Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 5. oktober 2016 - StrasbourgKončna izdaja
Pristop Peruja k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok *
 Pristop Kazahstana k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok *
 Pristop Republike Koreje k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok *
 Svetovni cilji in zaveze EU o zanesljivi preskrbi s hrano in prehranski varnosti v svetu
 Evropsko javno tožilstvo in Eurojust
 Potreba po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom

Pristop Peruja k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok *
PDF 242kWORD 47 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. oktobra 2016 o predlogu sklepa Sveta o pooblastilu Republiki Avstriji in Romuniji, da v interesu Evropske unije sprejmeta pristop Peruja k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (COM(2016)0367 – C8-0234/2016 – 2016/0168(NLE))
P8_TA(2016)0372A8-0267/2016

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2016)0367),

–  ob upoštevanju četrtega odstavka člena 38 Haaške konvencije iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok,

–  ob upoštevanju člena 81(3) in točke (b) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0234/2016),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča(1), da je izjava o sprejetju pristopa k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok v izključni zunanji pristojnosti Unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0267/2016),

1.  odobri pooblastilo Republiki Avstriji in Romuniji, da v interesu Evropske unije sprejmeta pristop Peruja k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Peruja ter stalnemu uradu Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu.

(1) Mnenje Sodišča z dne 14. oktobra 2014, 1/13, ECLI:EU:C:2014:2303.


Pristop Kazahstana k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok *
PDF 241kWORD 47 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. oktobra 2016 o predlogu sklepa Sveta o pooblastilu nekaterim državam članicam, da v interesu Evropske unije sprejmejo pristop Kazahstana k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (COM(2016)0368 – C8-0232/2016 – 2016/0169(NLE))
P8_TA(2016)0373A8-0268/2016

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2016)0368),

–  ob upoštevanju četrtega odstavka člena 38 Haaške konvencije iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok,

–  ob upoštevanju člena 81(3) in točke (b) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0232/2016),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča(1), da je izjava o sprejetju pristopa k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok v izključni zunanji pristojnosti Unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0268/2016),

1.  odobri pooblastilo nekaterim državam članicam, da v interesu Evropske unije sprejmejo pristop Kazahstana k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kazahstana ter stalnemu uradu Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu.

(1) Mnenje Sodišča z dne 14. oktobra 2014, 1/13, ECLI:EU:C:2014:2303.


Pristop Republike Koreje k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok *
PDF 242kWORD 44 44k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. oktobra 2016 o predlogu sklepa Sveta o pooblastilu nekaterim državam članicam, da v interesu Evropske unije sprejmejo pristop Republike Koreje k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok (COM(2016)0372 – C8-0233/2016 – 2016/0173(NLE))
P8_TA(2016)0374A8-0266/2016

(Posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta (COM(2016)0372),

–  ob upoštevanju četrtega odstavka člena 38 Haaške konvencije iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok,

–  ob upoštevanju člena 81(3) in točke (b) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerima se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0233/2016),

–  ob upoštevanju mnenja Sodišča(1), da je izjava o sprejetju pristopa k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok v izključni zunanji pristojnosti Unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0266/2016),

1.  odobri pooblastilo nekaterim državam članicam, da v interesu Evropske unije sprejmejo pristop Republike Koreje k Haaški konvenciji iz leta 1980 o civilnopravnih vidikih mednarodnega protipravnega odvzema otrok;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Republike Koreje ter stalnemu uradu Haaške konference o mednarodnem zasebnem pravu.

(1) Mnenje Sodišča z dne 14. oktobra 2014, 1/13, ECLI:EU:C:2014:2303.


Svetovni cilji in zaveze EU o zanesljivi preskrbi s hrano in prehranski varnosti v svetu
PDF 293kWORD 55 55k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. oktobra 2016 o naslednjih korakih k uresničevanju svetovnih ciljev in zavez EU o zanesljivi preskrbi s hrano in prehranski varnosti v svetu (2016/2705(RSP))
P8_TA(2016)0375B8-1042/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948, zlasti člena 25, ki pravico do hrane priznava kot del pravice do ustreznega življenjskega standarda,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, zlasti člena 11, ki priznava pravico do ustreznega življenjskega standarda, vključno z ustrezno prehrano ter temeljno pravico do varstva pred lakoto,

–  ob upoštevanju Izbirnega protokola k Mednarodnemu paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, sprejetega leta 2008, s katerim je pravica do hrane postala izvršljiva na mednarodni ravni,

–  ob upoštevanju rimske izjave o prehranski varnosti v svetu, ki jo je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) sprejela na svetovnem vrhu o hrani v Rimu leta 1996,

–  ob upoštevanju smernic o pravici do hrane, ki jih je leta 2004 sprejela FAO, ki državam dajejo napotila, kako naj izpolnjujejo svoje obveznosti glede pravice do hrane,

–  ob upoštevanju študije FAO z naslovom Svetovne izgube hrane in živilski odpadki (Global food losses and food waste), objavljene leta 2011, ki določa natančne informacije o letni količini zavržene in izgubljene hrane,

–  ob upoštevanju druge mednarodne konference o prehrani v Rimu od 19. do 21. novembra 2014 in njenih sklepnih dokumentov – rimske izjave o prehrani in okvira za ukrepanje za prehransko varnost in prehrano v dolgotrajnih krizah,

–  ob upoštevanju pobude skupine G8 za prehransko varnost, ki je bila sprejeta leta 2009 v L'Aquili,

–  ob upoštevanju gibanja za povečanje stopnje prehranjenosti (gibanje SUN), ki želi izkoristiti zmožnost in pripravljenost mednarodnih deležnikov za podporo pobudam in prednostnim nalogam, s katerimi želijo nacionalne vlade obravnavati podhranjenost,

–  ob upoštevanju resolucije 65.6 o celostnem izvedbenem načrtu za prehranjenost mater, dojenčkov in majhnih otrok, ki jo je leta 2012 sprejela Svetovna zdravstvena skupščina,

–  ob upoštevanju pobude, poimenovane Izziv izkoreninjenja lakote (Zero Hunger Challenge), ki jo je generalni sekretar Združenih narodov predlagal na srečanju Rio+20 in v kateri poziva vlade, civilno družbo, verske skupnosti, zasebni sektor in raziskovalne institucije k sodelovanju za odpravo lakote in izkoreninjenje najhujših oblik podhranjenosti,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov A/RES/70/259 z dne 1. aprila 2016 z naslovom Desetletje ukrepanja Združenih narodov na področju prehrane (2016-2025), ki ima za cilj sprožiti odločnejše ukrepe za odpravo lakote in izkoreninjenje podhranjenosti po vsem svetu ter zagotoviti univerzalni dostop do bolj zdrave in trajnejše prehrane za vse ljudi, ne glede na to, kdo so ali kje živijo,

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov A/RES/70/1 z dne 25. septembra 2015 z naslovom „Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030“,

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja ter njihove medsebojne povezanosti in celovitosti, predvsem ciljev 1 (revščino odpraviti povsod in v vseh oblikah), 2 (končati lakoto, zagotoviti prehransko varnost in izboljšano prehrano ter spodbujati trajnostno kmetijstvo) in 12 (zagotoviti trajnostne vzorce potrošnje in proizvodnje),

–  ob upoštevanju partnerstva za učinkovito razvojno sodelovanje iz Busana, sklenjenega 1. decembra 2011(1), zlasti odstavka 32 tega dokumenta, ki navaja, da je treba priznati osrednjo vlogo zasebnega sektorja pri spodbujanju inovacij, ustvarjanju blaginje, prihodkov in delovnih mest, mobilizaciji domačih virov in s tem pri zmanjševanju revščine (cilj trajnostnega razvoja 1),

–  ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji, ki določa, da mora zunanje delovanje EU prispevati k ciljem trajnostnega razvoja, človekovim pravicam in enakopravnosti med spoloma,

–  ob upoštevanju člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije, ki potrjuje, da mora Unija upoštevati cilj razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko vplivajo na države v razvoju,

–  ob upoštevanju Konvencije o podpori pri preskrbi s hrano, ki jo je Evropska unija ratificirala 13. novembra 2013,

–  ob upoštevanju svetovnega pakta Prehrana za rast, ki je bil sprejet na vrhunskem srečanju v zvezi s prehrano za rast 8. junija 2013 v Londonu,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 z naslovom „Pristop EU k odpornosti: izkušnje s krizami prehranske varnosti” (COM(2012)0586),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 12. marca 2013 z naslovom „Krepitev prehrane mater in otrok v zunanji pomoči: okvir politike EU“ (COM(2013)0141) ter sklepov Sveta o prehranski varnosti in zagotavljanju zadostne hranilne vrednosti živil v okviru zunanje pomoči z dne 28. maja 2013,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta za prehrano, ki ga je leta 2014 sprejela Komisija in s katerim želi do leta 2025 (SWD(2014)0234) za 7 milijonov zmanjšati število otrok, mlajših od pet let, z motnjami v razvoju,

