Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 6. oktober 2016 - StrasbourgKončna izdaja
Ruanda in zadeva Victoire Ingabire
 Sudan
 Tajska, predvsem zadeva Andyja Halla
 Mednarodni standardi računovodskega poročanja: IFRS 9
 Razmere v Siriji
 Konferenca OZN o podnebnih spremembah leta 2016 v Marakešu v Maroku (COP 22)
 Izvajanje uredbe o materialih, namenjenih za stik z živili
 Spremljanje uporabe prava Unije – Letno poročilo 2014
 Dajanje v promet za gojenje semen gensko spremenjene koruze Bt11
 Dajanje v promet za gojenje semen gensko spremenjene koruze 1507
 Obnovitev odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810
 Dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810
 Dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913

Ruanda in zadeva Victoire Ingabire
PDF 176kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o Ruandi, primer Victoire Ingabire (2016/2910(RSP))
P8_TA(2016)0378RC-B8-1061/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. maja 2013 o Ruandi: primer Victoire Ingabire(1),

–  ob upoštevanju Afriške listine človekovih pravic in pravic ljudstev,

–  ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju,

–  ob upoštevanju načel in smernic za pravico do poštenega sojenja in pravne pomoči v Afriki,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugemu nečloveškemu ter ponižujočemu ravnanju in kaznovanju,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, ki ga je Ruanda ratificirala leta 1975,

–  ob upoštevanju izida rednega splošnega pregleda razmer v Ruandi iz leta 2015 in sklepnih ugotovitev odbora OZN za človekove pravice iz leta 2016;

–  ob upoštevanju Sporazuma iz Cotonouja,

–  ob upoštevanju izjave visoke predstavnice Federice Mogherini v imenu EU o ustavnem pregledu v Ruandi, opravljenem 3. decembra 2015,

–  ob upoštevanju skupne lokalne izjave EU z dne 18. decembra 2015 o referendumu o osnutku ustave v Ruandi,

–  ob upoštevanju sporočila za javnost, ki ga je 16. marca 2016 podala stranka Združenih demokratičnih sil o pritožbenem postopku politične zapornice Victoire Ingabire Umuhoza,

–  ob upoštevanju poročila organizacije Freedom House o Ruandi iz leta 2015,

–  ob upoštevanju poročila organizacije Amnesty International o posamezni državi z naslovom Ruanda 2015/2016,

–  ob upoštevanju poročila organizacije Amnesty International o ogroženosti pravice in prvostopenjskem sojenju proti Victoire Ingabire iz leta 2013,

–  ob upoštevanju odgovora podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Catherine Ashton z dne 4. februarja 2013 na pisno vprašanje E-010366/2012 o Victoire Ingabire,

–  ob upoštevanju poročila organizacije Human Rights Watch z naslovom Ruanda: pogrešana opozicijska aktivistka z dne 29. septembra 2016,

–  ob upoštevanju poročila posebnega poročevalca Združenih narodov o Ruandi, zlasti o pravici do mirnega zbiranja in združevanja iz leta 2014,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je Ruanda ena od maloštevilnih afriških držav, ki so uspešne pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja, zlasti pri vprašanjih, kot so enakost spolov, krepitev moči žensk, zagotavljanje splošne osnovne izobrazbe, smrtnost otrok in mater, razširjenost virusa HIV in okoljska trajnost;

B.  ker je močno gospodarsko rast spremljalo precejšnje izboljšanje življenjskih standardov, katerega rezultat sta dvotretjinsko zmanjšanje umrljivosti otrok in skoraj vsesplošen vpis otrok v osnovno šolo;

C.  ker smo priča gospodarskim in političnim prizadevanjem za izboljšanje gospodarstva države, povečanje industrializacije in večjo usmerjenost k storitvam;

D.  ker je bila Victoire Ingabire, predsednica stranke Združenih demokratičnih sil (UDF), 30. oktobra 2012 obsojena na 8 let zapora zaradi zarote, saj naj bi na podlagi odnosov z Demokratičnimi silami za osvoboditev Ruande (FDLR) s teroristično dejavnostjo ogrožala oblasti in omalovaževala genocid iz leta 1994;

E.  ker je bil delegaciji Evropskega parlamenta septembra 2016 onemogočen dostop do zaprte opozicijske voditeljice Victoire Ingabire; ker je kljub temu, da je bil namen obiska vloga žensk v družbi in krepitev njihove vloge, minister za zunanje zadeve in sodelovanje ni videl nobenega posebnega razloga, da bi obsojenka Victoire Ingabire, za katero veljajo smernice in pravila nacionalnih zaporov, sprejela obisk poslancev parlamenta Evropske unije, ki so bili na uradni misiji;

F.  ker je v poročilu o misiji zapisano, da v zvezi s tem ostajajo pomembni izzivi, zlasti dostop do izobraževanja na podeželskih območjih, enake lastninske pravice, boljši dostop do nekmetijskih delovnih mest ter razmere na področju človekovih pravic, saj sta zlasti politična udeležba in svoboda izražanja v Ruandi še vedno zaskrbljujoči, neodvisna civilna družba pa je še vedno zelo šibka;

G.  ker so številne organizacije za človekove pravice obsodile sojenje Victoire Ingabire na prvi stopnji, saj so bile opažene resne nepravilnosti in nepravično ravnanje z obtoženko; ker organizacija Amnesty International v svojem poročilu opozarja na javne izjave, škodljive za običajen potek postopka, ki jih je pred sojenjem podal ruandski predsednik, ter na zanašanje na priznanja zapornikov v vojaškem taboru Kami, kjer naj bi uporabljali mučenje; ker so štiri priče tožilstva in soobtožena oseba po tem, ko so pred ruandskim višjim sodiščem leta 2012 pričali proti Victoire Ingabire, maja 2013 vrhovnemu sodišču povedali, da je bilo njihovo pričanje prikrojeno;

H.  ker je Evropski parlament 13. septembra 2012 Victoire Ingabire Umuhoza skupaj z dvema drugima ruandskima politikoma, Bernardom Ntagando in Deogratiasom Mushyayidijem, nominiral za nagrado Saharova Evropskega parlamenta za svobodo misli za leto 2012;

I.  ker je leta 2015 Victoire Ingabire vložila pritožbo na Afriškem sodišču za človekove pravice in pravice ljudstev, v kateri ruandski vladi očita kršenje njenih pravic; ker se je Ruanda marca 2015 umaknila iz jurisdikcije Afriškega sodišča s trditvijo, da so ruandska sodišča zmožna obravnavati vse lokalne zadeve; ker je 29. februarja 2016 ruandska vlada umaknila svojo deklaracijo, ki posameznikom omogoča, da vlagajo pritožbe neposredno na Afriškem sodišču za človekove pravice in pravice ljudstev, in to le nekaj dni preden naj bi sodniki obravnavali tožbo, ki jo je Victoire Ingabire vložila zoper ruandsko vlado;

J.  ker so se po besedah predstavnikov stranke UDF-Inkingi razmere, v katerih Victoire Ingabire prestaja kazen, od aprila 2016 znatno poslabšale; ker ji ne omogočijo prejemanja hrane od zunaj in posebnih dietnih jedi in ker so razveljavili njeno zdravstveno spričevalo;

K.  ker se njena stranka UDF-Inkingi med drugim ni mogla zakonito registrirati kot politična stranka, več njenim članom pa so grozili, jih prijeli in pridržali;

L.  ker so številni člani opozicijske stranke v zaporu; ker je Illuminée Iragena, ki je medicinska sestra in politična aktivistka, povezana s stranko FDU-Inkingi, pogrešana že zadnjih pet mesecev in se bojijo za njeno varnost; ker je bila blagajničarka te stranke, Léonille Gasengayire, 23. avgusta 2016 aretirana in obtožena napeljevanja k vstaji;

M.  ker je Ruanda po svetovnem indeksu svobode tiska med 180 državami na 161. mestu; ker se svoboda tiska še naprej poslabšuje, saj so neodvisni novinarji pogosto tarča nadlegovanja, groženj in aretacij; ker so novinarji v izgnanstvu in tuji novinarji vedno pogosteje tarča protipravnega ustrahovanja, nasilja in prisilnih izginotij, ker pri svojem poročanju kritično obravnavajo funkcionarje;

N.  ker je vlada oktobra 2014 za nedoločen čas prekinila oddajanje radijske postaje BBC v jeziku kinyarwanda po tem, ko je bil predvajan kontroverzni televizijski dokumentarni film BBC o ruandskem genocidu leta 1994;

O.  ker je nadvse pomembno utrjevati demokracijo, vključno z zagotavljanjem neodvisnosti sodstva in participacije opozicijskih strank, zlasti ker naj bi bile leta 2017 predsedniške volitve

P.  ker ruandski pravosodni sistem ni več zmožen obravnavati odmevnih političnih primerov, odkar so se v kazenskem postopku zoper Victoire Ingabire pokazale njegove pomanjkljivosti;

Q.  ker je Ruanda ključna akterka v regiji Velikih jezer in lahko odigra osrednjo vlogo v procesu stabilizacije, tudi z bojem proti nezakoniti trgovini z rudninami in drugimi naravnimi viri; ker skupina strokovnjakov OZN v svojem poročilu o Demokratični republiki Kongo iz leta 2015 priporoča, naj ruandska vlada preišče in sodno preganja vpletene v nezakonito trgovino s kositrom, tantalom in volframom, pa tudi v zamegljevanje porekla rudnin iz Demokratične republike Kongo v Ruandi;

1.  odločno obsoja politično motivirana sojenja, sodno preganjanje političnih nasprotnikov in poseganje v izide sojenj; poziva vlado Ruande, naj gospodarski in socialni napredek razširi na področje človekovih pravic, da bi se država zares pomaknila proti sodobni in vključujoči demokraciji; poziva ruandske oblasti, naj zagotovijo, da bo pritožbeni postopek Victoire Ingabire pošten in da bo izpolnjeval standarde ruandskega in mednarodnega prava; poudarja, da sojenj in obtožnic ni mogoče utemeljevati na nejasnih in nenatančnih zakonih ter na zlorabi napačni uporabi zakonov, kot se dogaja v zadevi Victoire Ingabire;

2.  izraža globoko zaskrbljenost, ker je ruandsko vrhovno sodišče Victoire Ingabire obsodilo na 15 let zapora in zavrnilo pritožbo na sodbo, pa tudi nad vedno slabšimi razmerami njenega pridržanja; meni, da pritožbeni postopek, ki je potekal v Ruandi, ni izpolnjeval mednarodnih standardov, med drugim domneve o nedolžnosti;

3.  poudarja, da je bil umik Ruande iz pristojnosti Afriškega sodišča za človekove pravice in pravice ljudstev marca 2016, torej le nekaj dni pred obravnavo pritožbe v zadevi Victoire Ingabire, povezan s to zadevo in naj bi s tem omejili neposreden dostop posameznikov in nevladnih organizacij do tega sodišča;

4.  želi spomniti ruandske oblasti, da je EU izrazila zaskrbljenost glede spoštovanja človekovih pravic in pravice do poštenega sojenja v okviru uradnega političnega dialoga z Ruando na podlagi člena 8 Sporazuma iz Cotonouja; poziva k hitri in nepristranski reviziji zadeve Victoire Ingabire, in sicer na podlagi dejstev in v skladu s zakonom ter brez vsakršnih omejitev, neprimernih vplivov, pritiskov ali groženj; poziva, naj se v zaporu spoštujejo pravice Victoire Ingabire, vključno z dostopom do pravnega zastopanja ter primerne prehrane in zdravljenja;

5.  obsoja vsakršno ustrahovanje, aretacije, pridržanja in sodni pregon voditeljev, članov in aktivistov opozicijskih strank ter novinarjev in drugih, ki se jih dojema kot kritike ruandske vlade izključno zaradi izražanja stališč; v zvezi s tem poziva ruandske oblasti, naj pregledajo in prilagodijo nacionalno pravo, da bi zagotovile svobodo izražanja, zlasti člena 463 in 451 kazenskega zakonika, ki jo omejujeta;

6.  poziva ruandsko vlado, naj pokaže pripravljenost za preiskavo domnevnih zlorab, uperjenih proti opozicijskim aktivistom in novinarjem, ter naj zagotovi, da bodo vojaški centri za pridržanje skladni z ruandskimi zakoni in mednarodnimi standardi; poziva ruandske oblasti, naj nemudoma izpustijo vse posameznike in druge aktiviste, ki so bili pridržani ali obsojeni izključno zaradi uveljavljanja svoje pravice do svobode izražanja, združevanja in mirnega zbiranja, in naj zagotovijo ločitev upravne, zakonodajne in sodne oblasti, še posebej neodvisnost sodstva;

7.  poziva ruandske oblasti, naj okrepijo prizadevanja za preiskavo primerov Illuminée Iragena, Johna Ndabarasa, Léonille Gasengayire in drugih posameznikov, za katere obstaja bojazen, da so izginili pod prisilo, naj razkrijejo, kje so, ter jih izpustijo ali jim sodijo, če so pridržani; poziva jih tudi, naj zagotovijo pravično sojenje dejanskim ali domnevnim nasprotnikom vlade, tudi Franku Rusagari, Joelu Mutabaziju, Kizitu Mihigu in njihovim soobtožencem;

8.  poziva ruandske oblasti, naj leta 2017 zagotovijo mirne, verodostojne in pregledne volitve, in poziva vlado, naj sodeluje z opozicijo v pripravah nanje; izraža podporo dolgoročni misiji EU za opazovanje predsedniških volitev leta 2017, ki naj bo osredotočena na politični prostor in temeljne svoboščine;

9.  opominja ruandske oblasti, da demokracija temelji na pluralistični vladi, delujoči opoziciji, neodvisnih medijih in sodstvu, spoštovanju človekovih pravic ter spoštovanju svobode izražanja in združevanja; v zvezi s tem poziva Ruando, naj odpre svoj politični prostor, spoštuje te standarde in izboljša razmere na področju človekovih pravic; pričakuje, da bo Ruanda izvajala priporočila posebnega poročevalca OZN o svobodi zbiranja in združevanja (2014);

10.  poziva ruandske oblasti, naj takoj dokončajo revizijo svoje deklaracije, ki posameznikom in nevladnim organizacijam dovoljuje, da se pritožijo pred Afriškim sodiščem za človekove pravice in pravice ljudstev, ter jo obnovijo in ponovno uveljavijo;

11.  poziva Evropsko unijo in njene mednarodne partnerje, naj še naprej podpirajo ruandsko ljudstvo pri njegovih prizadevanjih za izgradnjo miru in stabilnosti v državi in vsej regiji;

12.  poziva Evropsko komisijo, naj še naprej redno ocenjuje podporo Evropske unije institucijam ruandske vlade in tako zagotovi, da ta podpora celovito spodbuja spoštovanje človekovih pravic, svobodo izražanja in združevanja, politični pluralizem in neodvisno civilno družbo;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Federici Mogherini, varnostnemu svetu OZN, generalnemu sekretarju OZN, institucijam Afriške unije, Vzhodnoafriški skupnosti, Skupni parlamentarni skupščini AKP-EU, državam članicam EU, zagovornikom Victoire Ingabire in predsedniku Ruande.

