoma 2005 in 2013 zaradi gospodarske krize upadel; poziva države članice, naj povečajo število ukrepov za prometni sektor;

o
o   o

89.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1) UL L 153, 18.6.2010, str. 13.
(2) UL L 315, 14.11.2012, str.1.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0444.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0094.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0266.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0063.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0359.
(8) Glej Tina Fawcett and Jan Rosenow: Načrti in dosežki držav članic na področju izvajanja člena 7 direktive o energetski učinkovitosti, študija službe za parlamentarne raziskovalne storitve.
(9) Energy efficiency as infrastructure: leaping the investment gap (Energetska učinkovitost kot infrastruktura: premostitev naložbene vrzeli), poročilo E3G z dne 3. marca 2016.

Pravno obvestilo