–  ob upoštevanju prvega poročila o napredku v zvezi z akcijskim načrtom Komisije za prehrano,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 2. decembra 2014 z naslovom „Izvajanje zavez politike EU na področju prehranske in hranilne varnosti: prvo dvoletno poročilo“ (COM(2014)0712),

–  ob upoštevanju skupne globalne ocene, ki so jo EU, FAO in Svetovni program za hrano objavili marca 2016 in nosi naslov „Globalna analiza razmer na področju prehranske in hranilne varnosti v žariščih kriz zaradi prehranske varnosti“,

–  ob upoštevanju prostovoljnih smernic Odbora za svetovno prehransko varnost z 11. maja 2012 za odgovorno upravljanje posesti zemlje, ribištva in gozdov v kontekstu nacionalne prehranske varnosti,

–  ob upoštevanju okvira za ukrepanje za prehransko varnost in prehrano v dolgotrajnih krizah(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o novem zavezništvu za prehransko varnost in prehrano(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. septembra 2011 o okviru politike EU za pomoč državam v razvoju pri reševanju vprašanja zanesljive preskrbe s hrano(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. novembra 2014 o podhranjenosti in nedohranjenosti otrok v državah v razvoju(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. aprila 2015 o Expu 2015 v Milanu: Nahranimo planet – energija za življenje(6),

–  ob upoštevanju Milanskega pakta mest o prehranski politiki z dne 15. oktobra 2015(7), ki ga je pripravil milanski mestni svet in podpisalo 113 mest po vsem svetu, nato pa je bil posredovan generalnemu sekretarju OZN Ban Ki Munu, in ki ponazarja ključno vlogo mest pri oblikovanju politike na področju hrane,

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o naslednjih korakih k uresničevanju svetovnih ciljev in zavez EU o zanesljivi preskrbi s hrano in prehranski varnosti v svetu (O-000099/2016 – B8-0717/2016),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za razvoj,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker se želi s ciljem trajnostnega razvoja 2 in z njim povezanimi cilji do leta 2030 odpraviti lakoto in podhranjenost, zlasti z zagotavljanjem priložnosti za male kmetije in povečanjem njihove produktivnosti ter trajnostnim in na podnebne spremembe odpornim kmetijstvom in prehranskimi sistemi, ki bodo omogočili prehraniti svetovno prebivalstvo, ki bo pričakovano doseglo 8,5 milijard, obenem pa zaščititi biotsko raznovrstnost, okolje ter interese in blaginjo malih kmetij;

B.  ker so male kmetije s svojimi naložbami in proizvodnjo največji zasebni akter na področju kmetijstva, prehranske varnosti in prehrane;

C.  ker je mogoče človekovo pravico do hrane v celoti zagotoviti le, če se korenito zmanjšata revščina in neenakost, zagotovi enakost in okrepi odpornost na pretrese, zlasti z vzpostavitvijo na pravicah temelječih socialnih varnostnih mrež in zagotavljanjem polne udeležbe ranljivih skupin in zagotavljanjem, da imajo male kmetije pašniški skupnosti dostop do zemlje in nadzor nad njo ter da lahko upravljajo vire in druga proizvodna sredstva;

D.  ker je industrijska kmetijska proizvodnja vodila k povečanju emisij toplogrednih plinov, razširitvi monokultur in s tem k znatni izgubi kmetijske biotske raznovrstnosti in hitrejši eroziji tal, pri čemer so družinske in male kmetije dokazale, da so sposobne zagotoviti raznolike proizvode in povečati trajnost proizvodnje hrane s kmetijsko-ekološkimi praksami;

E.  ker je bil dosežen napredek pri zmanjšanju podhranjenost, a ta ostaja prepočasen in neenak, in ker 795 milijonov ljudi po svetu trenutno ne dobi dovolj hrane, da bi živeli dostojno in aktivno življenje; ker se vsak tretji človek tako ali drugače slabo prehranjuje;

F.  ker je Svetovna zdravstvena organizacija leta 2012 podprla šest ciljev v zvezi s prehrano na svetovni ravni do leta 2025, in sicer 40-odstotno zmanjšanje števila otrok, mlajših od pet let, z motnjami v razvoju, 50-odstotno zmanjšanje anemije pri ženskah v reproduktivni starosti, 30-odstotno zmanjšanje nizke porodne teže, preprečevanje povečanja prekomerne telesne teže v otroštvu, povečanje stopnje izključnega dojenja v prvih šestih mesecih za vsaj 50 % ter zmanjšanje deleža otrok, ki izgubljajo telesno težo, na manj kot 5 %;

G.  ker je dojenje najbolj naraven in najboljši način prehranjevanja za novorojenčke in majhne otroke, zlasti v državah v razvoju, vendar so nepoznavanje te prakse in kulturni zadržki še vedno razlog, da se doji premajhno število majhnih otrok;

H.  ker se je EU na vrhunskem srečanju v zvezi s prehrano za rast leta 2013 zavezala do leta 2025 zmanjšati število motenj v razvoju za vsaj 7 milijonov in temu cilju v obdobju 2014–2020 namenila 3,5 milijarde EUR;

I.  ker ima nezadostno uživanje hrane v prvih 1 000 dneh otrokovega življenja bistvene zdravstvene, socialne in ekonomske posledice in ker ima vsak šesti otrok v svetu prenizko telesno težo, 41 milijonov otrok, mlajših od pet let, ima prekomerno telesno težo ali so debeli, in ker je v taisti starostni skupini podhranjenost vzrok za približno 45 % smrti, kar pomeni, da se vsako leto po nepotrebnem izgubijo 3 milijoni mladih življenj; ker približno 161 milijonov otrok po svetu trpi zaradi kronične podhranjenosti;

J.  ker so ženske pogosto bolj ranljive z vidika pomanjkljive prehrane, kar ima več hudih posledic, med katere sodijo ogrožanje njihove produktivnosti in sposobnosti preživljanja svojih družin, tako pa se nadaljuje medgeneracijski začarani krog podhranjenosti;

K.  ker se pričakuje, da bo svetovno prebivalstvo do leta 2030 doseglo 8,5 milijarde;

L.  ker so učinkoviti ukrepi za preprečevanje prilaščanja zemlje v državah v razvoju, tudi konkretne možnosti za zagotavljanje varnosti zemljiške posesti, bistveni za uresničevanje globalnih ciljev in zavez EU na področju zanesljive preskrbe s hrano in prehranske varnosti v svetu ;

M.  ker sta podhranjenost in neustrezna prehrana daleč največja dejavnika tveganja, odgovorna za svetovno breme bolezni;

N.  ker je treba za boj proti podhranjenosti razviti trajnostno kmetijsko politiko, ki bo dajal prednost diverzifikaciji pridelkov in tako zagotavljala hranljivo hrano in raznoliko prehrano; ker so zato nadzor nad semeni, njihovo lastništvo in njihova dostopnost bistveni za odpornost prehranske varnosti malih in družinskih kmetij;

O.  ker je uresničevanje pravice do hrane med drugim odvisno o dostopa do zemlje in drugih proizvodnih virov;

P.  ker utegnejo naložbeni trgovinski sporazumi škodljivo vplivati na prehransko varnost in podhranjenost, če zaradi dajanja v najem ali odprodaje ornih zemljišč zasebnim vlagateljem lokalno prebivalstvo ne bo imelo dostopa do proizvodnih virov, ki jih nujno potrebuje za preživetje, ali če privedejo do tega, da se bodo velike količine hrane izvozile in prodale na mednarodnih trgih, zaradi česar bo država gostiteljica oziroma izvoznica bolj odvisna od nihanja cen blaga na mednarodnih trgih in jim bo bolj izpostavljena;

Q.  ker je proizvodnja biogoriv v svetovni prehranski sistem vpeljala nove pritiske, saj je konkurent za zemljo in vodo;

R.  ker netrajnostna pridelava mesa negativno vpliva na prehransko varnost; ker se tretjina svetovnega žita porabi za živalsko krmo, medtem pa je širjenje pašnikov in poljščin za prehrano eden od poglavitnih vzrokov za krčenje gozdov, zlasti v Južni Ameriki(8);

S.  ker 240 milijonov ljudi v 45 državah z nizkim dohodkom in/ali državah, prizadetih zaradi konfliktov, trpi pomanjkanje hrane in vode, 80 milijonov pa krizo zaradi pomanjkanja hrane, vključno z 41,7 milijona ljudi, ki jih je leta 2016 prizadel vremenski pojav El Nino, najhujši v zadnjih desetletjih;

T.  ker UNICEF navaja, da vsak dan umre 2 000 otrok, mlajših od pet let, zaradi bolezni, ki so posledica onesnaženja vode, in ker polovico bolnišničnih postelj na svetu zasedajo ljudje, ki trpijo zaradi bolezni, ki so posledica slabe kakovosti pitne vode;

U.  ker bo 70 % svetovnega prebivalstva do leta 2050 živelo v mestih, zato bo združen svetovni in lokalni pristop k prehrani pomembnejši kot kdajkoli prej;