(1) UL C 55, 12.2.2016, str. 127.


Sudan
PDF 181kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o Sudanu (2016/2911(RSP))
P8_TA(2016)0379RC-B8-1062/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Sudanu,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju skupne izjave Evropske unije, predstavnikov trojke (Norveška, Združeno kraljestvo in Združene države) in Nemčije z dne 8. avgusta 2016, ki so pozdravili, da so popisnice izjave „sudanski poziv“ podpisale časovni načrt izvedbene skupine AU za Sudan in Južni Sudan na visoki ravni (AUHIP),

–  ob upoštevanju poročila neodvisnega strokovnjaka o stanju na področju človekovih pravic v Sudanu z dne 28. julija 2016 in poročila posebnega poročevalca o negativnem vplivu enostranskih prisilnih ukrepov na uživanje človekovih pravic o njegovi misiji v Sudanu z dne 4. avgusta 2016,

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice podpredsednice Komisije/visoke predstavnice z dne 27. junija 2016 o napovedi sudanske vlade, da bo za štiri mesece enostransko prekinila sovražnosti,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta ZN št. 2296 o Sudanu, sprejete na njegovem 7728. zasedanju dne 29. junija 2016,

–  ob upoštevanju sporočila mirovnega in varnostnega sveta Afriške unije z dne 13. junija 2016 o razmerah v Darfurju,

–  ob upoštevanju člena 5 Splošne deklaracije o človekovih pravicah in člena 7 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki oba določata, da se nikogar ne sme mučiti ali z njim surovo, nečloveško ali ponižujoče ravnati;

–  ob upoštevanju izjave visoke predstavnice v imenu Evropske unije z dne 9. aprila 2015 o nespodbudnih razmerah pred volitvami v Sudanu aprila 2015,

–  ob upoštevanju izjave „sudanski poziv“ o vzpostavitvi države državljanov in demokracije,

–  ob upoštevanju Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW) z dne 18. decembra 1979;

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker spor v Darfurju traja že 13 let in je zahteval več kot 300.000 žrtev, sudanske vladne sile pa še vedno napadajo civiliste, zlasti v Džebel Mari; ker je neselektivno bombardiranje civilistov, vključno z nezakonitimi napadi sudanskih sil na vasi v Južnem Kordofanu, ob Modrem Nilu in v Darfurju, zahtevalo smrtne žrtve in povzročilo uničenje civilne infrastrukture;

B.  ker je zakon o državni varnosti iz leta 2010 sudanski vladi dal široka pooblastila, da lahko ljudi rutinsko in brez obtožnice ter za daljše obdobje zapre v samico, in ker so nekatere organizacije prisilno zaprli in preiskali;

C.  ker splošni redni pregled ZN z dne 21. septembra 2016 navaja, da je Sudan potrdil svojo zavezo, da bo pristopil Konvenciji proti mučenju in drugim oblikam okrutnega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja in Mednarodni konvenciji o zaščiti vseh oseb pred prisilnim izginotjem;

D.  ker kršitve in zlorabe človekovih pravic v Darfurju naraščajo, zlasti v Južnem Kordofanu in ob Modrem Nilu, vključno z zunajsodnimi usmrtitvami, prekomerno uporabo sile, ugrabitvami civilistov, spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola nad ženskami, nasiljem nad otroki in njihovo zlorabo ter samovoljnimi aretacijami in pridržanji;

E.  ker je družbeni prostor za opozicijske politične stranke, civilno družbo in zagovornike človekovih pravic v Sudanu omejen; ker poročajo, da nacionalna obveščevalna in varnostna služba (NISS) neprestano nadleguje, napada in preganja zagovornike človekovih pravic, študente aktiviste in politične nasprotnike, ker izvajajo svoje zakonite dejavnosti; ker so letos samovoljno pridržali že številne družbene aktiviste, med njimi štiri predstavnike sudanske civilne družbe, ki so jih pripadniki varnostnih sil prestregli na mednarodnem letališču v Kartumu, ko so potovali na srečanje z diplomati na temo človekovih pravic na visoki ravni 31. marca 2016 v Ženevi;

F.  ker so skupine za človekove pravice razkrile verodostojne dokaze, da so sudanske vladne sile s kemičnim orožjem napadle civiliste, saj so vaščani iz darfurske regije Džebel Mara razkrili srhljive posledice domnevnih napadov s kemičnim orožjem, zadnji je bil 9. septembra 2016 v vasi Gamarah; ker so poročali tudi o napadih sil za hitro podporo (RSF), kar so sudanske vojaške enote, sestavljene iz nekdanjih provladnih milic pod poveljstvom sudanske nacionalne obveščevalne in varnostne službe (NISS);

G.  ker je ta služba 29. februarja 2016 brutalno napadla Center za usposabljanje in človeški razvoj (TRACKS), ki je organizacija civilne družbe, pri čemer so bili aretirani direktor Khalfálah Alafif Muktar in aktivisti Arwa Ahmed Elrabie, Al-Hassan Kheiry, Imani-Leyla Raye, Abu Hureira Abdelrahman, Al-Baqir Al-Afif Mukhtar, Midhat Afifadeen in Mustafa Adam ter obtoženi oblikovanja hudodelske združbe in spodkopavanja državne ureditve, za kar je predpisana smrtna kazen; ker naj bi bil direktor v slabem zdravstvenem stanju in mu obiski družine niso dovoljeni;

H.  ker sudanske oblasti strogo omejujejo svobodo veroizpovedi; ker v zadnjih letih vse pogostejše grozijo cerkvenim voditeljem in ustrahujejo krščansko skupnost; ker so češki krščanski humanitarni delavec Petr Jašek, sudanska pastorja Hasan Abdurahem Kodi Taur in Kuva Šamal ter darfurski podiplomski študent Abdulmonem Abdumavla Isa Abdumavla zaprti že devet mesecev in jim grozi sojenje zaradi izpostavljanja domnevnega trpljenja kristjanov na vojnih območjih v Sudanu; ker se je v zadnjih letih povečalo število sodnih postopkov zaradi verskega odpadništva in s tem povezanih smrtnih kazni;

I.  ker bile na sudansko severno mejo pred kratkim napotene sile za hitro podporo, da bi preprečile tok nezakonitih migrantov; ker je 31. avgusta 2016 poveljnik teh sil izjavil, da patruljirajo ob meji z Egiptom in Libijo, in trdil, da se Sudan v imenu EU bori proti nezakoniti migraciji; ker je delegacija EU v Sudanu dne 6. septembra 2016 zanikala to podporo;

J.  ker so 48 potencialnih sudanskih prosilcev za azil 24. avgusta 2016 deportirali iz Italije v Sudan; ker so sudanske oblasti maja 2016 deportirale več kot 400 Eritrejcev, ki so bili aretirani na poti v Libijo;

K.  ker sudanske oblasti nesorazmerno obsojajo ženske in dekleta zaradi slabo opredeljenih kaznivih dejanj; ker so ženske zaradi nejasno opredeljenih kršitev pravil oblačenja izpostavljene sistemski diskriminaciji ter telesnemu kaznovanja in bičanju;

L.  ker so sopodpisniki „Sudanskega poziva“ (predstavniki političnih in oboroženih opozicijskih strank, tudi Nacionalne stranke Umma, Sil nacionalnega konsenza in Sudanske revolucionarne fronte) zavezani prizadevanjem za končanje sporov v različnih regijah Sudana ter institucionalnim in gospodarskim reformam;

M.  ker je Mednarodno kazensko sodišče leta 2009 in 2010 izdalo dva zaporna naloga za predsednika Al Baširja, ki je obtožen odgovornosti za vojna hudodelstva, hudodelstva proti človečnosti in dejanja genocida, ker je bila kljub temu, da Sudan ni podpisnik Rimskega statuta, z resolucijo Varnostnega sveta št. 1593 (2005) izražena zahteva, da mora sodelovati z Mednarodnim kazenskim sodiščem, kar pomeni, da mora upoštevati zaporni nalog tega sodišča;

N.  ker so junija 2008 zunanji ministri EU na seji Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose sklenili, da je Svet pripravljen preučiti ukrepe proti posameznikom, odgovornim za nesodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem;

O.  ker EU trenutno s Sudanom izvaja projekt za boljše obvladovanje migracij;

1.  obžaluje, da je sudanska vlada proti civilistom na območju Džebel Mare v Darfurju uporabila kemično orožje, in poudarja, da je to huda kršitev mednarodnih predpisov in vojno hudodelstvo; želi spomniti, da je Sudan podpisnik Konvencije o kemičnem orožju, in poziva k mednarodni preiskavi teh obtožb pod vodstvom Organizacije za prepoved kemičnega orožja; želi opomniti sudanske oblasti, da so odgovorne za varstvo človekovih pravic;

2.  je še vedno zelo zaskrbljen zaradi nadaljevanja nezakonitih ubojev, ugrabitev ter nasilja na podlagi spola in spolnega nasilja na konfliktnih območjih, zlasti v Darfurju, južnem Kordofanu in regiji Modri Nil, pa tudi zaradi resnih izrednih humanitarnih razmer ob množičnih notranjih razselitvah; poziva sudanske sile, naj nemudoma prenehajo zračne bombne napade na civiliste;

3.  obsoja samovoljne aretacije in pridržanje aktivistov ter pridržanje zagovornikov človekovih pravic in novinarjev v Sudanu; poziva sudansko vlado, naj zagotovi mirno uresničevanje svobode izražanja, združevanja in zbiranja; poudarja, da bo nacionalni dialog uspešen le, če bo potekal v ozračju, kjer bodo zagotovljene svoboda izražanja, medijev, združevanja in zbiranja;

4.  poziva Afriško unijo in sudansko vlado, naj nemudoma raziščeta vse obtožbe o mučenju, slabem ravnanju, samovoljnem pridržanju in prekomerni uporabi sile in vse storilce privedeta pred sodišče, kjer jim bodo pravično sodili in jim ne bodo izrekali smrtnih kazni; poziva sudansko vlado, naj nemudoma izda moratorij za vse usmrtitve ter odpravi smrtno kazen in vse oblike telesnega kaznovanja;

5.  je posebej zaskrbljen zaradi omejitev dostopa, ki še vedno veljajo za mednarodne humanitarne agencije in organizacije; poziva sudansko vlado, naj si v skladu s svojimi zavezami v okviru splošnega rednega pregleda z vsemi močmi prizadeva za večji dostop mednarodnih humanitarnih agencij do vseh, ki potrebujejo humanitarno pomoč; poziva jo tudi, naj začne nemudoma konstruktivno sodelovati z organizacijami civilne družbe, da bi spodbudila ozaveščenost o človekovih pravicah v Sudanu;

6.  znova potrjuje, da je svoboda veroizpovedi, vesti ali prepričanja splošna človekova pravica, ki jo je treba varovati povsod in za vsakogar; poziva sudansko vlado, naj razveljavi pravne določbe, v skladu s katerimi so posamezniki kaznovani ali diskriminirani zaradi verskega prepričanja, zlasti v primeru verskega odpadništva ter v primerih češkega krščanskega humanitarnega delavca Petra Jaška, sudanskih pastorjev Hassana Abduraheema Kodija Taoura in Kuwaja Shamala ter darfurskega dodiplomskega študenta Abdulmonema Abdumawlaja Issaja Abdumawlaja;

7.  je zaskrbljen, ker sudanske obveščevalne in varnostne službe grobo zatirajo aktiviste civilne družbe, in poziva Sudan, naj takoj in brezpogojno izpusti pridržane osebe ter nemudoma preneha izvajati samovoljna pridržanja, umakne vse obtožbe, uperjene proti njihovim miroljubnim dejavnostim, in pusti, da bodo nevladne organizacije, na primer osebje organizacije TRACKS, njihove podružnice in študenti aktivisti opravljali delo brez strahu pred povračilnimi ukrepi;

8.  je seznanjen, da je Sudan sprejel priporočila, naj ratificira Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju in okrepi prizadevanja za preprečevanje mučenja in nečloveškega ravnanja; vseeno poziva sudansko vlado, naj nujno pregleda zakon o državni varnosti, ki omogoča pridržanje osumljencev vse do štirih mesecev in pol brez kakršnega koli sodnega pregleda, in v skladu z mednarodnimi standardi s področja človekovih pravic izvede reformo pravnega sistema;

9.  poziva sudansko vlado, naj razveljavi široko imuniteto, določeno v sudanski zakonodaji, objavi ugotovitve treh državnih preiskovalnih komisij in javno prizna obseg pobojev ob grobem zatrtju protestov proti varčevalnim ukrepom septembra 2013 ter zagotovi pravico žrtvam;

10.  želi spomniti na sklepe, ki jih je junija 2008 sprejel Svet za splošne zadeve in zunanje odnose o tem, da sudanska vlada še vedno ne sodeluje z Mednarodnim kazenskim sodiščem, čeprav je to dolžna pa tudi zmožna storiti, in poudarja, da bi bilo treba spoštovati zaporne naloge, ki jih to sodišče izda; poziva Omarja Al Baširja, naj spoštuje mednarodno pravo in stopi pred Mednarodno kazensko sodišče za vojna hudodelstva, hudodelstva proti človečnosti in genocid;

11.  poziva države članice Afriške unije, zlasti tiste, ki so gostile predsednika Al Baširja (Demokratično republiko Kongo, Čad, Južno Afriko, Ugando in Džibuti), naj ravnajo v skladu z Rimskim statutom in sklepi Mednarodnega kazenskega sodišča;

12.  poziva EU, naj uvede ciljno usmerjene kazenske sankcije proti vsem, ki so odgovorni za še vedno trajajoča vojna hudodelstva in nesodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj nemudoma pripravi seznam oseb, proti katerim bodo te sankcije uvedene;

13.  je seznanjen, da je sudanska vlada 16. marca 2016 podpisala sporazum o časovnem načrtu, nato pa pojasnila svojo zavezo, da bo v nacionalni dialog vključila druge ustrezne deležnike in da bo še naprej podpirala sklepe, ki so jih dosegli opozicijski podpisniki in usmerjevalni odbor za nacionalni dialog (mehanizem 7 + 7); vztraja, da morajo vse strani izpolnjevati svoje zaveze, in poziva k trajnemu dialogu za dokončno premirje; poziva EU in njene države članice, naj ostanejo zavezane podpori prizadevanjem Afriške unije, da Sudanu in sudanskemu ljudstvu pri prehodu v notranje reformirano demokracijo prinese mir;

14.  poziva misijo Združenih narodov in Afriške unije v Darfurju (UNAMID), naj zagotovi stalno prisotnost v Džebel Mari; poziva jo, naj nemudoma preišče kršitve človekovih pravic in mednarodnega prava, ki naj bi jih na tem območju zagrešili pripadniki sil sudanske vlade in opozicijskih sil;

15.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj pozorno spremlja razvojno pomoč EU v Sudanu, da bi preprečila vsakršno neposredno ali posredno podporo lokalnim milicam, in naj zagotovi, da se sile sudanske vlade, ki patruljirajo na meji z Egiptom in Libijo, ne bodo pretvarjale, da se v imenu EU borijo proti nezakoniti migraciji;

16.  poziva Komisijo in zadevne države članice, naj zato pri projektu s Sudanom za boljše upravljanje migracij zagotovijo popolno preglednost, tudi glede vseh načrtovanih dejavnosti in upravičencev do sredstev EU in nacionalnih sredstev, in naj pripravijo celovito poročilo o obisku tehnične delegacije EU v Sudanu maja 2016;

17.  poziva EU in njene države članice, naj Parlament redno izčrpno obveščajo o dialogu, vzpostavljenem v okviru procesa iz Kartuma, in zagotovijo, da se bodo dejavnosti, ki so financirane iz Skrbniškega sklada EU za Afriko, zlasti za izgradnjo zmogljivosti sudanske vlade, izvajale povsem v skladu z veljavnimi sporazumi, in da bo izpolnjevanje mednarodnih obveznosti in zakonov za državljane in civilno družbo v EU in Sudanu popolnoma pregledno;

18.  je zaskrbljen zaradi neprestanih in pogostih kršitev človekovih pravic v Sudanu, zlasti člena 152 kazenskega zakonika, in poziva sudanske oblasti, naj hitro podpišejo in ratificirajo Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladi Sudana, Afriški uniji, generalnemu sekretarju Združenih narodov, sopredsedujočima skupni parlamentarni skupščini AKP-EU in vseafriškemu parlamentu ter Organizaciji za prepoved kemičnega orožja.