V.  ker je zanesljiva preskrba s hrano bistveni pogoj za trajnostno in vključujočo rast, saj lahko gospodarske posledica podhranjenosti predstavljajo izgube v višini približno 10 % BDP na leto, in ker Organizacijo Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) v svojem svetovnem poročilu o prehrani za leto 2015 navaja, da se vsak dolar, porabljen za ukrepe za izboljšanje prehrane, šestnajstkratno povrne;

W.  ker privatizacija semen s klavzulami o pravicah intelektualne lastnine in gensko spremenjenimi organizmi ogroža neodvisnost držav z vidika preskrbe s hrano;

1.  znova potrjuje, kako pomembni so usklajeni in pospešeni ukrepi svetovnih, nacionalnih, lokalnih, vladnih, nevladnih in zasebnih akterjev, vključno z organi znanstvenih in industrijskih raziskav, ter donatorjev pri obravnavi nedohranjenosti za izpolnitev ciljev agende 2030 in uresničitev cilja trajnostnega razvoja 2 glede odprave lakote; poziva mednarodno skupnost, EU in države v razvoju, naj se vzdržijo priprave prehranskih strategij, ki bi temeljile zgolj na vnosu kalorij in predpisovanju zdravil (kot so prehranske tablete), ampak naj obravnavajo temeljne vzroke lakote in nedohranjenosti; v zvezi s tem poudarja povezave med kmetijstvom, načini prehranjevanja in zdravjem;

2.  ugotavlja, da je za otroke, ki so jih njihove matere dojile, 15-krat manj verjetno, da bodo umrli zaradi pljučnice, in 11-krat manj verjetno, da bodo umrli zaradi driske, kot za otroke, ki niso bili dojeni;

3.  poziva Komisijo, Svet, države članice in mednarodno skupnost, pa tudi vlade držav v razvoju, naj nemudoma zagotovijo dolgoročne finančne naložbe za prehransko in hranilno varnost ter trajnostno kmetijstvo, prav tako pa naj povečajo prehransko varnost z boljšim upravljanjem in večjo odgovornostjo, sistemskimi politikami o prehrani in hranilni vrednosti, ki bodo temeljile na pravicah, ter naj upoštevajo tako vidik spola, trajnostno kmetijstvo, rabo naravnih virov in dostop do njih, javno vodo, javne sanitarne in higienske storitve, kot tudi oblikovanje in razširitev vključujočih, na pravicah temelječih socialnih varnostnih mrež, namenjenih predvsem najranljivejšim in marginalnim skupinam;

4.  poudarja, da je treba obravnavati sistemske težave, ki so odgovorne za slabo prehranjenost v vseh oblikah; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je v preteklosti spodbujanje v izvoz usmerjenega kmetijstva potekalo v škodo družinskih kmetij, ki pridelujejo hrano za lokalno porabo; meni, da je ponovno vlaganje v lokalno proizvodnjo hrane, zlasti s poudarkom na malih proizvajalcih hrane in agroekoloških praksah, ključen pogoj za uspeh prehrambnih strategij; meni, da je enako pomembno vzpostaviti sheme socialnega varstva, da bi zagotovili, da bodo imeli vsi posamezniki stalen dostop do hrane z visoko hranilno vrednostjo;

5.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se tretjina vse hrane, proizvedene na svetu – približno 1,3 milijarde ton – zavrže; ugotavlja, da se največja količina zavrže v Severni Ameriki in Oceaniji, kjer se zavrže skoraj 300 kg hrane na osebo; ugotavlja, da se v EU zavrže 88 milijonov ton hrane letno, pri čemer je po vsem svetu lačnih 842 milijonov ljudi – 12 % svetovnega prebivalstva; poudarja, da je treba prilagoditi vse prehrambne sisteme, da bi odpravili izgubo ali tratenje hrane;

6.  poziva Komisijo in države članice, naj pri svojih dejavnostih pozornost namenijo usklajenosti politik za razvoj in ustrezno razmislijo o spremembah svojih politik o trgovini, kmetijstvu, energiji itd. v prid svetovni prehranski varnosti;

7.  globoko obžaluje prilaščanje zemljišč, ki ga izvajajo tuji vlagatelji in prizadene lokalne male kmete ter prispeva k lokalni, regionalni in nacionalni neustrezni prehranski varnosti ter revščini;

8.  poziva mednarodno skupnost in EU, naj sodelujeta z državami, da bi podprli opredelitev in izvajanje kontekstu prilagojenih, izvedljivih in odpornih nacionalnih prehrambnih ciljev v skladu s cilji trajnostnega razvoja, da bi zmanjšali število motenj v razvoju in nedohranjenost; poziva Komisijo in delegacije EU, naj spodbujajo usklajene strategije in pristope pod vodstvom držav glede prehrane in prehranske varnosti ter spodbujajo izboljšanje spremljanja in odgovornosti teh strategij s strani partnerskih držav;

9.  poziva EU in mednarodno skupnost, naj spodbujata svetovno „pravico do dojenja“, in izpostavlja pomen dojenja v informacijskih kampanjah o zdravju mater in otrok;

10.  poziva države članice in institucije EU, naj si po najboljših zmožnostih prizadevajo za čim večjo ozaveščenost evropske javnosti o trdovratnem svetovnem problemu podhranjenosti, ki zlasti vpliva na otroke in ženske;

11.  poudarja, da bi bilo treba pri ukrepih proti podhranjenosti prednost nameniti lokalni pridelavi hrane, in poudarja, kako pomembno je podpirati male kmete in kmetice kot pridelovalce hrane; poziva EU, naj v okviru svoje globalne prehrambne strategije državam v razvoju in malim kmetom pomaga pri razvoju lokalnih trgov, lokalnih vrednostnih verig in lokalnih obratov za predelavo hrane ter dostopu do njih, v povezavi s trgovinskimi politikami, ki bodo podprle takšna prizadevanja;

12.  poudarja, da je v razmerah, kjer je konvencionalno kmetovanje zaznamovano z monokulturami, prehod s sistemov raznolikih poljščin na poenostavljene sisteme, ki temeljijo na žitaricah, prispeval k nedohranjenosti z mikrohranili v mnogih državah v razvoju; poziva EU, naj se v skladu s priporočili posebnega poročevalca OZN za pravico do hrane zaveže k temeljnemu premiku k agroekologiji kot metodi, s katero se lahko države same prehranjujejo in izboljšajo prehranjevanje, hkrati pa rešujejo težave, ki jih povzročata podnebje in revščina; zlasti poziva EU in vlade držav v razvoju, naj podpirajo genetsko raznolikost poljščin, npr. z vzpostavitvijo lokalnih sistemov za izmenjavo semen, in ureditve glede semen, ki bodo skladne z mednarodno pogodbo o rastlinskih genskih virih za prehrano in kmetijstvo, ter naj vlagajo v najrazličnejše hranilne, lokalne in sezonske poljščine, ki ustrezajo kulturnim vrednotam;

13.  poudarja, da je prilaščanje zemlje, ki je posledica obsežnih nakupov zemljišč v državah v razvoju, nova grožnja prehranski varnosti in prehranjevanju; poziva Komisijo, naj sprejme konkretne ukrepe za boj proti prilaščanju zemlje in pripravo akcijskega načrta za boj proti prilaščanju zemlje ter zagotovi učinkovito izvajanje smernic FAO o lastništvu posesti;

14.  poziva EU, naj v skladu z načelom usklajenosti politik za razvoj ukine javne pobude za proizvodnjo biogoriv, ki temeljijo na poljščinah;

15.  poudarja, da je raven naložb v prehrano nezadostna, saj je bilo ukrepom v zvezi s prehrano v letu 2014 v svetovnem merilu namenjenih zgolj 0,57 % uradne razvojne pomoči, ki je zadoščala zgolj za 1,4 % skupnih potreb;

16.  pričakuje od Komisije, da bo izpolnila svojo zavezo in vložila 3,5 milijarde EUR, da bi do leta 2025 zmanjšala motnje v razvoju otrok za vsaj 7 milijonov; poudarja, da je od skupaj zbranih 3,5 milijarde EUR zgolj 400 milijonov EUR namenjenih podpori ukrepom v zvezi s prehrano, preostalih 3,1 milijarde EUR pa predvidenih za ukrepe, ki sicer obravnavajo s prehrano povezana vprašanja, kot so kmetijstvo, prehranska varnost, spol, voda, sanitarne in higienske storitve ter izobraževanje, vendar ni nujno, da obravnavajo neposredne vzroke podhranjenosti otrok;

17.  poudarja, da so motnje v razvoju, ki se kažejo v tem, da je otrok prenizek za svojo starost, in se pojavijo, kadar kronična nezadostna prehrana in ponavljajoča se vnetja v prvih 1 000 dneh življenja preprečijo normalno rast in razvoj, ena največjih ovir za človekov razvoj;

18.  poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita politično vodstvo EU ter na svetovni in regionalni ravni spodbujata izpolnitev mednarodno dogovorjenih prehrambnih ciljev, ki bodo jasni in ambiciozni; poziva delegacije EU in Komisijo, naj spodbujajo usklajene strategije pod vodstvom držav glede prehrane in prehranske varnosti ter v sodelovanju s partnerskimi državami vključijo svetovne cilje glede prehrane v vse ustrezne razvojne programe in državne strategije;

19.  poziva EU, naj zagotovi sisteme za trajnostno proizvodnjo hrane in uveljavi odporne kmetijske prakse, ki bodo povečale produktivnost in proizvodnjo, prepreči izkrivljanje trgovine na svetovnih kmetijskih trgih v skladu z mandatom kroga pogajanj o razvoju iz Dohe ter vključi najbolj prizadete države v svetovni trgovinski trg, da bi obravnavala neustrezno prehransko varnost;

20.  meni, da bi bilo treba pri pregledu finančnega okvira EU upoštevati, da bosta varnost hrane in prehranska varnost izziva v prihodnjih letih, saj je pritisk na vire vedno večji; poudarja, da bi bilo to mogoče uporabiti za obravnavo trendov nedohranjenosti v državah izven EU, pa tudi v državah članicah;

21.  priznava, da je treba ob motnjah v razvoju s trajnostnimi kmetijskimi politikami in zdravstvenimi sistemi obravnavati tudi druge pokazatelje nedohranjenosti, kot sta hiranje (nizka teža glede na višino) in pomanjkanje mikrohranil; poudarja, da je pojav hiranja v Južni Aziji s skoraj 15 % tako hud, da se že približuje ravni kritičnega problema javnega zdravja;

22.  poudarja, da je treba humanitarno pomoč, s katero se bo obravnavala problematika hiranja, dopolniti s strategijami Komisije, ki bi povezovale humanitarne in razvojne ukrepe; poziva Komisijo, naj takoj in učinkovito opredeli prispevek iz razvojnih programov za pravkar sprejete zaveze in cilj obravnave hiranja otrok, mlajših od pet let;

23.  poudarja pomen spodbujanja programov izobraževanja o prehrani v šolah in lokalnih skupnostih;

24.  poziva Komisijo, naj vzpostavi jasen politični okvir za povečanje podpore nacionalnim socialnim varnostnim mrežam, skladnim z nacionalnimi, regionalnimi in mednarodnimi zavezami, ki so se v številnih državah izkazale kot ključno sredstvo za povečevanje odpornosti in zmanjševanje podhranjenosti;

25.  poudarja, da bi bilo treba dojenje kot najbolj naraven in najboljši način prehranjevanja za novorojenčke in majhne otroke zagotoviti prek pristne podpore za ženske, in sicer z zagotavljanjem dobre stopnje prehranjenosti, dobrih delovnih pogojev in omrežij socialne in družinske podpore, pa tudi s pravico do plačanega porodniškega dopusta;

26.  poudarja, da so, če želimo izpolniti svetovne cilje glede motenj v razvoju pri otrocih, anemije žensk in dojenja, po ocenah potrebne dodatne naložbe v višini 7 milijard USD letno, ki pa bi v primerjavi z letom 2015 rešile življenje 3,7 milijona otrokom, zmanjšale število otrok z motnjami v razvoju za 65 milijonov, število žensk, ki trpijo za anemijo, pa za 265 milijonov;

27.  poziva Komisijo, naj prevzame vidnejšo vlogo na področju prehranske varnosti in prehranjevanja ter sprejme dodatne obveznosti v višini 1 milijarde EUR za obravnavo s prehrano povezanih ukrepov, da bi izpolnila cilje Svetovne zdravstvene organizacije in glede prehrane in cilje trajnostnega razvoja, prav tako pa naj pripravi jasno strategijo o tem, kako namerava te cilje izvesti in jih vključiti v svoje načrte in politike, ter predstavi jasen načrt za dodelitev zbranih sredstev v obdobju 2016–2020;

28.  poziva Komisijo in donatorje za povečanje stopnje prehranjenosti (SUN), naj še naprej redno poročajo o doseženem napredku v okviru zavez prehrane za rast, in sicer z uporabo skupnega metodološkega pristopa o sledenju virov, o katerem je bil dosežen dogovor na srečanju mreže SUN leta 2013 v Lusaki;

29.  poudarja, da morajo biti vse politike EU usklajene z načelom usklajenosti politike za razvoj; zato poziva, naj trgovinska in razvojna politika EU spoštujeta politični in gospodarski prostor politike držav v razvoju, da bodo te države lahko vzpostavile potrebne politike za spodbujanje trajnostnega razvoja in dostojanstva za svoje prebivalce, vključno s prehransko neodvisnostjo, ob upoštevanju pravice lokalnih pridelovalcev hrane do nadzora nad svojo zemljo, semeni in vodo ter zavračanju privatizacije naravnih virov;

30.  poziva, naj se oblikujejo posebni kazalniki za izvajanje akcijskega načrta EU, tudi kazalniki za spremljanje porabe za prehrano in s prehrano povezana vprašanja, pri čemer je treba izboljšati načrt odbora OECD za razvojno pomoč (DAC) v zvezi z osnovno prehrano in oblikovati označevalec DAC za ukrepe, povezane s prehrano; v zvezi s tem vztraja, da je treba določiti stroge ukrepe spremljanja in odgovornosti in s tem zagotoviti preglednost in učinkovito spremljanje napredka;

31.  poziva komisijo, naj podpira male kmete pri preizkušanju in sprejemanju bolj odpornih in produktivnih kmetijskih praks (tistih, ki izpolnjujejo merilo, da so podnebno ozaveščene in agroekološko vzdržne), ki pomagajo pri zaustavitvi propadanja okolja ter povečujejo zanesljivost in ustreznost kmetijskega načina preživljanja, kar je nujen pogoj za večjo prehransko varnost in boljšo prehrano;

32.  poudarja, da je pravica do vode neločljiva od pravice do hrane in da resolucija OZN iz leta 2010 še ni privedla do odločnih ukrepov, da bi se pravica do vode uveljavila kot človekova pravica;

33.  poudarja, kako pomembno je sodelovati s kmeti pri zagotovitvi cenovno dostopnih, lokalno prilagojenih in izboljšanih sort poljščin ter vzpostaviti odporno in odzivno zmogljivost za proizvodnjo semen v domači lasti, ki bi bila samozadostna in ne bi bila odvisna od financiranja donatorjev;

34.  poziva EU in njene države članice, naj ne podpirajo gensko spremenjenih poljščin, kadar izpolnjujejo svoje zaveze glede prehrane in zanesljive preskrbe s hrano v svetu;

35.  poziva Komisijo ter druge donatorje in organe, naj izboljšajo zbiranje razčlenjenih in izčrpnih podatkov v zvezi s prehrano, da bo mogoče bolje načrtovati prihodnje ukrepe;

36.  vztraja, da je treba sprejeti celosten pristop k izzivu podhranjenosti, ki zahteva ukrepe v številnih gospodarskih in družbenih sektorjih; zato poudarja pomen partnerstev z več deležniki in bistveno vlogo zasebnega sektorja pri izboljšanju prehranske varnosti in okrepitvi s prehrano povezanih ukrepov, zlasti z inovacijami in naložbami v trajnostno kmetijstvo ter izboljšanjem družbenih, gospodarskih in okoljskih praks v kmetijstvu in prehranskih sistemih;

37.  poziva Komisijo, naj še naprej ohrani vodilno vlogo med donatorji pri izkoreninjanju nedohranjenosti, tako da pospeši svoje ukrepe za izpolnitev svojih zavez ter zagotovi pomoč in podporo, da bi tako preverili napredek, dosežen glede na zaveze pakta Prehrana za rast iz leta 2013, ter sprejeli nove zaveze, da bi tako zapolnili vrzel pri financiranju na področju prehrane;

38.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Afriški uniji, Organizaciji Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo ter Svetovni zdravstveni organizaciji.