Tajska, predvsem zadeva Andyja Halla
PDF 170kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o Tajski, zlasti o primeru Andyja Halla (2016/2912(RSP))
P8_TA(2016)0380RC-B8-1068/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Tajski, zlasti resolucij z dne 20. maja 2010(1), 6. februarja 2014(2), 21. maja 2015(3) in 8. oktobra 2015(4),

–  ob upoštevanju odgovora podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini v imenu Komisije z dne 19. novembra 2015 v zvezi s položajem Andyja Halla,

–  ob upoštevanju izjave, ki jo je 14. novembra 2014 objavila delegacija EU na Tajskem v soglasju z vodji misije EU v tej državi,

–  ob upoštevanju izjave visokega komisariata Združenih narodov za človekove pravice z dne 20. septembra 2016,

–  ob upoštevanju izjave Maurizia Bussija, direktorja Mednarodne organizacije dela za Tajsko, Kambodžo in Laoško ljudsko demokratično republiko, z dne 21. septembra 2016 o obsodbi borca za pravice delavcev Andyja Halla na Tajskem,

–  ob upoštevanju rednega splošnega pregleda razmer na Tajskem pred Svetom OZN za človekove pravice in njegovih priporočil z dne 11. maja 2016,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,

–  ob upoštevanju poročila o migracijah na Tajskem za leto 2014, ki ga je pripravila tematska delovna skupina OZN za migracije,

–  ob upoštevanju deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic iz leta 1998 in resolucije generalne skupščine OZN A/RES/70/161 z dne 17. decembra 2015,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966 (ICCPR), katerega pogodbenica je tudi Tajska,

–  ob upoštevanju konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984,

–  ob upoštevanju deklaracije Zveze držav jugovzhodne Azije o človekovih pravicah z dne 18. novembra 2012,

–  ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je bil zagovornik pravic delavcev Andy Hall, ki je državljan EU, 20. septembra 2016 obsojen na triletno pogojno zaporno kazen in globo 150 000 bahtov, ker je sodeloval pri pripravi poročila finske nevladne organizacije Finnwatch, v katerem so izpostavljene kršitve pravic delavcev v tajskem obratu za predelavo ananasa podjetja Natural Fruit company Ltd;

B.  ker je bil Andy Hall uradno obtožen kaznivega dejanja obrekovanja in računalniškega kaznivega dejanja v zvezi s spletno objavo omenjenega poročila in ker je tajski pravosodni sistem dovolil nadaljevanje sodnega postopka v dveh kazenskih zadevah proti Andyju Hallu;

C.  ker so tajsko ministrstvo za delo in zaposleni v podjetju Natural Fruit company Ltd v prejšnjih sodnih obravnavah razkrili več kršitev pravic delavcev;

D.  ker je sodišče v Prakanongu v Bangkoku 18. septembra 2015 razsodilo v korist Andyja Halla in potrdilo zavrnitev druge kazenske obtožbe zaradi obrekovanja, ki je bila vložena proti njemu, podjetje Natural Fruit company Ltd in generalni tožilec pa sta proti zavrnitvi vložila pritožbo, ki je trenutno v obravnavi pred vrhovnim sodiščem; ker sta do razsodbe v dveh kazenskih zadevah oba civilna postopka začasno ustavljena;

E.  ker po poročanju mednarodnih in domačih tajskih medijev tudi Mreži za pravice delavcev migrantov (Migrant Workers Rights Network), s katero Andy Hall sodeluje kot svetovalec, pa tudi njemu samemu in 14 delavcem iz Mjanmara, ki delajo na piščančjih farmah, grozijo podobne kazenske tožbe zaradi obrekovanja in računalniških kaznivih dejanj, ki jih je proti njim vložilo tajsko podjetje, ki dobavlja piščančje meso za evropski trg;

F.  ker so tajske oblasti 28. septembra 2016 številne tuje strokovnjake in raziskovalce na področju človekovih pravic ovirale pri javni predstavitvi in promociji najnovejšega raziskovalnega poročila organizacije Amnesty International, v katerem je dokumentirano mučenje in zlorabljanje političnih nasprotnikov, delavcev migrantov, osumljenih upornikov in drugih v vojaških oporiščih, na policijskih postajah ter v centrih za pridržanje;

G.  ker nesorazmerna uporaba kazenskih zakonov o obrekovanju, v katerih so določene zaporne kazni zoper zagovornike človekovih pravic, ki poročajo o domnevnih kršitvah človekovih pravic, omejuje svobodo izražanja in krši obveznosti Tajske iz Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerega pogodbenica je;

H.  ker na Tajskem živi skoraj štiri milijone tujcev, od tega 2,7 milijona iz Kambodže, Laosa in Mjanmara; ker je migrantom od leta 2001 na voljo delovno dovoljenje, vendar je v državi še vedno več kot milijon neprijavljenih delavcev migrantov;

I.  ker se po izjavi organizacije Human Rights Watch z dne 18. septembra 2016 človekove pravice in pravice delavcev migrantov iz Mjanmara, Kambodže in Laosa, ki delajo na Tajskem, že leta nenehno kršijo in te kršitve ostajajo nekaznovane, tajsko delovno pravo pa delavcev migrantov pogosto ne ščiti ali pa jim zagotavlja le zelo skromno zaščito, in to kljub trditvam vlade, da bodo na podlagi teh zakonov vsi zakonito prijavljeni delavci migranti zaščiteni;

J.  ker je Tajska leta 2006 začela izvajati memorandum o soglasju v zvezi s sodelovanjem pri zaposlovanju delavcev s Kambodžo in Laosom, leta 2009 pa z Mjanmarom; ker bi lahko v skladu z memorandumom o soglasju delavci ponudbe za delo in potovalne dokumente pridobili pred selitvijo na Tajsko, vendar je ta postopek opravilo le 5 odstotkov delavcev iz teh držav;

1.  pozdravlja odločno zavezanost EU tajskemu ljudstvu, s katerim ima močne in dolgotrajne politične, gospodarske in kulturne vezi;

2.  obžaluje, da je bil Andy Hall spoznan za krivega, in je zaskrbljen zaradi sodnega procesa in ter njegovih morebitnih posledic za svobodo zagovornikov človekovih pravic pri opravljanju dela;

3.  poziva tajsko vlado, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi zagotovila spoštovanje in varstvo pravic Andyja Halla in drugih zagovornikov – vključno s pravico do poštenega sojenja – ter ustvari ozračje, ki bo naklonjeno uveljavljanju človekovih pravic, zlasti pa poskrbi, da spodbujanje človekovih pravic in zavzemanje zanje ne bo kazensko preganjano;

4.  poziva tajske oblasti, naj zakone o obrekovanju uskladijo z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah (ICCPR), h kateremu je Tajska pristopila, prav tako pa popravijo zakon o računalniškem kriminalu, ki je preveč nejasen;

5.  čestita EZSD za delo, ki ga je opravila v zadevi Andyja Halla, in jo poziva, naj njegovo situacijo tudi naprej pozorno spremlja; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj o tem vprašanju razpravlja s tajsko vlado na ministrskem srečanju ASEAN-EU v Bangkoku;

6.  poziva tajsko vlado in države institucije, naj spoštujejo lastne ustavne in mednarodne obveznosti glede neodvisnosti sodstva, pravico do pravilnega postopka in poštenega sojenja ter svobodo izražanja, združevanja in mirnega zbiranja;

7.  je seznanjen z napredkom, ki ga je tajska vlada dosegla v boju proti izkoriščanju delavcev ter pri zaščiti domačih in tujih delavcev in o katerem pričajo zlasti učinkovitejši sistem delovnih inšpekcij, boljša zakonodaja o agencijah za posredovanje dela, ukrepi za preprečevanje služenja zaradi zadolženosti in trgovine z ljudmi, strožje kazni za kršitve delovne zakonodaje, ratifikacija konvencije št. 187 Mednarodne organizacije dela (ILO) in podpis konvencije o delovnih standardih v pomorstvu marca 2016;

8.  poziva tajske oblasti, naj v obliki zakonodaje sprejmejo in v praksi izvajajo celovito in dolgoročno politiko o priseljevanju nekvalificiranih tujih delavcev v skladu z načeli človekovih pravic in ob upoštevanju potreb trga delovne sile; v zvezi s tem predlaga, da se najprej revidira zakon o delovnih razmerjih, da bodo imeli tuji delavci enake pravice združevanja kot tajski državljani;

9.  poziva k zaščiti delavcev migrantov s prepričljivejšimi pobudami za delodajalce, naj te delavce prijavijo, hkrati pa z višjimi globami in drugimi kaznimi za delodajalce, ki tega niso storili ali kršijo delovno zakonodajo;

10.  poziva ESZD in delegacijo EU v Bangkoku, pa tudi delegacije držav članic, naj še naprej spremljajo stanje na področju človekovih pravic na Tajskem, sodelujejo z vlado in civilno družbo ter uporabijo vsa razpoložljiva orodja, da bi zagotovile spoštovanje človekovih pravic, njihovih zagovornikov in pravne države na Tajskem;

11.  poziva EU in države članice, naj poskrbijo, da bodo podjetja, ki imajo sedež na njihovem ozemlju, vendar poslujejo na Tajskem, spoštovala mednarodne standarde na področju človekovih pravic s preglednim spremljanjem in poročanjem ter v sodelovanju s civilno družbo, in pozdravlja podporo, ki jo je finsko maloprodajno podjetje S Group ponudilo Andyju Hallu;

12.  je trdno prepričan, da bi morala podjetja odgovarjati za vsako okoljsko škodo in vse kršitve človekovih pravic, ki so jih povzročila, ter da bi morale EU in države članice to uveljavljati kot temeljno načelo;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, vladi in parlamentu Tajske, parlamentom in vladam držav članic, visokemu komisarju Združenih narodov za človekove pravice in vladam Združenja držav jugovzhodne Azije.

(1) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 152.
(2) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0107.
(3) UL C 353, 27.9.2016, str. 52.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0343.


Mednarodni standardi računovodskega poročanja: IFRS 9
PDF 261kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o mednarodnih standardih računovodskega poročanja: MSRP 9 (2016/2898(RSP))
P8_TA(2016)0381B8-1060/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. julija 2002 o uporabi mednarodnih računovodskih standardov(1),

–  ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije (EU) .../... o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 9,

–  ob upoštevanju Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 9 (MSRP 9) o finančnih instrumentih, kot ga je 24. julija 2014 izdal Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (IASB), nasveta Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) o podpori za ta standard(2), ocene te svetovalne skupine o tem standardu glede na načelo resničnosti in poštenosti ter pisem s komentarjem Evropske centralne banke (ECB) in Evropskega bančnega organa (EBA) o podpori za ta mednarodni standard računovodskega poročanja,

–  ob upoštevanju sprememb MSRP 4, ki jih je 12. septembra 2016 izdal IASB, z naslovom Uporaba MSRP 9 „Finančni instrumenti“ z MSRP 4 „Zavarovalne pogodbe“,

–  ob upoštevanju poročila Philippa Maystadta iz oktobra 2013 z naslovom „Ali bi morali standardi MSRP biti bolj evropski?“,

–  ob upoštevanju izjave voditeljev G-20 z dne 2. aprila 2009,

–  ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni za finančni nadzor v EU, ki ji je predsedoval Jacques de Larosière, z dne 25. februarja 2009,

–  Resolucija Evropskega parlamenta z dne 7. junija 2016 o oceni mednarodnih računovodskih standardov (MRS) ter dejavnosti Fundacije za mednarodne standarde računovodskega poročanja (Fundacija MSRP), Evropske svetovalne skupine za računovodsko poročanje (EFRAG) in Odbora za zaščito javnega interesa (PIOB)(3),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve predsedniku Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) z dne 8. januarja 2016 o posledicah uvedbe MSRP 9 za finančno stabilnost – zahteva za analizo in pisma z odgovorom z dne 29. februarja 2016,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve komisarju za finančno stabilnost, finančne storitve in unijo kapitalskih trgov z dne 16. junija 2016 o podpori MSRP 9 in pisma z odgovorom z dne 15. julija 2016,

–  ob upoštevanju študij za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve o MSRP 9 (Merila za sprejemanje MSRP glede na MSRP 9, Pomen MSRP 9 za finančno stabilnost in nadzorna pravila, Oslabitve grških državnih obveznic v skladu z MRS 39 in MSRP 9: študija primera in Obračunavanje, ki temelji na pričakovanih izgubah, za oslabitev finančnih instrumentov: pristopa FASB in IASB MSRP 9),

–  ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o mednarodnih standardih računovodskega poročanja: MSRP 9 (O-000115/2016 – B8-0721/2016),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za ekonomske in monetarne zadeve,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker se je vloga mednarodnih standardov računovodskega poročanja, zlasti pravil glede pripoznavanja izgub bančnega sistema, pri finančni stabilnosti in rasti zaradi svetovne finančne krize znašla na agendi G-20 in EU; ker sta skupina G-20 in de Larosièrjevo poročilo izpostavila glavne pomanjkljivosti v zvezi z računovodskimi standardi pred krizo, vključno s procikličnostjo, ki je nastala zaradi načela vrednotenja po tržnih cenah in pripoznavanja dobička in izgube, podcenjevanjem kopičenja tveganja v obdobjih izboljšanja konjunkturnega cikla in pomanjkanjem skupne in pregledne metodologije za vrednotenje nelikvidnih in oslabljenih sredstev;

B.  ker je IASB izdal MSRP 9 – Finančni instrumenti, s čimer se je odzval na nekatere vidike finančne krize in njen učinek na bančni sektor; ker bo MSRP 9 začel veljati 1. januarja 2018 in bo nadomestil MRS 39;

C.  ker je bil nasvet EFRAG o podpori MSRP 9 pozitiven s številnimi pripombami v zvezi z uporabo poštene vrednosti v primeru pretresov na trgih, pomanjkanjem konceptualne podlage v zvezi s pristopom oblikovanja rezervacij za izgube v obdobju 12 mesecev in nezadovoljivimi rezervacijami za dolgoročne naložbe; ker je bil v nasvetu izražen pridržek glede uporabnosti standarda za zavarovalni sektor, saj se datuma začetka veljavnosti MSRP 9 in prihodnjega standarda o zavarovanju MSRP 17 razlikujeta;

D.  ker obstaja nesoglasje glede učinka obračunavanja po pošteni vrednosti na dolgoročne naložbe in o tem poteka razprava, k čemur botruje tudi pomanjkanje kvantitativne ocene učinka o tej temi;

E.  ker bi se pripoznanje nerealiziranih dobičkov z obračunavanjem po pošteni vrednosti lahko obravnavalo kot kršitev direktive o ohranjanju kapitala in računovodske direktive; ker Komisija trenutno izvaja primerjavo praks držav članic glede razdelitve dividend;

F.  ker mora biti načelo preudarnosti vodilno načelo za vsak računovodski standard;

G.  ker se zdi, da je novi standard enako oz. še bolj zapleten kot njegov predhodnik, MRS 39; ker je bil prvotni cilj poenostavitev;

H.  ker bo prihodnji novi standard o zavarovanju MSRP 17, ki bo nadomestil MSRP 4, verjetno začel veljati po letu 2020; ker so bili izraženi pomisleki glede neusklajenosti datumov začetka veljavnosti MSRP 9 in MSRP 17; ker je IASB izdal zadnje spremembe MSRP 4 v septembru 2016 in ponudil dve možni rešitvi: pristop nadgradnje („overlay approach“) in začasna izjema na ravni subjekta, ki poroča;

I.  ker je Odbor za ekonomske in monetarne zadeve pregledal MSRP 9 – Finančni instrumenti, s tem, ko je organiziral javno predstavitev, naročil štiri študije o MSRP 9 in organiziral nadzorne dejavnosti v odboru ter dejavnosti svoje stalne skupine za MSRP;

1.  ugotavlja, da je MSRP 9 – Finančni instrumenti eden pomembnejših odzivov IASB na finančno krizo; ugotavlja, da prizadevanja za njegovo izvajanje že potekajo;

2.  priznava, da MSRP 9 prinaša izboljšave v primerjavi z MRS 39, saj se model oslabitve, ki temelji na nastalih izgubah, spremeni v model oslabitve, ki temelji na pričakovanih izgubah, s čimer se obravnava problem „premalo in prepozno“ pri postopku pripoznavanja izgub pri posojilih; ugotavlja pa, da MSRP 9 zahteva veliko presoje v računovodskem procesu; poudarja, da se mnenja revizorjev na tem področju zelo razlikujejo, malo pa je konkretnih smernic; zato poziva, naj evropski nadzorni organi v sodelovanju s Komisijo in EFRAG razvijejo smernice, da bi preprečili zlorabe diskrecije pri upravljanju;

3.  želi spomniti na zahteve, povezane z MSRP 9, ki jih je podal v zgoraj omenjeni resoluciji z dne 7. junija 2016, vendar ne nasprotuje Uredbi Komisije o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega standarda računovodskega poročanja 9;

4.  opozarja, da je za pristop boljše pravne ureditve potrebna ocena učinka; ugotavlja, da ni ustreznih kvantitativnih ocen učinka za MSRP 9, kar je delno posledica pomanjkanja zanesljivih podatkov; poudarja, da je treba pridobiti boljši vpogled v učinek MSRP 9 na bančni sektor, zavarovalniški sektor in finančne trge na splošno, pa tudi na finančni sektor kot celoto; zato ponovno zahteva, da IASB in EFRAG okrepita svoje zmogljivosti glede analize učinka, zlasti na makroekonomskem področju;

5.  ponavlja zahtevo, ki jo je Odbor za ekonomske in monetarne zadeve naslovil na ESRB, glede analize posledic uvedbe MSRP 9 za finančno stabilnost; opozarja na zavezo ESRB, da se bo nanjo odzval v letu 2017; pozdravlja dejstvo, da je ESRB ustanovil novo delovno skupino za MSRP 9; opozarja na Maystadtova priporočila v zvezi z razširitvijo merila „javno dobro“, in sicer da računovodski standardi ne bi smeli ogrožati finančne stabilnosti v EU, niti ovirati njenega gospodarskega razvoja;

6.  opozarja na pomen celovitega razumevanja povezav med MSRP 9 in drugimi regulativnimi zahtevami; pozdravlja oceno učinka MSRP 9 na banke v EU, ki jo pripravlja EBA, da bi bolje razumeli vpliv tega standarda na regulativni kapital, njegovo povezanost z drugimi bonitetnimi zahtevami in kako se institucije pripravljajo za uporabo MSRP 9; ugotavlja, da bi zmanjšanje navadnega lastniškega temeljnega kapitala verjetno najbolj prizadelo banke, ki uporabljajo standardizirani pristop; zato poziva Komisijo, naj predlaga ustrezne ukrepe v bonitetnem okviru do konca leta 2017, na primer, da se v uredbo o kapitalskih zahtevah postopno uvede ureditev, ki bo ublažila učinek novega modela oslabitve, za triletno obdobje ali dokler ni vzpostavljena ustrezna mednarodna rešitev in preprečila morebitne nenadne in neutemeljene učinke na kapitalski količnik in posojanje bank;

7.  ugotavlja, da datuma začetka veljavnosti MSRP 9 in prihodnjega novega MSRP 17 o zavarovanju nista usklajena; ugotavlja, da je IASB izdal spremembe MSRP 4, v katerih obravnava nekatere pomisleke, zlasti v zvezi z možnostjo uporabe pristopa odloga; poziva Komisijo, naj ob podpori EFRAG natančno, zadovoljivo in ustrezno obravnava to vprašanje in zagotovi enake konkurenčne pogoje v EU;

8.  poudarja pomen dolgoročnih naložb za gospodarsko rast; je zaskrbljen, da bi računovodska obravnava nekaterih finančnih instrumentov, ki se neposredno ali posredno posedujejo kot dolgoročne naložbe, zlasti lastniški kapital, v skladu z MSRP 9 utegnila biti v nasprotju s splošnim namenom spodbujanja dolgoročnih naložb; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo MSRP 9 koristil dolgoročni naložbeni strategiji EU ter zmanjšal procikličnost in spodbude za pretirano prevzemanje tveganj; poziva Komisijo, naj predloži oceno najkasneje do decembra 2017;

9.  pozdravlja pobudo za primerjavo praks držav članic glede razdelitve dividend, ki jo trenutno izvaja Komisija; poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost MSRP 9 z direktivo o ohranjanju kapitala in računovodsko direktivo in po potrebi sodeluje z IASB ter nacionalnimi organi in organi tretjih držav, ki določajo standarde, da bi pridobila njihovo podporo za spremembe ali, če te podpore ne bi dali, da bi ustrezne spremembe zagotovili z zakonodajo EU;

10.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z evropskimi nadzornimi organi, Evropsko centralno banko, ESRB in EFRAG pozorno spremlja izvajanje MSRP 9 v EU, pripravi naknadno oceno učinka najpozneje do junija 2019 in jo predloži Evropskemu parlamentu ter deluje v skladu z njegovimi stališči;

11.  poziva IASB, naj opravi pregled po začetku izvajanja MSRP 9, da se ugotovijo in ocenijo neželeni učinki standarda, zlasti na dolgoročne naložbe;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji.

(1) UL L 243, 11.9.2002, str. 1.
(2) http://www.efrag.org/Assets/Download?assetUrl=%2Fsites%2Fwebpublishing%2FSiteAssets%2FEndorsement%2520Advice%2520on%2520IFRS%25209.pdf.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0248.


Razmere v Siriji
PDF 153kWORD 48k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o Siriji (2016/2894(RSP))
P8_TA(2016)0382B8-1089/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker se nasilje v Siriji stopnjuje, zlasti v Alepu, ki je tarča težkega zračnega bombardiranja in kjer se napadajo tudi zdravstvene ustanove; ker so razmere postale dramatične in se hitro slabšajo, kljub prizadevanju mednarodne skupnosti za prenehanje sovražnosti;

B.  ker Evropska unija prispeva zelo velik delež humanitarne pomoči za ljudi, ki bežijo pred izjemnim nasiljem in opustošenjem v Siriji; ker so pogajanja za rešitev vojne v Siriji mnogo težja zaradi pomanjkanja enotnosti mednarodne skupnosti;

C.  ker bi si morala EU nadalje prizadevati za dosego miru in s skupnimi močmi, prek visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednice Komisije imeti pomembnejšo posredniško vlogo za dosego mirovnega sporazuma za Sirijo;

1.  ostro obsoja napade na civilno prebivalstvo in infrastrukturo, vsakršno obleganje in pomanjkanje dostopa do humanitarni pomoči za ljudi v Siriji, ki jo zelo potrebujejo; izraža globoko zaskrbljenost za trpljenje ljudi na obleganih območjih v Alepu in drugod v Siriji, katerega žrtve so ženske in otroci, ki nimajo dostopa do osnovne humanitarne pomoči in ki nujno potrebujejo hrano, čisto vodo in zdravstvene pripomočke;

2.  globoko obžaluje in brezpogojno obsoja nedavne napade na konvoj s humanitarno pomočjo in na skladišče Rdečega polmeseca v bližini Alepa, saj gre za hudo in skrb vzbujajoče kršenje mednarodnega humanitarnega prava in morebitno vojno hudodelstvo; izkazuje spoštovanje humanitarnim delavcem, ki so umrli, da bi pomagali ljudem v Alepu in drugod v Siriji, ter izraža iskreno sožalje družinam in prijateljem žrtev; poziva k ukrepanju zoper storilce vojnih hudodelstev in zločinov zoper človečnost, saj morajo sprejeti odgovornost za svoja dejanja;

3.  poziva vse sprte strani, zlasti Rusijo in Asadov režim, naj prenehajo napadati civilno prebivalstvo in infrastrukturo, vključno z vodno in električno infrastrukturo, naj sprejmejo takojšnje in prepričljive ukrepe za prenehanje sovražnosti in obleganja, humanitarnim agencijam pa naj omogočijo hiter, varen in nemoten dostop do vseh ljudi, ki potrebujejo pomoč;

4.  pozdravlja nujno humanitarno pobudo EU za Alepo, katere namen je mobilizacija sredstev za nujne humanitarne potrebe ter evakuacija ranjenih in bolnih ljudi iz vzhodnega Alepa, zlasti žensk, otrok in starejših; spodbuja vse strani, naj hitro priskrbijo potrebna dovoljenja za dostavo humanitarne pomoči in začetek zdravstvenih evakuacij;

5.  poziva vse člane mednarodne podporne skupine za Sirijo, naj obnovijo pogajanja za vzpostavitev trajnega premirja ter okrepijo prizadevanja za trajno politično rešitev v Siriji; v zvezi s tem v celoti podpira prizadevanja posebnega odposlanca OZN Staffana de Misture;

6.  poziva visoko predstavnico/podpredsednico Komisije, naj obnovi prizadevanja za skupno strategijo EU za Sirijo, katere namen naj bo doseči politično rešitev za Sirijo in ki naj vključuje nadzorne in izvrševalne ukrepe za večje spoštovanje dogovorov in obveznosti, sprejetih v okviru mednarodne podporne skupine za Sirijo;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko/podpredsednici Komisije, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU, OZN, članom mednarodne podporne skupine za Sirijo in vsem stranem, udeleženim v konfliktu v Siriji.