(1) http://www.oecd.org/development/effectiveness/49650173.pdf
(2) FAO (2015), Framework for Action for Food Security and Nutrition in Protracted Crises (FFA).
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0247.
(4) UL C 56 E, 26.2.2013, str. 75.
(5) UL C 289, 9.8.2016, str. 71.
(6) UL C 346, 21.9.2016, str.88..
(7) http://www.foodpolicymilano.org/wp-content/uploads/2015/10/Milan-Urban-Food-Policy-Pact-EN.pdf
(8) Viri: Poročilo posebnega poročevalca o pravici do hrane Olivierja De Schutterja, 24. januar 2014: http://www.srfood.org/images/stories/pdf/officialreports/20140310_finalreport_en.pdf


Evropsko javno tožilstvo in Eurojust
PDF 251kWORD 50 50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. oktobra 2016 o Evropskem javnem tožilstvu in Eurojustu (2016/2750(RSP))
P8_TA(2016)0376B8-1054/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva (COM(2013)0534),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2014 o predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva(1),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve z dne 14. marca 2014 o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) (PE530.084),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2015 o predlogu uredbe Sveta o ustanovitvi Evropskega javnega tožilstva(2),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (COM(2012)0363),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) (COM(2013)0535),

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije, zlasti členov 85, 86, 218, 263, 265, 267, 268 in 340,

–  ob upoštevanju vprašanj za Svet in Komisijo o Evropskem javnem tožilstvu in Eurojustu (O-000092/2016 – B8-0715/2016 in O-000093/2016 – B8-0716/2016),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je v členu 86 Pogodbe o delovanju Evropske unije navedeno, da lahko Svet v boju proti kršitvam, ki vplivajo na finančne interese Unije, z uredbami, sprejetimi po posebnem zakonodajnem postopku, ustanovi Evropsko javno tožilstvo, potem ko pridobi soglasje Evropskega parlamenta;

B.  ker naj bi bilo na podlagi pred kratkim objavljenega končnega poročila za leto 2016, ki je del študije in poročil o primanjkljaju DDV v 28 državah članicah EU (TAXUD/2015/CC/131) leta 2014 v EU izgubljenih kar 159,5 milijarde EUR prihodkov iz naslova davka na dodano vrednost (DDV);

C.  ker je pomembno, da EU in vse države članice goljufije, ki vplivajo na finančne interese EU, odkrivajo in preganjajo učinkovito in odvračilno ter tako zaščitijo davkoplačevalce vseh držav članic, ki prispevajo v proračun Unije;

D.  ker je Eurojust olajšal usklajevanje in sodelovanje med nacionalnimi preiskovalnimi organi in organi pregona pri reševanju zadev, v katere je vpletenih več držav članic, ter pomagal zgraditi vzajemno zaupanje in povezati zelo različne pravne sisteme in tradicije v EU; ker je omogočil lažje izvrševanje zaprosil za sodelovanje in uporabo instrumentov vzajemnega priznavanja, s čimer se je izboljšal čezmejni pregon;

E.  ker se je v zadnjih desetih letih organizirani čezmejni kriminal povečal in ker so skupine, ki se z njim ukvarjajo, izjemno mobilne in prožne ter so dejavne v mnogih državah članicah in na mnogih kriminalnih področjih;

F.  ker je Sodišče Evropske unije v zadevi C-105/14 Ivo Tarrico in drugi navedlo, da pojem „goljufija“, kot je opredeljen v členu 1 Konvencije o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti, zajema prihodke iz naslova DDV;

1.  ponovno potrjuje svojo dolgoletno podporo ustanovitvi učinkovitega in neodvisnega Evropskega javnega tožilstva, da bi se zmanjšala sedanja razdrobljenost nacionalnih prizadevanj na področju kazenskega pregona za zaščito proračuna EU, torej da bi se okrepil boj proti goljufijam v Evropski uniji;

2.  poziva Svet, naj določi nedvoumne in jasne pristojnosti in postopke za Evropsko javno tožilstvo, in sicer na podlagi predlagane direktive o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava (direktiva o zaščiti finančnih interesov EU); poziva Svet, naj si bolj prizadeva za dosego soglasja v zvezi z direktivo o zaščiti finančnih interesov EU, v katere področje uporabe sodi tudi DDV, in naj ponovno začne pogajanja s Parlamentom, da bo mogoče ustanoviti Evropsko javno tožilstvo; poudarja, da bi moralo imeti Evropsko javno tožilstvo prednostno pristojnost za kazniva dejanja, opredeljena v direktivi o zaščiti finančnih interesov EU; globoko obžaluje, da Svet ne dovoljuje, da bi bilo Evropsko javno tožilstvo pristojno za zadeve v zvezi z zaščito finančnih interesov EU, pri katerih znesek finančnih sredstev EU sicer presega 10 000 EUR, vendar predstavlja manj kot 50 % sofinanciranja; zato poziva Svet, naj opusti pravilo, po katerem Evropsko javno tožilstvo ne more izvrševati svoje pristojnosti za kazniva dejanja zoper finančne interese EU, pri katerih je škoda za proračun Unije enaka ali manjša kot za druge žrtve; poziva Svet, naj zagotovi, da bodo nacionalni organi Evropsko javno tožilstvo takoj obveščali o vseh zadevah, ki so kakor koli povezane z direktivo o zaščiti finančnih interesov EU, in sicer pred in med preiskavo;

3.  poziva Svet, naj ponovno začne razpravo o členih 17 do 20 konsolidiranega besedila (11350/1/16) predloga o Evropskem javnem tožilstvu, da se zanj zagotovita večja jasnost in učinkovitost; poziva Svet, naj pojasni pristojnosti na področju kazenskega pregona, ki jih bodo imeli Evropsko javno tožilstvo in nacionalni tožilci v zadevah (a) večkratnih kaznivih dejanj (organizirana skupina stori več kaznivih dejanj, kot sta na primer pranje denarja in trgovina z ljudmi) in (b) mešanih kaznivih dejanj (eno dejanje pomeni več kaznivih dejanj, na primer utaja DDV in pranje denarja); globoko obžaluje, da v primeru nestrinjanja med Evropskim javnim tožilstvom in nacionalnimi tožilstvi glede vprašanja pristojnosti končne odločitve ne bo sprejelo neodvisno sodišče, kot je Sodišče Evropske unije; poudarja, da bo učinkovitost Evropskega javnega tožilstva odvisna od tega, kako jasne bodo njegove pristojnosti, torej zakonodajalca ne bosta mogla zagotoviti njegove učinkovitosti, če njegovih pristojnosti ne bosta uspela jasno določiti, s čimer pa se Evropski parlament ne more sprijazniti;

4.  meni, da bi moralo imeti Evropsko javno tožilstvo na voljo dovolj preiskovalnih ukrepov, da bi lahko izvajalo preiskave; v zvezi s tem želi spomniti, da sta se sozakonodajalca v Direktivi 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah dogovorila o merilih, po katerih države članice zahtevajo preiskovalne ukrepe na podlagi načela vzajemnega priznavanja;

5.  meni, da bi morala biti vsaka operativna odločitev, ki jo sprejeme Evropsko javno tožilstvo in vpliva na tretje stranke, predmet sodne presoje pred pristojnim nacionalnim sodiščem, da se zagotovi učinkovito sodno varstvo v skladu s členom 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; meni, da bi morala biti mogoča neposredna sodna presoja pred Sodiščem Evropske unije;

6.  meni, da je nadvse pomembno, da se preprečijo morebitni škodljivi učinki t. i. nacionalne povezave; v zvezi s tem poziva Svet, naj zagotovi ustrezne zaščitne ukrepe, ki bodo zagotavljali neodvisnost Evropskega javnega tožilstva, kot so določbe, ki dovoljujejo odstopanje od nacionalne povezave, če je to potrebno za dobro delovanje tožilstva;

7.  meni, da je treba zagotoviti varstvo postopkovnih pravic osumljencev in obtožencev; z uredbo bi bilo treba zagotoviti dodatne pravice obrambe osumljencev, ki jih preganja Evropsko javno tožilstvo, zlasti pravico do pravne pomoči, pravico do informacij in vpogleda v spis, pravico do predložitve dokazov in pravico, da se Evropsko javno tožilstvo zaprosi, naj zbira dokaze v imenu osumljenca;

8.  poziva Komisijo, naj v okviru analize stroškov in koristi izvede prilagojeno oceno proračunskih posledic kolegijske strukture in naj Parlamentu predloži rezultate preverjanja dejanskega stanja, ter opozarja, da bo Parlament te informacije upošteval pri končni odločitvi;

9.  želi spomniti, da ima Eurojust pomembno vlogo, saj pomaga pri izboljšanju pravosodnega sodelovanja in usklajevanja med ustreznimi pravosodnimi organi držav članic ter pri preiskavah, ki vključujejo tretje države, in poziva Svet, naj pojasni odnose med Eurojustom in Evropskim javnim tožilstvom, zlasti posledice kolegijske strukture, pojasni pa naj tudi odnose med Evropskim javnim tožilstvom in Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), da bo mogoče razlikovati med njunimi vlogami na področju zaščite finančnih interesov EU;

10.  meni, da bi bilo najbolje, da bi imela Evropsko javno tožilstvo in Eurojust sedež na isti lokaciji, da bosta lahko učinkovito medsebojno sodelovala in si izmenjevala informacije;

11.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0234.
(2) UL C 346, 21.9.2016, str. 27.