Konferenca OZN o podnebnih spremembah leta 2016 v Marakešu v Maroku (COP 22)
PDF 390kWORD 62k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o izvajanju Pariškega sporazuma ter konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2016 v Marakešu v Maroku (COP 22) (2016/2814(RSP))
P8_TA(2016)0383B8-1043/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (UNFCCC) in Kjotskega protokola k tej konvenciji,

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sklepa 1/CP.21, ter 21. konference pogodbenic (COP 21) UNFCCC in 11. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP 11), ki sta potekali od 30. novembra do 11. decembra 2015 v Parizu v Franciji,

–  ob upoštevanju 18. konference pogodbenic (COP 18) UNFCCC in osme konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP 8), ki sta potekali od 26. novembra do 8. decembra 2012 v Dohi v Katarju, in sprejetja spremembe protokola, s katero je bilo vzpostavljeno drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola, in sicer od 1. januarja 2013 do 31. decembra 2020,

–  ob upoštevanju, da je bil Pariški sporazum 22. aprila 2016 odprt za podpis na sedežu Organizacije združenih narodov v New Yorku in da bo ostal odprt do 21. aprila 2017, in tega, da ga je podpisalo 180 držav in da je 27 držav, ki v ozračje skupaj prispevajo 39,08 % odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov, deponiralo listine o njegovi ratifikaciji (stanje z dne 7. septembra 2016),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Na poti k novemu mednarodnemu podnebnemu sporazumu v Parizu(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. marca 2016 z naslovom Po pariški konferenci: ocena vpliva Pariškega sporazuma (COM(2016)0110),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. aprila 2013 z naslovom Strategija Evropske unije za prilagajanje podnebnim spremembam (COM(2013)0216) in priloženih delovnih dokumentov služb Komisije,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. in 24. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju dokumenta o načrtovanih, nacionalno določenih prispevkih EU in njenih držav članic, ki sta ga Latvija in Evropska komisija 6. marca 2015 predložili UNFCCC,

–  ob upoštevanju 5. ocenjevalnega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) in njegovega zbirnega poročila,

–  ob upoštevanju zbirnega poročila Programa Združenih narodov za okolje (UNEP) iz novembra 2014 z naslovom The Emissions Gap Report 2014 (Poročilo o emisijski vrzeli za leto 2014) in poročila UNEP o vrzelih pri prilagajanju za leto 2014,

–  ob upoštevanju deklaracije voditeljev, sprejete na vrhunskem srečanju skupine G-7 v dvorcu Elmau v Nemčiji, ki je potekalo 7. in 8. junija 2015, z naslovom Think ahead. Act together (Predvidevajmo. Ukrepajmo skupaj), v kateri so ponovno poudarili, da nameravajo spoštovati zavezo za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za 40 do 70 % do leta 2050 glede na leto 2010, pri čemer bi morali zagotoviti, da bo zmanjšanje bližje 70 % kot 40 %,

–  ob upoštevanju izjave voditeljev, sprejete 26. in 27. maja 2016 na vrhunskem srečanju skupine G-7 v Ise-Šimi na Japonskem, v kateri so vse pogodbenice pozvali k prizadevanjem, da bi Pariški sporazum začel veljati leta 2016,

–  ob upoštevanju poročila Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB) iz februarja 2016 z naslovom Too late, too sudden: Transition to a low-carbon economy and systemic risk (Prepozno, preveč nenadno: prehod na nizkoogljično gospodarstvo in sistemsko tveganje),

–  ob upoštevanju enciklike „Laudato Si’“,

–  ob upoštevanju 10 ključnih sporočil o podnebnih spremembah, ki jih je mednarodni forum za vire objavil decembra 2015,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker bo Pariški sporazum začel veljati 30. dan po datumu, ko bo vsaj 55 pogodbenic konvencije, ki po oceni v ozračje skupaj prispevajo vsaj 55 odstotkov vseh emisij toplogrednih plinov, deponiralo svoje listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k OZN;

B.  ker načrt zmanjšanja, predstavljen v predlogih Komisije za okvir podnebne politike do leta 2030, ni v skladu s cilji, določenimi v Pariškem sporazumu; ker bi bilo treba najprej cilje znova prilagoditi v smeri zgornjega dela razpona do leta 2050, tj. 95 % do leta 2050;

C.  ker prizadevanj za blažitev globalnega segrevanja ne bi smeli razumeti kot oviro za gospodarsko rast, temveč – ravno nasprotno – kot gonilo pri doseganju nove in trajnostne gospodarske rasti ter zaposlovanja;

D.  ker lahko podnebne spremembe zaostrijo tekmovanje za vire, kot so hrana, voda in pašniki, poglobijo gospodarske težave in politično nestabilnost ter bi lahko postale glavni vzrok za preseljevanje prebivalstva znotraj in zunaj nacionalnih meja, in to v ne zelo daljni prihodnosti; ker bi zato morali migracije, ki so posledica podnebnih sprememb, obravnavati kot eno od najpomembnejših vprašanj na mednarodni ravni;

E.  ker bodo zaradi podnebnih sprememb najbolj prizadete države v razvoju, zlasti najmanj razvite države in majhne otoške države v razvoju, ki nimajo dovolj virov, da bi se pripravile na prihajajoče spremembe in se jim prilagodile; ker Medvladni odbor za podnebne spremembe navaja, da je zlasti Afrika ranljiva za izzive, ki jih to predstavlja, ter tako še posebej izpostavljena motnjam pri oskrbi z vodo, skrajnim vremenskim pojavom in neustrezni prehranski varnosti, ki je posledica suše in dezertifikacije;

F.  ker so EU in njene države članice 6. marca 2015 dokument o svojih načrtovanih, nacionalno določenih prispevkih posredovale UNFCCC, ki zavezuje k obvezujočemu cilju vsaj 40 % domačega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2030 glede na ravni iz leta 1990, kot je določeno v sklepih Evropskega sveta z dne 23. oktobra 2014 o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030;

Podnebni ukrepi na trdni znanstveni podlagi

1.  želi spomniti, da na podlagi znanstvenih dognanj, predstavljenih v petem ocenjevalnem poročilu Medvladnega foruma za podnebne spremembe iz leta 2014, podnebne spremembe potekajo, človekove dejavnosti pa so od srede 20. stoletja glavni vzrok opaženega segrevanja; je zaskrbljen, ker so obsežne in pomembne posledice podnebnih sprememb že vidne v naravnih in človeških sistemih na vseh celinah in v vseh oceanih;

2.  je seznanjen z ugotovitvami sekretariata UNFCCC, da bomo z nadaljevanjem sedanjih ravni globalnih emisij toplogrednih plinov v naslednjih petih letih porabili „ogljični proračun“, ki zadostuje za ohranjanje globalnega povprečnega povišanja temperature za največ 1,5 °C; poudarja, da bi morale vse države pospešiti prehod na nično stopnjo neto emisij toplogrednih plinov in odpornost na podnebne spremembe, kot je bilo dogovorjeno v okviru Pariškega sporazuma, da bi preprečili najhujše posledice globalnega segrevanja;

3.  poziva razvite države, zlasti EU, naj korenito zmanjšajo svoje emisije toplogrednih plinov, in sicer bolj, kot so se zavezale, da bi se v čim večji meri izognili potrebi po obsežnih „negativnih emisijah“, saj ta tehnologija še ni uspešna, družbeno sprejemljiva, stroškovno učinkovita ali varna;

Nujnost ratifikacije in izvajanja Pariškega sporazuma

4.  pozdravlja Pariški sporazum o podnebnih spremembah kot pomemben mejnik v boju proti podnebnim spremembam in v večstranskem sodelovanju; meni, da je sporazum ambiciozen, uravnotežen, pravičen in pravno zavezujoč ter da sprejetje sporazuma in skupna razglasitev načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov 187 pogodbenic pred koncem konference COP 21 pomenita pomembno prelomnico za celovito in skupno globalno ukrepanje, sporazum pa bo, ko bo uresničen, dokončno in nepovratno pospešil prehod na podnebno nevtralno svetovno gospodarstvo, ki bo odporno na podnebne spremembe;

5.  toplo pozdravlja zavezo vseh držav, da bodo povišanje povprečne globalne temperature ohranile pod 2 °C glede na predindustrijske ravni in da si bodo hkrati prizadevale za omejitev tega povišanja na 1,5 °C, pa tudi cilj, da bi v drugi polovici tega stoletja dosegli ravnotežje med emisijami, katerih viri so antropogeni, in odstranitvijo toplogrednih plinov v ponorih (nična stopnja neto emisij), in sicer na podlagi enakosti;

6.  želi spomniti, da omejitev povišanja globalne temperature precej pod 2 °C ne zagotavlja, da bomo preprečili znatne negativne podnebne učinke; priznava, da je treba najprej jasno razumeti, kaj prinašajo posebne politike za omejitev povišanja globalne temperature na povprečno 1,5° C; zato pozdravlja, da bo Medvladni forum o podnebnih spremembah leta 2018 v ta namen pripravil posebno poročilo; poudarja, da ne smemo precenjevati potenciala ponorov kot prispevka k nevtralnosti emisij;

7.  želi spomniti, da je za omejitev povišanja globalne povprečne temperature pod 2 °C ob hkratnem prizadevanju za omejitev tega povišanja na 1,5 °C potrebno zgodnje razogljičenje, globalne emisije toplogrednih plinov pa bi morale svoj vrh doseči čim prej; želi spomniti, da naj bi globalne emisije odpravili do leta 2050 ali kmalu po tem; poziva vse strani, ki to zmorejo, naj dosežejo svoje nacionalne cilje in izvedejo svoje nacionalne strategije glede razogljičenja tako, da dajo prednost odpravi emisij premoga, ki je vir energije, ki najbolj onesnažuje, EU pa poziva, naj v ta namen sodeluje z mednarodnimi partnerji, tako da ponudi primere dobre prakse;

8.  poudarja, da pravno zavezujoč Pariški sporazum in začrtana pot k razogljičenju dajeta zanesljive smernice za odločanje in da bosta preprečila drago vezavo na visokoogljične naložbe, prinesla gotovost in predvidljivost za podjetja in vlagatelje, pa tudi spodbudila premik od naložb v fosilna goriva k nizkoogljičnim naložbam;

9.  poudarja, da je tudi brez znanstvenih dokazov o tem, kaj omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C pomeni za vsak posamezni sektor in regijo, jasno, da sedanja prizadevanja držav niso dovolj, da bi dosegli te mejne vrednosti, ki so še varne za najranljivejše države; poziva vse države, zlasti razvite, naj okrepijo skupna prizadevanja in v okviru spodbujevalnega dialoga leta 2018 povečajo svoje nacionalno določene prispevke; poziva EU, naj se v zvezi s tem v svojih nacionalno določenih prispevkih za leto 2030 zaveže nadaljnjemu zmanjšanju emisij; opozarja, da ukrepi zgolj v Evropski uniji ne bodo zadostovali, zato poziva Svet in Komisijo, naj okrepita dejavnosti spodbujanja drugih partneric, da bi storile enako;

10.  pozdravlja zavezo iz Pariškega sporazuma glede zmanjšanja globalnih emisij na nično stopnjo neto v drugi polovici stoletja; priznava, da to pomeni, da mora večina sektorjev v EU nično stopnjo emisij doseči bistveno prej; poudarja, da mora EU izvajati pritisk na pogodbenice, ki niso na poti, skladni s Pariškim sporazumom;

11.  se zavzema za zgodnji začetek veljavnosti Pariškega sporazuma ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo zgodnjo in hitro ratifikacijo, da ne bi zakasnili njegovega začetka veljavnosti; zato poziva Komisijo, naj Parlamentu in pristojnim odborom redno poroča o napredku pri postopkih ratifikacije in še posebej o razlogih za morebitne ovire, ki bi se še pojavljale; pozdravlja, da je več držav članic že začelo nacionalni postopek ratifikacije in da so ga nekatere že tudi dokončale;

12.  obžaluje pa, da vsota vseh načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov sveta nikakor ne bo približala cilju 2 °C; opozarja, da so potrebne dodatne ambicije, in poziva k skupnemu ukrepanju EU in drugih večjih onesnaževalk, da bi načrtovane, nacionalno določene prispevke bolj uskladili z zavezami Pariškega sporazuma; poudarja, kako nujno in izredno pomembno je, da vse strani, tudi EU, v svojih nacionalno določenih prispevkih vsakih pet let v skladu z mehanizmom ambicij iz Pariškega sporazuma povečajo svoje zaveze glede zmanjšanja emisij; meni, da so nacionalno določeni prispevki ključno orodje pri nacionalnem razvojnem načrtovanju v sinergiji s trajnostnimi razvojnimi cilji;

13.  poudarja, da je pomembno, da EU pokaže svojo zavezanost Pariškemu sporazumu, tudi s pregledom lastnih srednje- in dolgoročnih ciljev in instrumentov politike, in da ta proces čim prej začne ter tako omogoči celovito razpravo, v kateri bi moral imeti Evropski parlament ključno vlogo, in sicer v partnerstvu s predstavniki nacionalnih, regionalnih in lokalnih organov, pa tudi civilne družbe in poslovnega sektorja; poziva Evropsko komisijo, naj za EU pripravi strategijo ničnih emisij do sredine stoletja, ki bo vključevala stroškovno učinkovit način za izpolnitev cilja nične stopnje neto emisij, sprejetega v Pariškem sporazumu;

Konferenca pogodbenic COP 22 v Marakešu

14.  meni, da bi morali na pogajanjih doseči napredek glede ključnih delov Pariškega sporazuma, kar zajema okrepljeni okvir preglednosti, podrobnosti o globalnem pregledu stanja, nadaljnje smernice o načrtovanih, nacionalno določenih prispevkih, dogovor glede diferenciacije, izgube in škode, podnebno financiranje in podporo za namene zmogljivosti, vključujoče upravljanje na več ravneh, pa tudi mehanizem za spodbujanje izvajanja in skladnosti; odločno poziva Komisijo in države članice, naj spoštujejo zaveze, dogovorjene v okviru Pariškega sporazuma, zlasti glede prispevka EU k blaženju in prilagajanju, pa tudi glede njene podpore na področjih financ, prenosa tehnologij in gradnje zmogljivosti, ne glede na morebitne spremembe statusa držav članic EU;

15.  poudarja, da je pri skupnih prizadevanjih za boj proti podnebnim spremembam in za upoštevanje Pariškega sporazuma čas bistvenega pomena; poudarja, da je EU zmožna in dolžna biti zgled drugim in da bi morala svoje podnebne in energetske cilje takoj začeti usklajevati z dogovorjenim mednarodnim ciljem glede omejitve povišanja globalne povprečne temperature pod 2 °C ter si hkrati prizadevati za omejitev povišanja na 1,5 °C;

16.  spodbuja EU in države članice, naj nadaljujejo z dejavno udeležbo v tako imenovani koaliciji ambicioznih in se zavežejo, da bodo pospešile napredek pri pogajanjih in podpirale maroško predsedstvo pri njegovih prizadevanjih za prispevek obnovljivih virov energije in ukrepe prilagoditve v svetovnem boju proti podnebnim spremembam;

17.  poudarja, da je treba začeti razpravljati o obliki „spodbujevalnega dialoga“ leta 2018, ki bo glede na sedanje načrtovane, nacionalno določene prispevke ključna priložnost za odpravo dolgotrajne vrzeli v blažilnih ukrepih; meni, da bi morala imeti EU proaktivno vlogo v tem prvem spodbujevalnem dialogu, v okviru katerega bi ocenili skupne ambicije in napredek pri izpolnjevanju zavez; poziva Komisijo in države članice, naj dovolj pred začetkom spodbujevalnega dialoga predložijo zaveze za nadaljnje zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki bodo večje od sedanjih zavez na podlagi Pariškega sporazuma in s katerimi bomo v skladu z zmogljivostmi EU ustrezno prispevali k odpravi vrzeli v blažilnih ukrepih;

18.  želi spomniti, da je povečanje obsega blažilnih ukrepov v obdobju pred letom 2020 nujen prvi pogoj, če želimo izpolniti dolgoročne cilje iz Pariškega sporazuma, in ključen element za oceno uspešnosti konference pogodbenic COP 22 v Marakešu;