Potreba po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom
PDF 271kWORD 56 56k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. oktobra 2016 o potrebi po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom (2016/2891(RSP))
P8_TA(2016)0377RC-B8-1051/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti členov 9, 151, 152, 153(1) in (2) ter 173 Pogodbe,

–  ob upoštevanju členov 14, 27 in 30 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 98/59/ES z dne 20. julija 1998 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti(1),

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 5(3) PEU, ter Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 31. marca 2005 z naslovom Prestrukturiranje in zaposlovanje: Predvidevanje in spremljanje prestrukturiranja za razvoj delovnih mest: vloga Evropske unije (COM(2005)0120) in mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. decembra 2005,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2010 z naslovom Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta: evropski prispevek k polni zaposlenosti (COM(2010)0682),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1309/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji (2014–2020) in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1927/2006(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. decembra 2013 z naslovom Okvir kakovosti EU za predvidevanje sprememb in prestrukturiranje (COM(2013)0882),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2014 o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti(4),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 18. aprila 2012 z naslovom Izkoriščanje zaposlitvenega potenciala zelene rasti (SWD(2012)0092),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. januarja 2014 z naslovom Za oživitev evropske industrije (COM(2014)0014),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva (COM(2012)0582) in cilja 20-odstotne ponovne industrializacije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 o razvoju trajnostne evropske industrije navadnih kovin(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2016 o konkurenčnosti evropske železniške dobavne industrije(6),

–  ob upoštevanju členov 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je izjemno pomembno zagotoviti skladnost med različnimi politikami EU, da bi opredelili dejansko industrijsko politiko, zlasti glede na primera družb Caterpillar in Alstom;

B.  ker je 2. septembra 2016 družba Caterpillar napovedala obsežen načrt prestrukturiranja po vsem svetu, tudi v obratu Gosselies, ki je moral zapreti svoja vrata, zaradi česar je bilo odpuščenih 2 500 tam neposredno zaposlenih, ogrožena pa so delovna mesta še nadaljnjih 4 000 podizvajalcev;

C.  ker so proizvodi obrata zaradi zmanjšanja proizvodnih stroškov med letoma 2013 in 2015 postali zanimivejši od proizvodov, ki prihajajo iz držav zunaj EU; ker se je družba Caterpillar odločila obrat zapreti zaradi preusmeritve proizvodnje v druge obrate z nižjimi socialno in okoljevarstvenimi standardi, kot veljajo za evropsko industrijo;

D.  ker se je Komisija zaradi pomena in evropske razsežnosti tega primera odločila ustanoviti projektno skupino, v kateri bodo zbrane pristojne službe in ki bo delovala kot sogovornik v postopku zaprtja tovarne Caterpillar;

E.  ker ta dva proizvodna obrata nista edina, ki jima grozi prestrukturiranje; do odpuščanja naj bi prišlo tudi v drugih obratih družbe Alstom v Španiji in Italiji, pa tudi v Caterpillarjevem obratu na Severnem Irskem;

F.  ker je železniška industrija steber evropske industrializacije z več kot 175 leti zgodovine; ker naj bi letna rast dostopnih trgov železniške dobavne industrije znašala 2,8 % do leta 2019; ker evropska železniška dobavna industrija neposredno zaposluje 400 000 ljudi v EU, mnoge od njih v malih in srednjih podjetjih; ker je močna in inovativna evropska železniška dobavna industrija bistvenega pomena za prehod na železnice, ki je potreben za uresničitev podnebnih in energetskih ciljev EU;

G.  ker 65 % odhodkov podjetij za raziskave in razvoj prihaja iz predelovalne industrije in je zato okrepitev naše industrijske osnove bistvena za ohranjanje strokovnega znanja in izkušenj v EU; ker je za digitalni razvoj, prednostno nalogo Junckerjevega načrta, potrebna močna industrijska osnova;

H.  ker ima evropska industrija, kot sta družbi Alstom in Caterpillar, visoko dodano vrednost s priznanim strokovnim znanjem in izkušnjami; ker se ta osrednja in strateška industrija EU trenutno sooča z močno svetovno konkurenco iz držav, ki izvažajo proizvode nižje cene na evropski trg in izvajajo agresivno politiko hitre širitve na vseh celinah, pogosto s politično in finančno podporo njihovih vlad;

I.  ker bo Komisija zaradi nedavnega primera Alstom izvedla 15-letno študijo (2030) o možnostih razvoja železniške infrastrukture v Evropi, ki bo zajemala različne scenarije okoljskih ciljev držav članic EU, skupaj s študijo o vplivu različnih scenarijev na delovna mesta, poklice ter spretnosti in znanja; ker mora Komisija hitro ukrepati v skladu s priporočili iz resolucije Parlamenta o železniški dobavni industriji EU, da bi zagotovila varna in trajnostna delovna mesta in vključujočo rast; ker je treba kakršne koli ukrepe olajšati s stalnim dialogom z deležniki in vključiti vsa poglavja te resolucije;

J.  ker se je Komisija zavezala, da bo v letu 2013 pripravila celovito poročilo o izvajanju kakovostnega okvira; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj po posvetovanju z ustreznimi socialnimi partnerji pripravi predlog zakonodajnega akta o obveščanju delavcev in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja;

K.  ker mora evropska industrija ohraniti svojo konkurenčnost in zmogljivosti za naložbe v Evropi in ker se prav tako sooča s socialnimi in okoljskimi izzivi, ki jih mora obravnavati, obenem pa mora ostati zgled ostalemu svetu pri socialni in okoljski odgovornosti;

L.  ker nekatera podjetja izvajajo strategije, ki se osredotočajo le na kratkoročne finančne donose na škodo inovacij, naložb v raziskave in razvoj, zaposlovanja ter obnavljanja znanj in spretnosti;

M.  ker bo ambiciozna inovacijska politika, ki je naklonjena proizvodnji visokokakovostnih, inovativnih in energijsko učinkovitih izdelkov ter spodbuja trajnostne procese, omogočila EU, da bo samostojna v vse bolj konkurenčnem svetu;

N.  ker je trgovino z gradbeno mehanizacijo v EU v zadnjih letih pretreslo več hudih motenj, povezanih z zmanjšanjem javnih in zasebnih naložb, pa tudi zaradi povečanja proizvodnih stroškov zaradi višje cene surovin;

O.  ker mora pravična trgovina z industrijskimi proizvodi spoštovati temeljne pravice delavcev in okoljske predpise; ker so naložbe v obnovljivo energijo in energetsko učinkovitost pomembno gonilo za naložbe v industrijske proizvode, ki lahko ustvarjajo pozitivne cikle; ker so inovacije in naložbe v raziskave in razvoj, delovna mesta in obnavljanje znanj in spretnosti bistvenega pomena za trajnostni razvoj;

P.  ker se je pokazalo, da imajo inovacije in proizvodnja pozitiven učinek na rast delovnih mest na vseh stopnjah industrijskega gospodarskega cikla; ker lahko udeležba delavcev pri inovativnih ukrepih in oblikovanju strategij znatno okrepi gospodarski uspeh;

Q.  ker ima naprednejši in trajnostni del jeklarskega sektorja, ki proizvaja tehnološke proizvode visoke vrednosti, spoštuje zdravje delavcev in okoliških prebivalcev ter upošteva stroge okoljske standarde, pomembno vlogo za evropsko industrijsko strategijo;

R.  ker je zaradi izgube znanja in spretnosti delavcev očitno, da mora Evropa ohraniti svoje industrijske zmogljivosti, da bi zadovoljila svoje potrebe, ne da bi bila odvisna od proizvajalcev iz tretjih držav;

1.  izraža globoko solidarnost in podporo vsem delavcem družb Caterpillar in Alstom in njihovim družinam ter podizvajalcem in obžaluje škodljive posledice, ki jo ima takšno zaprtje za lokalno gospodarstvo in skupnosti; poziva k sprejetju ukrepov za podporo tem delavcev in njihovim lokalnim gospodarstvom ter pomoč regijam pri premagovanju teh težkih gospodarskih in socialnih razmer;

2.  je prepričan, da bi bilo treba evropsko industrijo obravnavati kot strateško prednost za konkurenčnost in trajnost EU; poudarja, da bodo samo trdna in odporna gospodarstva ter v prihodnost usmerjene industrijske politike Evropski uniji omogočali, da se spopade z različnimi izzivi, ki jo čakajo, vključno z njeno ponovno industrializacijo, prehodom na trajnost in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest; poudarja, da morajo Komisija in države članice biti bolje pripravljene na takšne socialno-ekonomske razmere ter zagotoviti konkurenčnost našega industrijskega omrežja;

3.  želi spomniti, da je Evropa socialno tržno gospodarstvo, katerega cilj je doseči trajnostno gospodarsko in vključujočo rast; obžaluje pomanjkanje resnične industrijske politike EU, ki bi ščitila delavce EU; poziva Komisijo, naj zato vzpostavi resnično dolgoročno evropsko industrijsko strategijo, da bi dosegli cilj 20 % bruto domačega proizvoda iz industrije, kot je zapisano v strategiji Evropa 2020;

4.  poziva države članice, naj prek zakonodaje ali kolektivnih pogodb zagotovijo ustrezno socialno varstvo, delovne pogoje in dostojne plače ter v primeru odpuščanj učinkovito varstvo pred neupravičenim odpuščanjem;

5.  opozarja, da je gospodarska kriza v Evropi pokazala, da so najbolj odporne tiste industrije, ki največ vlagajo v inovacije, raziskave in razvoj, energetsko učinkovitost, krožno gospodarstvo itd.; v zvezi s tem poudarja negativni učinek, ki ga imata zmanjšanje javnih in zasebnih naložb ter upad domače porabe, zato bilo treba za spodbujanje rasti spodbujati javne in zasebne naložbe ter domačo porabo;