Ambicije za obdobje do leta 2020 in Kjotski protokol

19.  ugotavlja, da je EU že na dobri poti, da do leta 2020 preseže zastavljene cilje glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in izpolni cilj glede obnovljivih virov energije do leta 2020, ter da so bile z energijsko učinkovitejšimi stavbami, izdelki, industrijskimi procesi in vozili dosežene pomembne izboljšave glede energetske intenzivnosti, hkrati pa je evropsko gospodarstvo od leta 1990 realno zraslo za 45 %; vendar poudarja, da je potrebnih več ambicij in ukrepov, da bi ohranili zadostne spodbude za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, ki je potrebno za izpolnitev podnebnih in energetskih ciljev EU do leta 2050; poudarja, da v sektorjih prometa in kmetijstva glede na cilje za leto 2020 ni bil dosežen zadosten napredek pri zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in da je treba okrepiti prizadevanja v zvezi s prispevkom teh sektorjev k zmanjšanju emisij do leta 2030;

20.  poudarja, da so bili cilji 20-20-20 na področju emisij toplogrednih plinov, energije iz obnovljivih virov in prihrankov energije ključni dejavniki tega napredka, bistveno pa so prispevali tudi k ohranjanju več kot 4,2 milijona delovnih mest v različnih ekoloških panogah, ki so v času krize dosegale nepretrgano rast;

21.  želi pojasniti, da bi bilo treba drugo ciljno obdobje Kjotskega protokola kljub njegovemu omejenemu obsegu obravnavati kot zelo pomemben vmesni korak, in zato poziva pogodbenice, vključno z državami članicami EU, naj čim prej zaključijo postopek ratifikacije; ugotavlja, da je Parlament z odobritvijo opravil svoj del naloge, in izreka pohvalo državam članicam, ki so že zaključile svoje notranje postopke;

Skupno prizadevanje vseh sektorjev

22.  pozdravlja razvoj sistemov trgovanja z emisijami v svetu, vključno s 17 tovrstnimi sistemi, ki delujejo na štirih celinah in predstavljajo 40 % svetovnega BDP in ki na stroškovno učinkovit način pomagajo zmanjševati emisije v svetovnem merilu; poziva Komisijo, naj spodbuja povezovanje med sistemom EU za trgovanje z emisijami in drugimi tovrstnimi sistemi, da bi ustvarili mednarodne mehanizme za trg ogljika in tako povečali ambicije glede podnebnih ciljev, hkrati pa bi se zaradi izenačevanja konkurenčnih pogojev zmanjšala nevarnost selitve virov CO2 ; poziva k odločnim prizadevanjem, da države članice s spremenjenim statusom ostanejo v sistemu EU za trgovanje z emisijami; poziva Komisijo, naj uvede varovala, da bodo povezave s sistemom EU za trgovanje z emisijami trajno prispevale k blaženju podnebnih sprememb in ne bodo škodovale uresničevanju cilja EU glede domačih emisij toplogrednih plinov;

23.  poudarja, da imajo emisije zaradi uporabe zemljišč (kmetijskih, pašnih, gozdnih in ostalih) po ugotovitvah Medvladnega foruma o podnebnih spremembah velik potencial za stroškovno učinkovito blaženje podnebnih sprememb in povečanje odpornosti ter da je za boljše ocenjevanje in povečanje potenciala emisij zaradi uporabe zemljišč za zajemanje ogljikovega dioksida in za zagotovitev varne in trajne sekvestracije CO2 potrebno okrepljeno delovanje EU in mednarodno sodelovanje; se zaveda posebnih priložnosti, ki jih v tem pogledu ponuja kmetijsko-gozdarski sektor; poudarja pomen dogovora o posredni spremembi rabe zemljišč, doseženega na začetku parlamentarnega obdobja, in upa, da bo prispevek Parlamenta k pogajanjem lahko pomenil podlago za ambiciozno rešitev pri prihodnjem pregledu pravil;

24.  se zaveda, da zaradi krčenja in uničevanja gozdov nastane 20 % svetovnih emisij toplogrednih plinov, ter poudarja vlogo gozdov in aktivnega gospodarjenja z njimi pri blažitvi podnebnih sprememb ter to, da je treba povečati prilagodljivost in odpornost gozdov na podnebne spremembe; poudarja, da se je treba pri prizadevanjih za blažitev posledic osredotočiti na sektor tropskega gozda (REDD+); poudarja, da se bo brez teh prizadevanj za blažitev podnebnih sprememb verjetno izkazalo, da je cilj omejitve globalnega segrevanja na manj kot 2 °C nedosegljiv; poleg tega poziva EU, naj okrepi mednarodno financiranje za zmanjšanje krčenja gozdov v državah v razvoju;

25.  poudarja, da je človekove pravice pomembno ohraniti v središču podnebnih ukrepov, ter vztraja, naj Komisija in države članice zagotovijo, da se bo pri pogajanjih o prilagoditvenih ukrepih upoštevala potreba po spoštovanju, varstvu in spodbujanju človekovih pravic, vključno z enakostjo spolov, polno in enakopravno udeležbo žensk ter aktivnim spodbujanjem pravičnega prehoda delovne sile z ustvarjanjem dostojnega dela in kakovostnih delovnih mest za vse;

26.  poziva, da se sektor LULUCF vključi v podnebni in energetski okvir EU do leta 2030, saj je treba te emisije upoštevati ločeno, da ponor LULUCF v EU ne bo izrabljen za krčenje blažilnih ukrepov v drugih sektorjih;

27.  želi spomniti, da je prometni sektor drugi največji sektor po emisijah toplogrednih plinov; obžaluje, da v pariškem sporazumu sektorja mednarodnega letalskega in ladijskega prevoza nista omenjena; vztraja, da je treba sprejeti vrsto strategij, namenjenih zmanjšanju emisij tega sektorja; ponovno poudarja, da si morajo pogodbenice UNFCCC prizadevati za učinkovito regulacijo in omejitev emisij v mednarodnem letalskem in ladijskem prometu v skladu s potrebami in nujnostjo; poziva vse pogodbenice, naj si prek Mednarodne organizacije civilnega letalstva in Mednarodne pomorske organizacije prizadevajo razviti svetovni okvir politik, ki bo omogočal učinkovit odziv, ter do konca leta 2016 sprejmejo ukrepe za določitev ustreznih ciljev za doseganje potrebnega zmanjšanja precej pod ciljem 2 °C;

28.  želi spomniti, da so bile emisije toplogrednih plinov iz letalstva 1. januarja 2012 vključene v sistem EU za trgovanje z emisijami, s čimer so vsi letalski prevozniki v okviru tega sistema dolžni pridobiti pravice do ogljikovih emisij; je seznanjen z odločitvama o začasni zaustavitvi vključitve v sistem („Stop-the-Clock“) iz leta 2013 in 2014, s čimer se je začasno zmanjšalo področje uporabe sistema EU za trgovanje z emisijami, in sicer niso bili vključeni mednarodni leti, namen tega pa je bil omogočiti Mednarodni organizaciji civilnega letalstva dovolj časa za razvoj globalnega tržnega ukrepa za zmanjšanje emisij iz mednarodnega letalstva, in tudi s tem, da bo ta izjema od leta 2017 prenehala veljati;

29.  poziva, naj se v okviru potekajočega 39. zasedanja skupščine Mednarodne organizacije civilnega letalstva vzpostavi pošten in trden globalni tržni ukrep, ki naj se na mednarodni ravni izvaja od leta 2020; izraža veliko razočaranje zaradi predloga, o katerem zdaj razpravljajo v Mednarodni organizaciji civilnega letalstva, in želi spomniti, da je o spremembi obstoječe zakonodaje o vključitvi letalstva v sistem EU za trgovanje z emisijami mogoče razmišljati samo, če bo globalni tržni ukrep ambiciozen, ter da bodo v vsakem primeru notranji evropski leti še naprej vključeni v sistem EU za trgovanje z emisijami;

30.  opominja na opozorilo Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB), da je treba pravočasno spoznati, kako pomembno je nadzorovati emisije, sicer bi utegnilo priti do nenadnega količinskega omejevanja pri uporabi virov energije, bogatih z ogljikom, stroški prehoda pa bi bili temu ustrezno višji, z morebitnimi posledicami za gospodarske dejavnosti in finančne ustanove; poziva Komisijo, naj natančneje oceni morebitna sistemska tveganja nenadnega prehoda in po potrebi predlaga zahteve in politike za preglednost finančnih trgov, da bi sistemska tveganja čim bolj omejila;

31.  poudarja, da bo krožno gospodarstvo odigralo osrednjo vlogo pri prehodu v nizkoogljično gospodarstvo; opozarja, da ukrepi, ki bodo osredotočeni samo na zmanjšanje emisij, ne bodo pa upoštevali prispevka obnovljivih virov energije in učinkovite rabe virov, ne bodo izpolnili svojih ciljev; meni, da je treba na konferenci COP 22 glede na emisije toplogrednih plinov zaradi izkoriščanja surovin in ravnanja z odpadki ustrezno obravnavati prehod v svetovno krožno gospodarstvo;

32.  poudarja celovito, sistemsko perspektivo pri oblikovanju in izvajanju politik za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, pri tem pa opozarja predvsem na ločitev gospodarske rasti in dobrobiti ljudi od porabe virov, saj učinkovita raba virov zmanjšuje tako emisije toplogrednih plinov kot tudi druge vrste obremenitve okolja in virov, obenem pa olajša trajnostno rast, politika, ki se osredotoča zgolj na zmanjševanje toplogrednih plinov, pa po drugi strani ne zagotavlja tudi preudarne rabe virov; poudarja, da učinkovita raba virov zagotavlja ekonomski in ekološki dobiček; poudarja tudi, da je lahko krožno gospodarstvo in posledično smotrna raba naravnih virov osrednji vzvod pri vprašanju podnebnih sprememb; tako je velik delež energetske porabe neposredno povezan s pridobivanjem, predelavo, prevozom, pretvorbo, uporabo in odstranjevanjem virov; povečanje storilnosti na področju virov z večjo učinkovitostjo in manjšim tratenjem virov s ponovno uporabo, predelavo in recikliranjem prav tako bistveno zmanjšuje porabo virov in emisije toplogrednih plinov; v zvezi s tem opozarja na delo medvladnega foruma za vire;

Zmanjšanje emisij, ki niso emisije CO2

33.  pozdravlja izjavo voditeljev, sprejeto na vrhunskem srečanju skupine G-7 26. in 27. maja 2016 v Ise-Šimi na Japonskem in v kateri je poudarjen pomen zmanjšanja emisij neobstojnih onesnaževalcev ozračja, vključno s črnim ogljikom, fluoriranimi ogljikovodiki in metanom, s čimer bi pomagali upočasniti stopnjo kratkoročnega segrevanja;

34.  poziva k sprejetju ambiciozne postopne globalne odprave uporabe fluoriranih ogljikovodikov v okviru Montrealskega protokola; opozarja, da je EU sprejela ambiciozno zakonodajo za njihovo postopno zmanjšanje za 79 % do leta 2030, saj so okolju prijazne alternative široko dostopne in bi bilo treba v celoti izkoristiti njihov potencial; ugotavlja, da postopno opuščanje uporabe fluoriranih ogljikovodikov ponuja priložnost, ki je ni težko izkoristiti, za blažilne ukrepe v EU in zunaj nje;

Industrija in konkurenčnost

35.  poudarja, da je boj proti podnebnim spremembam prednostna naloga, za katero bi si bilo treba prizadevati po vsem svetu, pri tem za zagotavljati energetsko varnost ter razvoj trajnostne gospodarske rasti in delovnih mest;

36.  poudarja, da s podnebjem povezane naložbe zahtevajo stabilen in predvidljiv pravni okvir in jasne politične signale;

37.  odobrava, da Kitajska in druge večje tekmice energetsko intenzivnih panog v EU uvajajo trgovanje z emisijami in druge mehanizme za oblikovanje cen; meni, da bi morala EU ohraniti ustrezne in sorazmerne ukrepe, da bi zagotovila konkurenčnost svoje industrije, dokler ne bodo doseženi enaki tržni pogoji, ter po potrebi preprečiti selitev virov CO2, ob upoštevanju, da so energetska, industrijska in podnebna politika tesno povezane;

38.  poudarja, kako pomembno je bolje uporabiti obstoječe programe in instrumente, kot je Obzorje 2020, ki se jih lahko udeležijo tudi tretje države, zlasti na področjih energije, podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja, pa tudi vključiti trajnost v ustrezne programe;

Energetska politika

39.  poziva EU, naj mednarodno skupnost pripravi k takojšnjemu sprejetju konkretnih ukrepov – vključno s časovnim razporedom – za postopno odpravo okolju ali gospodarstvu škodljivih subvencij, med drugim za fosilna goriva;

40.  poudarja, da bi ambicioznejši cilj za energetsko učinkovitost v Evropski uniji lahko prispeval k doseganju ambicioznega podnebnega cilja, hkrati pa zmanjšal tveganje selitve virov CO2 ;

41.  poudarja, da so energijska učinkovitost in obnovljivi viri energije pomembni za zmanjšanje emisij, pa tudi za ekonomske prihranke, energetsko varnost ter preprečevanje in blaženje energijske revščine, da se pomaga ranljivim in revnim gospodinjstvom in se jih zaščiti; poziva k zavzemanju za ukrepe za energijsko učinkovitost in razvoj obnovljivih virov energije (tj. s spodbujanjem lastne proizvodnje in porabe teh virov) po vsem svetu ter opominja, da sta to dva glavna cilja energetske unije EU;

Raziskave, inovacije in digitalne tehnologije

42.  poudarja, da so raziskave in inovacije na področju politik glede podnebnih sprememb in prilagoditve nanje ter z viri gospodarne tehnologije z nizkimi emisijami ključne v boju proti podnebnim spremembam na stroškovno učinkovit način, poleg tega pa zmanjšujejo odvisnost od fosilnih goriv in bi morale spodbujati rabo sekundarnih surovin; zato poziva k svetovnim zavezam za okrepitev in osredotočenje naložb na to področje;

43.  želi spomniti, da je področje raziskav, inovacij in konkurenčnosti eden od petih stebrov strategije EU za energetsko unijo; je seznanjen, da je EU odločena ohraniti vodilno vlogo v svetu na teh področjih, pri tem pa razviti tesno znanstveno sodelovanje z mednarodnimi partnerji; poudarja pomen izgradnje in ohranjanja trdnih zmogljivosti za inovacije, tako v razvitih državah kot v državah v vzponu, za uvedbo čistih in trajnostnih energetskih tehnologij;

44.  želi spomniti na pospeševalno vlogo, ki jo lahko imajo digitalne tehnologije pri preoblikovanju energetskega sistema; poudarja, kako pomembno je razviti tehnologije za shranjevanje energije, ki bodo prispevale k razogljičenju sektorjev pridobivanja energije ter ogrevanja in hlajenja gospodinjstev;

45.  poudarja pomen povečanja števila kvalificiranih delavcev, dejavnih v industriji, ter podpiranja znanja in dobre prakse za spodbuditev ustvarjanja kakovostnih delovnih mest ob hkratnem podpiranju prehoda delovne sile, kjer je to potrebno;