6.  meni, da morajo biti ključni elementi politike EU za ponovno industrializacijo zmanjšanje upravnih bremen in stroškov zaradi spoštovanja predpisov za podjetja ter razveljavitev nepotrebne zakonodaje ob nadaljnjem zagotavljanju visokih standardov na področju varstva potrošnikov, zaposlenih, zdravja in okolja;

7.  poziva, naj ta industrijska politika EU temelji na jasnih ciljih in kazalnikih – vključno z ambicioznimi cilji glede energetske učinkovitosti, virov in podnebja – ter pristopu življenjskega cikla in krožnega gospodarstva; poudarja, da bi morala zajemati pametno kombinacijo ukrepov glede ponudbe na eni in povpraševanja na drugi strani, namenjeni pa bi morali biti vrnitvi evropskega gospodarstva na lokalno raven ter okrepitvi njegove odpornosti in zmanjšanju odvisnosti od virov; nadalje poudarja, da bi bilo treba s pomočjo te politike naložbe usmerjati v ustvarjalnost, znanja in spretnosti, inovacije in trajnostne tehnologije ter spodbujati modernizacijo evropske industrijske osnove s politiko, ki bo upoštevala pomen vrednostne verige ter zajemala osnovne industrijske panoge, pa tudi njihove regionalne in lokalne akterje; meni, da bi lahko tak pristop evropski industriji in celotnemu evropskemu gospodarstvu prinesel stroškovno učinkovite koristi;

8.  poudarja, da dolgoletna podpora bankam in kapitalskim trgom v EU ni niti prispevala k zaposlovanju niti izboljšala gospodarskih obetov; meni, da bi bilo treba javno intervencijo s prekomernega spodbujanja ponudbe preusmeriti v usklajene davčne politike, katerih cilj je spodbujanje povpraševanja, tudi s fiskalnimi ukrepi in zagotavljanjem povečevanja plač;

Trgovinska politika – bistven element za enake konkurenčne pogoje

9.  poudarja, da je EU sicer v številnih gospodarskih sektorjih odprta za konkurenco iz tretjih držav, vendar je v tretjih državah v veljavi mnogo preprek, ki diskriminirajo evropske družbe; poudarja, da se tekmeci iz tretjih držav, zlasti iz Kitajske, hitro in agresivno širijo v Evropo in druge svetovne regije, pogosto z močno politično in finančno podporo svoje države izvora; poudarja, da lahko takšna praksa pomeni nepošteno konkurenco in ogroža delovna mesta v Evropi; poudarja, da Kitajska ne izpolnjuje petih meril, s katerimi je EU opredelila status tržnega gospodarstva;

10.  poziva Komisijo, naj oblikuje trgovinsko politiko EU, ki bo usklajena z industrijskimi cilji ter upoštevala, da je treba zavarovati delovna mesta v evropski industriji in da ne sme prihajati do novih selitev in nadaljnje deindustrializacije; poziva Komisijo, naj poskrbi za enake konkurenčne pogoje za udeležence na trgu iz Evrope in tretjih držav, s čimer bi zagotovila pravično konkurenco za vse;

11.  opozarja, da je treba doseči hiter dogovor o reviziji uredb o instrumentih za zaščito trgovine, da bi jih z izboljšanjem njihove odzivnosti in učinkovitosti močno okrepili; poziva Komisijo, naj upošteva, kakšne socialne in gospodarske vplive bi lahko imelo priznanje statusa tržnega gospodarstva državno vodenim ali drugim netržnim gospodarstvom na konkurenčnost industrijskih panog EU;

12.  poudarja, da je treba trgovinski politiki EU preprečiti, da bi spodbujala protikonkurenčno prakso, tudi okoljski damping, zlasti damping cenenih proizvodov in proizvodov nizke kakovosti, ki ogrožajo evropske standarde in vplivajo na industrijo s sedežem v EU; poziva Komisijo, naj pri oblikovanju politik za uresničitev strategije Evropa 2020 preuči mejne prilagoditvene ukrepe, da bi zagotovila enake konkurenčne pogoje ter preprečila okoljski damping, izkoriščanje delavcev in nepošteno konkurenco;

13.  poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo študije o komercialnih pogajanjih, pri tem pa uporabijo regionalni in sektorski pristop, ki bi moral prav tako izboljšati razumevanje učinkov na zaposlovanje in evropske industrijske panoge;

14.  opozarja na najnovejši razvoj, ko družbe svojo proizvodnjo in storitve selijo nazaj v Evropo ter na možnosti za rast in nova delovna mesta, ki jih ta prinaša; poziva Komisijo, naj preuči, kako lahko EU ustvari gostoljubno okolje, da bi podjetjem pomagali izkoristiti možnosti, ki jih prinaša vrnitev proizvodnje;

Politika konkurence – izjemno pomemben element za industrijske panoge EU

15.  poziva Komisijo, naj razvije navzven usmerjen in konkurenčen evropski okvir, da bi pritegnili in obdržali zasebne naložbe, ohranili močne verige dodane vrednosti v EU in ustvarili kakovostna delovna mesta, s tem pa državljanom EU zagotovili oprijemljive koristi;

16.  ugotavlja tudi, da bi bilo treba bolje prilagoditi pravila za državno pomoč, da bi zagotovili inovacije in trajnost ter uresničili cilje spodbujanja visoke stopnje zaposlenosti in socialnih politik v skladu s členom 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije;

17.  poudarja, da je evropska industrija izpostavljena svetovni konkurenci, zato odločno spodbuja Komisijo, naj čim prej sprejme svetovni trg kot referenco pri opredeljevanju geografskih trgov v svojih analizah, teh analiz pa naj ne omejuje le na nacionalne trge ali notranji trg, saj bo evropski industriji le tako omogočila vzpostavljanje partnerstev na področju raziskav in razvoja ali strateških zavezništev; v zvezi s tem poziva, naj se omogoči prestrukturiranje velikih evropskih proizvajalcev, da bi zagotovili razvoj subjektov z zadostno kritično maso za soočanje z mednarodno konkurenco;

Javna naročila – orodje, ki ga je treba izboljšati

18.  poziva Komisijo, naj bolje izvaja predpise EU o javnih naročilih; opozarja, da določbe EU omogočajo zavrnitev ponudb, ki so neobičajno nizke ali v katerih se več kot 50 % vrednosti ustvari zunaj EU;

19.  meni, da so javna naročila in okoljsko označevanje pomembni pri uporabi trajnostnih proizvodov, storitev in inovacij, pa tudi za trdno industrijsko bazo v Evropi; poziva k skupnim prizadevanjem držav članic in Komisije, s katerimi bi zagotovili, da bodo naročniki sprejemali odločitve glede razpisov na podlagi načela ekonomsko najugodnejše ponudbe;

Boljša uporaba skladov EU, raziskav in razvoja ter inovacij – način spodbujanja nove industrijske politike

20.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami oblikuje strategijo Unije za skladno in celovito industrijsko politiko, usmerjeno v ponovno industrializacijo Evrope, ki bo med drugim temeljila na digitalizaciji (zlasti vključevanju pametnih tehnologij in robotike v industrijske vrednostne verige), trajnosti, energetski učinkovitosti in ustreznih virih; v ta namen poziva k tesnejšemu sodelovanju in večji konvergenci med državami članicami v fiskalnih, socialnih in proračunskih zadevah, da bi spodbudili nastajanje skupnih industrijskih projektov; meni, da bi moral evropski regulativni okvir industrijskim panogam omogočiti, da se prilagodijo spremembam, ki jih zadevajo, in predhodno ukrepajo, kar bi pripomoglo k ustvarjanju delovnih mest, rasti in regionalni konvergenci;

21.  opozarja Komisijo, naj sodeluje z različnimi sektorji industrije, da bi zagotovila čim boljše izkoriščanje evropskih strukturnih in investicijskih skladov, zlasti sklada za regionalni razvoj, za podporo raziskovalno-razvojnim projektom na regionalni ravni;

22.  meni, da skladi EU ponujajo imenitno priložnost za financiranje trajnostnih naložb v energetsko infrastrukturo in infrastrukturo javnega prevoza, pa tudi za pametno uporabo informacijskih in komunikacijskih tehnologij; poziva k boljšemu izvajanju različnih meril, zlasti zaposlitvenih, okoljskih in socialnih, pri uporabi skladov EU in vseh finančnih instrumentov, ki jih upravlja Evropska investicijska banka;

23.  poziva k agendi EU za pametno specializacijo in dajanju prednosti raziskavam in razvoju v tistih sektorjih, kjer ima lahko EU vodilno vlogo; poziva k sprejetju konkretnih instrumentov, ki bodo EU in državam članicam omogočali združevanje prizadevanj na področju raziskav in razvoja ter uporabo rezultatov v lokalnem gospodarstvu; meni, da je povezanost raziskav in industrije bistvena za večjo konkurenčnost industrije EU; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj dejavno krepijo in spodbujajo tesnejše sodelovanje med raziskovalnimi centri, univerzami in podjetji; poziva, naj se izboljša raziskovalno okolje s povečanjem proračuna za raziskave, razvoj in inovacije ter boljšimi povezavami med različnimi programi financiranja EU in nacionalnimi programi financiranja;

24.  poziva Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj se zlasti usmerita v regije, ki jih je deindustrializacija najbolj prizadela, in naj obvezno okrepita podporo za projekte v teh regijah, obenem pa zagotovita, da se bodo podpirali s finančnega vidika smiselni in izjemno kakovostni projekti; verjame, da je treba nadalje preučiti možnosti za vse bolj strateško in namensko dodeljevanje posojil Evropske investicijske banke za projekte na področju inovacij in industrijskega prestrukturiranja, zlasti v proizvodnem sektorju in z njim povezanih storitvah; poziva Komisijo in države članice, naj podjetjem v EU, zlasti mikropodjetjem in MSP, zagotovijo boljši dostop do finančnih sredstev, s čimer se bodo okrepile njihove zmogljivosti za oblikovanje projektov, prav tako pa naj poskrbijo za boljše svetovalne storitve in tehnično podporo;

25.  poziva Komisijo, naj v usklajevanju z državami članicami preuči, kako bi bilo mogoče zagotoviti nadomestno gospodarsko uporabo ter obenem zagotoviti, da bodo podjetja v celoti prevzela okoljsko odgovornost, spoštovala okoljsko zakonodajo ter spoštovala visoke okoljske standarde; zahteva, da družbe v razumnem roku očistijo zaprte obrate in lokalnim organom olajšajo njihov prevzem;

26.  poziva Komisijo, naj razmisli o poenostavitvi izmenjave najboljše prakse med državami članicami v zvezi s tem, kako se najbolje spoprijeti z zaprtjem družb in jih spodbuditi k temu, da bi si ogledale primere v pravnih določbah ter, če je to smiselno, poskusile organizirati iskanje kupca ali prodajo obrata, da bi ohranile delovanje tovarn, čeprav so prvotni lastniki sklenili opustiti dejavnost;

27.  meni, da bi bilo treba preprečevati izogibanje plačilu davkov, tudi s prenosom opredmetenih sredstev, neopredmetenih sredstev ali storitev med družbami po neustreznih cenah (transferne cene), in poudarja, da gre za posledico pomanjkanja evropskega usklajevanja v davčnih in trgovinskih zadevah; poziva k tesnejšemu sodelovanju in večji konvergenci med državami članicami v fiskalnih, socialnih in proračunskih zadevah;

Družbeno odgovorno prestrukturiranje in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest v sektorjih, usmerjenih v prihodnost

28.  pozdravlja pobudo nekaterih lokalnih oblasti, da bi podobno kot v primeru Alstom skupaj s socialnimi partnerji spodbudile poskusne projekte za delavce in družbe v postopku prestrukturiranja, da bi jim s poklicnim usposabljanjem in ukrepi zagotovili poklicno pot in ohranitev kakovostne zaposlitve;

29.  poudarja, kako pomembno je razvijati tehnična znanja, zlasti v proizvodnem sektorju; poudarja, da je treba krepiti pomen usposobljenih tehnikov; meni, da je treba obstoječi delovni sili nujno zagotoviti prave priložnosti za pridobitev novih znanj in spretnosti, potrebnih za krožno gospodarstvo, če naj se v čim večji meri izkoristi potencial zelenega gospodarstva za odpiranje delovnih mest; opozarja, da je kvalificirana delovna sila pomembna za donosnost proizvodnje; poudarja pomen spodbujanja boljših sinergij med izobraževalnimi sistemi, univerzami in trgom dela, kar vključuje seznanjanje z delovnim mestom in sodelovanje s podjetji pri ustvarjanju inovativnih grozdov;

30.  poziva vse ustrezne organe, naj zagotovijo, da bodo vse udeležene strani v celoti spoštovale nacionalne in evropske predpise o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi, zlasti med prestrukturiranji, ter zagotovijo tudi varstvo okolja in varnost na delovnem mestu;

31.  poudarja, da morajo družbe izpolnjevati svoje pravne obveznosti iz nacionalnega in evropskega prava, z dajanjem prednosti obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter možnosti pregleda alternativnih rešitev, ki jih predlagajo socialni partnerji;

32.  meni, da bi bilo treba po potrebi vsako prestrukturiranje obrazložiti in utemeljiti deležnikom, tudi ko gre za izbiro ukrepov, predvidenih v zvezi s cilji, in morebitne nadomestne možnosti; poziva k lokalnemu dialogu, v okviru katerega bi vsi deležniki razpravljali o najboljših rešitvah za prestrukturiranje;

33.  poudarja pomen trajnostnega socialnega dialoga na vseh ravneh, ki bi temeljil na vzajemnem zaupanju in delitvi odgovornosti, kot enega najboljših instrumentov za iskanje sporazumnih rešitev in skupnih pogledov pri predvidevanju, preprečevanju in upravljanju procesa prestrukturiranja;

34.  poudarja, da je treba pri prestrukturiranju zaščititi delavce, in sicer v smislu zdravja in delovnih pogojev, socialne varnosti, prekvalifikacije in ponovne vključitve na trg dela;

35.  ugotavlja, da prestrukturiranje ne vpliva zgolj na gospodarsko družbo samo, temveč ima širše in nepredvidljive posledice za skupnosti ter gospodarsko in socialno strukturo držav članic;

36.  poziva Komisijo, naj se glede na primerov Caterpillar in Alstom s socialnimi partnerji posvetuje o učinkovitosti zakonodaje o kolektivnih odpuščanjih;

37.  obžaluje postopno financializacijo realnega gospodarstva, osredotočeno na kratkoročne finančne obete namesto ohranjanja inovativnega industrijskega potenciala, s pomočjo katerega bi lahko zagotovili trajnostna in kakovostna delovna mesta ter dolgoročne koristi za družbo; obžaluje, da je ta pristop privedel do izgube številnih delovnih mest v proizvodnem sektorju; poziva Komisijo, naj se posvetuje s socialnimi partnerji o priložnosti za revizijo obstoječe zakonodaje o kolektivnih odpuščanjih, pri čemer naj upošteva značilnosti primerov Caterpillar in Alstom, zlasti pa udeležbo vseh delavcev in podizvajalcev v postopku, pa tudi učinkovite ukrepe za preprečevanje nezakonitega kolektivnega odpuščanja, ki ne temelji na dejanskih gospodarskih vzrokih, vključno z možnostjo sankcij, na primer ukinitvijo dostopa do programov, ki jih financira EU, ali zahtevo za vračilo dodeljene javne pomoči;

38.  poziva projektno skupino Komisije, naj preišče, kako je potekal postopek posvetovanja z evropskim svetom delavcev; poziva Komisijo, naj glede na preiskavo razmisli o potrebi po reviziji direktive o evropskem svetu delavcev;

39.  ugotavlja, da je ESPG v dobi globalizacije eno bistvenih orodij EU za podporo državam članicam pri ukrepih poklicne prekvalifikacije delavcev ter za ponovno vzpostavitev gospodarske strukture v regijah, kjer so delavce prizadeli negativni učinki globalizacije ali gospodarske krize; opozarja, kako pomembna so priporočila, ki jih je Parlament podal v resoluciji z dne 15. septembra 2016 o dejavnostih, učinku in dodani vrednosti Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji med letoma 2007 in 2014(7),

40.  vseeno poudarja, da je ESPG orodje, ki se uporabi le, kadar pride do odpuščanj, ter da so potrebna večja prizadevanja držav članic in EU za oblikovanje pravega gospodarskega in zakonodajnega okolja, da bi spodbudili konkurenčnost in dolgoročno ustvarili trajnostna delovna mesta;

41.  poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o svoji strategiji v zvezi z najpomembnejšimi industrijskimi sektorji v Evropi, zlasti sektorjem železniške oskrbe in sektorjem mehanizacije, da bi poskrbela za ugodnejše tržno okolje, ter o tem, kaj namerava storiti, da bi kakovostna delovna mesta, znanje in naložbe obdržala v Evropi;

42.  ugotavlja, da pri prestrukturiranju mlajši in starejši delavci pogosteje izgubijo službo kot pripadniki drugih starostnih skupin; poudarja, da morajo delodajalci v primeru odpuščanja spoštovati protidiskiminacijsko zakonodajo, zlasti v zvezi z diskriminacijo na podlagi starosti;

43.  ugotavlja, da ima prehod na zeleno gospodarstvo velik potencial za ustvarjanje lokalnih delovnih mest, ki jih ni mogoče preseliti, ter na področjih, ki jih ni mogoče prenesti v tujino; ugotavlja, da obstajajo trdni dokazi, da bo prehod na zeleno gospodarstvo na splošno pozitivno vplival na zaposlovanje, kar odraža dejstvo, da so trajnostne gospodarske dejavnosti, na primer varčevanje z energijo, bolj delovno intenzivne kot dejavnosti, ki jih nadomeščajo, in bi utegnile regijam omogočiti, da postanejo bolj samozadostne;

o
o   o

44.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu.

(1) UL L 225, 12.8.1998, str. 16.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 855.
(3) UL C 440, 30.12.2015, str. 23.
(4) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0032.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0460.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0280.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0361.

Pravno obvestilo