46.  poziva k boljši uporabi tehnologije, kot so vesoljski sateliti, za natančno zbiranje podatkov o emisijah, temperaturi in podnebnih spremembah; zlasti opozarja na prispevek programa Copernicus; poziva tudi k preglednemu sodelovanju in izmenjavi informacij med državami ter odprtosti podatkov za znanstveno skupnost;

Vloga nedržavnih akterjev

47.  poudarja, da si vse več nedržavnih akterjev prizadeva za razogljičenje in povečanje odpornosti na podnebne spremembe; poudarja pomen strukturiranega in konstruktivnega dialoga med vladami, poslovnim svetom, vključno z malimi in srednjimi podjetji, mesti, regijami, mednarodnimi organizacijami, civilno družbo ter akademskimi ustanovami, pa tudi zagotovitve njihove udeležbe pri načrtovanju in izvajanju podnebnih ukrepov, da bi na svetovni ravni odločno ukrepali v smeri nizkoogljičnih in odpornih družb; pozdravlja oblikovanje svetovnega programa za ukrepanje proti podnebnim spremembam, ki je nadgradnja akcijskega programa Lima-Pariz in v katerem je zajetih 70 pobud več deležnikov v različnih sektorjih;

48.  poudarja, da bi bilo treba platformo nedržavnih akterjev za podnebne ukrepe (NAZCA) v celoti vključiti v okvirno konvencijo Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC); ugotavlja, da lokalni in regionalni organi največ prispevajo k akcijskemu programu Lima-Pariz in platformi NAZCA ter da so že izkazali zavezanost uresničevanju pariškega sporazuma, kar zadeva blaženje in prilagajanje, horizontalno usklajevanje in vključevanje podnebne politike, krepitev vpliva lokalnih skupnosti in državljanov ter spodbujanje družbenih sprememb in inovacij, zlasti prek pobud, kot sta svetovna konvencija županov in memorandum o soglasju o omejitvi segrevanja na manj kot 2 °C;

49.  poziva EU in njene države članice, naj skupaj z vsemi akterji civilne družbe (institucijami, zasebnim sektorjem, nevladnimi organizacijami in lokalnimi skupnostmi) razvijejo pobude v poglavitnih sektorjih (energetika, tehnologija, mesta, promet in drugo) ter pobude za prilagoditev in večjo odpornost na podnebne spremembe, da bi se odzvali na izzive prilagajanja, npr. kar zadeva dostop do vode, zanesljivo oskrbo s hrano ali preprečevanje tveganj; poziva vse vlade in vse akterje civilne družbe, naj podprejo to agendo ukrepov;

50.  meni, da je pomembno zagotoviti, da bo za legitimno lobiranje med pogajanji o prihodnji konferenci COP 22 značilna kar največja preglednost ter da bodo vsi uradno priznani deležniki uživali enak dostop do vseh potrebnih informacij;

51.  opozarja pogodbenice in OZN, da so individualni ukrepi enako pomembni kot vladni in institucionalni ukrepi; zato poziva k prizadevanjem v smislu kampanj in ukrepov za ozaveščanje in obveščanje javnosti o majhnih in velikih dejanjih, ki lahko prispevajo k boju proti podnebnim spremembam v razvitih državah in v državah v razvoju;

Odpornost na podnebne spremembe prek prilagajanja

52.  poudarja, da so prilagoditveni ukrepi neizogibni za vse države, če želijo čim bolj zmanjšati negativne učinke in izkoristiti priložnosti za rast in trajnostni razvoj, ki bosta odporna na podnebne spremembe; poziva, naj se v skladu s tem določijo dolgoročni cilji za prilagajanje; želi spomniti, da so države v razvoju, zlasti najmanj razvite države in male otoške države v razvoju, ki so najmanj odgovorne za podnebne spremembe, najbolj dovzetne za njihove škodljive učinke in imajo najmanj zmogljivosti za prilagajanje nanje;

53.  poziva Komisijo, naj pregleda strategijo EU za prilagajanje podnebnim spremembam, sprejeto leta 2013; prosi jo tudi, naj predlaga pravno zavezujoče instrumente, če bo ocenila, da ukrepi držav članic ne zadostujejo;

54.  opozarja na hude in pogosto nepopravljive posledice nedejavnosti ter spominja, da podnebne spremembe na različne, a vedno zelo škodljive načine, vplivajo na vse regije po svetu ter povzročajo migracijske tokove in smrt, pa tudi gospodarske, ekološke in socialne izgube; poudarja, da so za uresničitev naših podnebnih ciljev ter za spodbujanje rasti bistvenega pomena politično in finančno usklajena globalna prizadevanja za raziskave, razvoj in inovacije na področju čistih in obnovljivih energetskih tehnologij in energetske učinkovitosti;

55.  poziva, da se je treba resno zavedati problematike podnebnih beguncev in njenega obsega, ki je posledica podnebnih katastrof, te pa povzroča globalno segrevanje; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je moralo zaradi poplav, neurij, potresov in drugih nesreč med letoma 2008 in 2013 dom zapustiti 166 milijonov ljudi; posebej opozarja, da bi lahko zaradi dogajanja v nekaterih delih Afrike in Bližnjega vzhoda, ki je povezano s podnebjem, prišlo do politične nestabilnosti, gospodarske stiske in stopnjevanja begunske krize v Sredozemlju;

56.  pozdravlja prizadevanja varšavskega mednarodnega mehanizma za izgubo in škodo, ki bo pregledan na COP 22; poziva ta mehanizem, naj še naprej raziskuje in poglablja strokovno znanje o tem, kako posledice podnebnih sprememb vplivajo na migracijske vzorce, razseljevanje in mobilnost ljudi, ter spodbuja uporabo teh dognanj in strokovnega znanja;

57.  poziva EU in vse druge države, naj obravnavajo socialne učinke podnebnih sprememb in njihov vpliv na človekove pravice, naj zagotovijo varstvo in spodbujanje človekovih pravic in solidarnosti ter podprejo revnejše države, katerih zmogljivosti so zaradi podnebnih sprememb izčrpane;

Podpora državam v razvoju

58.  poudarja, da so pri uresničevanju ciljev Pariškega sporazuma pomembno vlogo odigrale tudi države v razvoju ter da je treba tem državam pomagati pri uresničevanju njihovih podnebnih načrtov s celovitim izkoriščanjem sinergij med ustreznimi cilji trajnostnega razvoja v okviru sprejetih podnebnih ukrepov, akcijskim programom iz Adis Abebe in Agendo 2030;

59.  poudarja, da je treba spodbujati univerzalni dostop do trajnostne energije v državah v razvoju, zlasti v Afriki, z obsežnejšim uvajanjem obnovljivih virov energije, saj ima Afrika na voljo ogromno naravnih virov, s katerimi si lahko zagotovi zanesljivo oskrbo z energijo; poudarja, da bi lahko sčasoma – če bi bile uspešno vzpostavljene elektroenergetske povezave – del evropske energije prihajal iz Afrike;

60.  poudarja, da ima EU izkušnje, zmogljivosti in vpliv po vsem svetu, zato lahko ima vodilno vlogo pri gradnji pametnejše, čistejše in odpornejše infrastrukture, ki je potrebna za zagotovitev svetovnega prehoda, ki ga je spodbudil Pariz; poziva EU, naj podpira prizadevanja držav v razvoju pri prehodu na nizkoogljične družbe, ki bodo bolj vključujoče, socialno in okoljsko trajnostne, uspešne in varnejše;

Financiranje podnebnih ukrepov

61.  ugotavlja, da so potrebna dodatna prizadevanja za zagotovitev uporabe financiranja podnebnih ukrepov, da bi dosegli cilj 100 milijard USD do leta 2020; pozdravlja nadaljevanje financiranja do leta 2025; poziva EU in vse pogodbenice, ki to lahko storijo, naj izpolnijo svoje obveznosti za zagotavljanje financiranja odločnejših ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prilagajanje podnebnim spremembam glede na obseg in nujnost izziva; se zaveda, da bo zmanjšanje nevarnih podnebnih učinkov zahtevalo precej večje naložbe v nizkoogljične, na podnebne spremembe odporne projekte ter prizadevanja za postopno odpravo subvencij za fosilna goriva; poudarja, kako pomembno je spodbuditi širše finančne tokove z oblikovanjem cen ogljikovih emisij in javno-zasebnimi partnerstvi;

62.  poziva h konkretnim zavezam EU in mednarodne skupnosti za zagotavljanje dodatnih virov podnebnega financiranja, vključno s sprejetjem davka na finančne transakcije, namenitvijo nekaterih pravic do emisije iz sistema EU za trgovanje z emisijami v obdobju 2021–2030 in dodeljevanjem prihodkov iz ukrepov na ravni EU in mednarodni ravni glede emisij letalstva in ladijskega prometa za mednarodno podnebno financiranje in Zeleni podnebni sklad, med drugim za projekte tehnoloških inovacij;

63.  pozdravlja zavezo iz pariškega sporazuma o prilagoditvi finančnih tokov, da bodo prispevali k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov in k razvoju, odpornemu na podnebne spremembe; meni, da mora zato EU nemudoma omejiti finančne tokove za fosilna goriva in visokoogljično infrastrukturo;

64.  se veseli spodbujevalnega dialoga, da bi opredelili priložnost za okrepitev finančnih virov in podpore, s čimer bi vse pogodbenice dosegle večjo ublažitev; priznava odgovornost vseh pogodbenic, donatorjev in prejemnikov, da sodelujejo za povečanje podpore in za zagotovitev, da bo bolj dostopna in učinkovita;

65.  poziva Komisijo, naj opravi celovito oceno morebitnih učinkov pariškega sporazuma na proračun EU ter razvije poseben, samodejen finančni mehanizem EU, ki bo dodatno in ustrezno prispeval k pravičnemu deležu EU pri uresničevanju mednarodnega cilja za financiranje podnebnih ukrepov v višini 100 milijard USD;

66.  poziva, naj široko zastavljeno določanje cen ogljika postane splošno veljaven instrument za obvladovanje emisij in dodeljevanje prihodkov od trgovanja z emisijami naložbam na področju podnebnih sprememb pa tudi prihodkov iz zaračunavanja za emisije ogljika goriv v mednarodnem prometu; prav tako poziva k delni uporabi kmetijskih subvencij za zagotavljanje naložb za proizvodnjo in uporabo energije iz obnovljivih virov na kmetijah; poudarja pomen mobilizacije kapitala zasebnega sektorja in sproščanja nujnih naložb v nizkoogljične tehnologije; poziva k ambiciozni zavezi vlad, javnih in zasebnih finančnih ustanov, vključno z bankami, pokojninskimi skladi in zavarovalnicami, za usklajevanje posojilnih in naložbenih praks s ciljem o zvišanju temperature za manj kot 2 °C in prenehanjem uporabe fosilnih goriv, vključno s postopno odpravo izvoznih kreditov za naložbe v fosilna goriva; poziva k posebnim državnim jamstvom v korist zelenim naložbam, oznakam in davčnim ugodnostim za zelene investicijske sklade in za izdajo zelenih obveznic;

67.  poudarja, kako pomembno je izmenjevati izkušnje z vključevanjem vprašanj o trajnosti v finančne sektorje, tako na mednarodni kot na evropski ravni, in meni, da je treba razmisliti o označevanju finančnih produktov na osnovi ocene in poročila o njihovi izpostavljenosti tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami, pa tudi o njihovem prispevku k prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, da bi vlagateljem posredovali zanesljive in točne informacije o nefinančnih vprašanjih;

Podnebna diplomacija

68.  pozdravlja nenehno osredotočenost EU na podnebno diplomacijo, ki je bistvena za večjo prepoznavnost podnebnih ukrepov v partnerskih državah in za svetovno javno mnenje; poudarja dejstvo, da imajo EU, njene države članice in Evropska služba za zunanje delovanje ogromne zmogljivosti za zunanjo politiko in morajo prevzeti vodilno vlogo na podnebnih forumih; poudarja, da morajo ambiciozno in nujno podnebno ukrepanje ter uresničitev zavez s konference COP 21 ostati ena od prednostnih nalog EU v dvostranskih in medregionalnih pogovorih na visoki ravni s partnerskimi državami, s skupinama G-7 in G-20, OZN in z drugimi mednarodnimi forumi;

69.  poziva EU, naj svoja prizadevanja pri podnebni diplomaciji osredotoči na zagotovitev odporne strukture Pariškega sporazuma;

Evropski parlament

70.  se zavezuje, da bo čim prej ratificiral Pariški sporazum, da bi izkoristil svojo mednarodno vlogo in članstvo v mednarodnih parlamentarnih mrežah, kjer si bo nenehno prizadeval za napredek pri hitri ratifikaciji in izvajanju tega sporazuma;

71.  meni, da mora biti Parlament primerno vključen v delegacijo EU, saj je za vsak mednarodni sporazum potrebna njegova odobritev; zato pričakuje, da bo lahko navzoč na usklajevalnih sestankih EU v Marakešu in da mu bo od začetka faze pogajanj zagotovljen dostop do vseh pripravljalnih dokumentov.

o
o   o

72.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter sekretariatu UNFCCC s prošnjo, naj jo posreduje tudi vsem pogodbenicam, ki niso članice EU.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0359.


Izvajanje uredbe o materialih, namenjenih za stik z živili
PDF 371kWORD 60k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o izvajanju Uredbe (ES) št. 1935/2004 o materialih, namenjenih za stik z živili (2015/2259(INI))
P8_TA(2016)0384A8-0237/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1935/2004 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 2023/2006 z dne 22. decembra 2006 o dobri proizvodni praksi za materiale in izdelke, namenjene za stik z živili(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) št. 10/2011 z dne 14. januarja 2011 o polimernih materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili(3),

–  ob upoštevanju ocene izvajanja Uredbe (ES) št. 1935/2004 o materialih, namenjenih za stik z živili, ki jo je maja 2016 izvedel generalni direktorat za parlamentarne raziskovalne storitve(4),

–  ob upoštevanju zbornika z delavnice „Food Contact Materials – How to Ensure Food Safety and Technological Innovation in the Future?“ (Materiali, namenjeni za stik z živili – kako v prihodnosti zagotoviti varnost hrane in tehnološke inovacije?), ki je potekala 26. januarja 2016 v Evropskem parlamentu(5),

–  ob upoštevanju študije Komisije z naslovom State of Art Report on Mixture Toxicity (Poročilo o trenutnem stanju na področju toksičnosti mešanic)(6),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu z naslovom Učinki kombinacij kemikalij – Mešanice kemikalij (COM(2012)0252),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta ministrov za okolje z dne 22. decembra 2009 o učinkih kombinacij kemikalij(7),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 „Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta“(8), v katerem je med drugim ugotovljeno, da mora EU obravnavati skupne učinke kemikalij in vprašanja varnosti glede endokrinih motilcev v vsej ustrezni zakonodaji Unije,

–  ob upoštevanju ocene z naslovom State of the science of endocrine disrupting chemicals – 2012 (Stanje znanosti o endokrinih motilcih – 2012), ki je bila pripravljena za Program Združenih narodov za okolje (UNEP) in Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO)(9),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES(10) (v nadaljnjem besedilu: uredba REACH),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8‑0237/2016),

A.  ker Uredba (ES) št. 1935/2004 (v nadaljnjem besedilu: okvirna uredba) določa splošne varnostne zahteve za vse materiale in izdelke, namenjene za neposreden ali posreden stik z živili, da bi preprečili prehajanje snovi v živila v količinah, ki bi lahko ogrožale zdravje ljudi ali povzročale nesprejemljive spremembe v sestavi živil oziroma poslabšanje njihovih organoleptičnih lastnosti;

B.  ker je v Prilogi I k okvirni uredbi naštetih 17 materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, za katere lahko veljajo posebni ukrepi;

C.  ker posebni ukrepi EU veljajo samo za 4 izmed teh 17 materialov: plastiko (tudi reciklirano), keramiko, regenerirano celulozo ter aktivne in inteligentne materiale;

D.  ker je revizija nekaterih posebnih ukrepov EU, zlasti Direktive Sveta 84/500/EGS o keramiki, nujna;

E.  ker lahko države članice za ostalih 13 materialov s seznama v Prilogi I sprejmejo nacionalne predpise;

F.  ker so številne države članice že uvedle oz. pripravljajo različne ukrepe za preostale posamezne materiale in izdelke, namenjene za stik z živili; ker na področju teh nacionalnih ukrepov načelo vzajemnega priznavanja ne deluje, zato učinkovito delovanje internega trga in visoka stopnja varovanja zdravja, ki ju določa okvirna pogodba, ne moreta biti zagotovljena;

G.  ker lahko materiali, ki jih ne regulirajo posebni ukrepi EU, pomenijo tveganje za javno zdravje, spodkopavajo zaupanje potrošnikov ter povzročajo pravno negotovost in višje stroške skladnosti za nosilce dejavnosti – ki se pogosto prenesejo na potrošnike nižje v dobavni verigi –, s tem pa tudi zmanjšanje konkurenčnosti in inovativnosti; ker generalni direktorat za parlamentarne raziskovalne storitve v oceni izvajanja iz maja 2016 navaja, da vsi deležniki soglašajo, da je pomanjkanje enotnih ukrepov škodljivo za javno zdravje, varstvo okolja in nemoteno delovanje notranjega trga;

H.  ker zaradi načel boljšega pravnega urejanja nikakor ne bi smeli odlašati z ukrepi, katerih namen je preprečevanje ali zmanjševanje potencialno resnih ali nepopravljivih posledic za zdravje ljudi in/ali okolje, kot to nalaga previdnostno načelo iz ustanovnih pogodb;

I.  ker so v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, za javno zdravje in okolje še posebej problematični endokrini motilci in genotoksične snovi; ker teh lastnosti snovi trenutno ni mogoče zanesljivo napovedati iz kemične sestave, zato bi bilo treba spodbujati biološke preskuse kot neobvezen zgodnji ukrep za zagotavljanje varnosti kemično zapletenih materialov, namenjenih za stik z živili; ker je treba spodbujati raziskave na področju razvoja analitičnega in toksikološkega preskušanja, da bi zagotovili zanesljive in stroškovno učinkovite ocene varnosti materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, kar bo pozitivno vplivalo na potrošnike, okolje in proizvajalce;

J.  ker škodljivi mikroorganizmi (patogeni ali kvarljivci), ki so lahko prisotni kot onesnaževalci materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, in biocidi, ki se lahko posledično uporabljajo za zmanjšanje njihovega števila, prav tako predstavljajo tveganje za javno zdravje;

K.  ker so nekatera živila dolgo v stiku z zelo raznolikimi embalažnimi materiali;

L.  ker bi z večjo usklajenostjo vseh predpisov, ki urejajo področje ravnanja z materiali in izdelki, namenjenimi za stik z živili, lahko okrepili varovanje zdravja potrošnikov, vplivi teh materialov in izdelkov na okolje, zlasti embalažnih materialov, pa bi bili manjši;

M.  ker bi večja usklajenost vseh predpisov, ki urejajo področje materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, vključno z uredbo REACH, prispevala k učinkovitejšemu krožnemu gospodarstvu;

N.  ker bi morali posebni ukrepi temeljiti na znanstvenih dokazih; ker je še vedno več znanstvenih neznank, zato je potrebnih več raziskav;

O.  ker nanotehnologija in nanomateriali po podatkih Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) predstavljajo nov tehnološki razvoj in se nanomateriali med drugim uporabljajo tudi v sektorju materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili; ker lahko posebne lastnosti nanomaterialov vplivajo na njihove toksikokinetične in toksikološke profile, v zvezi s temi vidiki pa je na voljo le malo informacij; ker obstajajo tudi negotovosti zaradi težav pri karakterizaciji, odkrivanju in merjenju nanomaterialov v živilih in bioloških matricah ter zaradi omejene razpoložljivosti podatkov o toksičnosti in preskusnih metod;

P.  ker je ocenjevanje tveganja za zdravje in okolje na ravni EU zaenkrat omejeno na oceno posamičnih snovi in ne upošteva dejanskega pojava kombinirane in kumulativne izpostavljenosti pri različnih poteh izpostavljenosti in vrstah proizvodov, ki je znan tudi kot učinek „koktajla“ ali „mešanice“;

Q.  ker morajo biti v oceni izpostavljenosti v skladu s priporočilom Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO)/Svetovne zdravstvene organizacije (2009)(11) zajete splošna populacija in kritične skupine, ki so ranljive ali so po pričakovanjih bolj izpostavljene kot splošna populacija (npr. novorojenčki, otroci);

R.  ker bi bilo treba sledljivost materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, zagotoviti na vseh stopnjah oskrbovalne verige, da bi se olajšal nadzor, umik neustreznih proizvodov, obveščanje potrošnikov in ugotavljanje odgovornosti;

S.  ker je označevanje zelo neposredno in učinkovito orodje za obveščanje potrošnikov o značilnostih proizvoda;

T.  ker se s horizontalnim pristopom k snovem v vseh gospodarskih sektorjih zagotavljata doslednost zakonodaje in predvidljivost za podjetja;

U.  ker bi razvoj enotnih metod preskušanja na ravni EU za vse materiale, namenjene za stik z živili, prispeval k višji ravni zdravja in varstva okolja po vseh EU;

V.  ker bi lahko posebne ukrepe dopolnili z uvedbo varnostnega preverjanja za končne izdelke, namenjene za stik z živili;

Izvajanje zakonodaje EU na področju materialov, namenjenih za stik z živili: uspehi in vrzeli

1.  priznava, da je okvirna uredba trdna pravna podlaga, katere cilji so še vedno ustrezni;

2.  poudarja, da bi se sicer bilo treba osredotočiti na sprejetje posebnih ukrepov za 13 materialov, ki še niso regulirani na ravni EU, da pa vsi deležniki izpostavljajo, da obstajajo pomanjkljivosti tudi pri izvajanju in izvrševanju veljavne zakonodaje;

3.  z zanimanjem pričakuje prihodnji pregled Skupnega raziskovalnega središča Komisije o nacionalnih predpisih, ki so jih za neharmonizirane materiale sprejele države članice; poziva Komisijo, naj ta pregled uporabi kot izhodišče za pripravo potrebnih ukrepov;

4.  odločno poziva Komisijo, naj pri pripravi potrebnih ukrepov upošteva oceno izvajanja na evropski ravni, ki jo je opravil generalni direktorat za parlamentarne raziskovalne storitve, ter nacionalne ukrepe, ki so že bili sprejeti ali so v fazi priprave;

5.  meni, da bi morala Komisija glede na razširjenost omenjenih materialov na trgu EU in tveganje, ki ga predstavljajo za zdravje ljudi, ter da bi ohranila enotni trg tako za materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, kot za same živilske proizvode, prednostno pripraviti posebne ukrepe EU za papir, lepenko, lake in premaze, kovine in zlitine, tiskarske barve in lepila;

6.  poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti tistim materialom, namenjenim za neposreden ali posreden stik z živili, pri katerih obstaja tveganje za migracijo, kot so materiali, ki obdajajo tekočine in živila z visoko vsebnostjo maščobe, ter materialom, ki so v dolgotrajnem stiku z živili;

7.  meni, da bi s sprejetjem posebnih ukrepov na ravni EU nosilce dejavnosti spodbudili, da bi razvijali materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, ki bi bili varni, primerni za ponovno uporabo in reciklirani, s čimer bi prispevali k prizadevanjem EU za vzpostavitev bolj učinkovitega krožnega gospodarstva; poudarja, da bi bila pogoj za to boljša sledljivost in postopna opustitev snovi, ki so v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in ki bi lahko ogrožale zdravje ljudi;

8.  v zvezi s tem meni, da uporaba in ponovna uporaba materialov in izdelkov za stik z živili, narejenih iz recikliranih proizvodov, ne bi smeli privesti do tega, da bi bilo v končnemu proizvodu večje število onesnaževal in/ali njihovih ostankov;

9.  je prepričan, da bi bilo treba glede na osredotočenost EU na prehod v krožno gospodarstvo razviti boljše sinergije med okvirno uredbo o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in krožnim gospodarstvom, kar bi moralo vključevati tudi posebne ukrepe na ravni EU za reciklirani papir in lepenko; opozarja, da obstajajo omejitve glede tega, kolikokrat se recikliran papir in lepenka lahko ponovno uporabita, zaradi česar je potrebna stalna dobava svežih lesnih vlaken;

10.  glede na tveganje za migracijo mineralnih olj v živila iz materialov in izdelkov, ki so namenjeni za stik z živili in so narejeni iz papirja in lepenke, podpira, da se do sprejetja posebnih ukrepov in morebitne prepovedi mineralnih olj v črnilih opravijo dodatne raziskave, namenjene preprečevanju tovrstne migracije;

11.  podpira, da je Komisija v predlogu direktive, ki spreminja Direktivo 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži (COM(2015)0596), povečala cilje glede recikliranja i ponovne uporabe za vse materiale; kljub temu Komisijo opozarja, da morajo cilje glede recikliranja in ponovne uporabe spremljati ustrezni nadzorni ukrepi, da bi zagotovili varnost materialov, namenjenih za stik z živili;

12.  poudarja težak položaj malih in srednjih podjetij v proizvodni verigi, ker v primeru odsotnosti zakonskih določb ne morejo prejeti in naprej posredovati informacij, ki zagotavljajo varnost njihovih proizvodov;

13.  meni, da bi morale države članice v postopek, v katerem so predlagane posebne varnostne zahteve za materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, nujno vključiti vse deležnike;

14.  priznava, da sedanja paradigma za ocenjevanje varnosti materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, ni dovolj, saj na splošno podcenjuje vlogo teh materialov in izdelkov pri onesnaževanju hrane, poleg tega pa je premalo informacij o izpostavljenosti ljudi;

Ocena tveganja

15.  se zaveda pomembne vloge Evropske agencije za varnost hrane pri oceni tveganja snovi, ki se uporabljajo v materialih in izdelkih za stik z živili, za katere veljajo posebni ukrepi; priznava, da ocena tveganja posamezne snovi pomeni stroške in da so viri Evropske agencije za varnost hrane omejeni; zato poziva Komisijo, naj ji poveča raven financiranja, glede na dodatno delo zaradi večje potrebe po ocenjevanju tveganja, kot je podrobno opisano spodaj;

16.  poziva Evropsko agencijo za varnost hrane in Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA) k okrepljenemu sodelovanju in usklajevanju, da bosta razpoložljiva sredstva učinkovito uporabili za pripravo celovitih ocen;

17.  priznava, da je treba za ustrezno oceno tveganja materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, upoštevati snovi, ki se uporabljajo pri njihovi izdelavi in obdelavi, ter nenamerno dodane snovi, tudi nečistoče v namerno dodanih snoveh, in druge snovi, ki izvirajo iz kemičnih reakcij; se strinja, da morajo biti v ta namen izhodne snovi jasno sporočene Evropski agenciji za varnost hrane in ustreznim organom v državah članicah; v skladu s tem poudarja, da je pomembno sodelovanje med znanstvenimi institucijami/laboratoriji, ter pozdravlja namero Evropske agencije za varnost hrane, da se bo bolj osredotočila na končne materiale in izdelke ter postopek izdelave namesto na uporabljene snovi;

18.  poudarja, da so nadaljnje raziskave nenamerno dodanih snovi pomembne in da je – drugače kot znanih nevarnih snoveh – pogosto neznano, kaj so in kakšna je njihova struktura;

19.  poziva Komisijo, naj pregleda dokaze za: (i) trenutne predpostavke glede migracije snovi preko funkcionalnih ovir; (ii) zgornjo mejo vsebnosti v višini 10 delcev na milijardo za snovi, ki prehajajo v živila, ki jo nekatere družbe in pristojni organi uporabljajo pri odločanju, za katere kemikalije naj ocenijo tveganje; (iii) obseg, v katerem funkcionalne ovire po daljših obdobjih hrambe postanejo manj učinkovite, saj morda le upočasnijo migracijo; (iv) trenutne predpostavke glede molekularne velikosti, ki vpliva na kemično absorpcijo skozi črevesje;

20.  poziva Evropsko agencijo za varnost hrane in Komisijo, naj v opredelitev ranljivih skupin vključita tudi nosečnice in doječe matere, v merila za oceno tveganja pa potencialne učinke izpostavljenosti nizkim odmerkom in nelinearna razmerja med odmerkom in odzivom;

21.  obžaluje, da Evropska agencija za varnost hrane v svojem sedanjem postopku ocene tveganja ne upošteva tako imenovanega učinka koktajla, pri katerem gre za večkratno sočasno in kumulativno izpostavljenost materialom in izdelkom za stik z živili ter drugim virom in ki je lahko škodljiv, tudi če so ravni posamezne snovi v mešanici nizke, ter poziva agencijo, naj to v prihodnje stori; prav tako poziva Komisijo, naj ta učinek upošteva pri določanju mejnih vrednosti migracije, ki veljajo za varne za zdravje ljudi;

22.  poziva k nadaljnjim znanstvenim raziskavam o medsebojnem učinkovanju različnih kemikalij;

23.  obžaluje tudi, da Evropska agencija za varnost hrane še ne upošteva možnosti škodljivih mikroorganizmov v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili; zato poziva njen odbor za biološka tveganja (odbor BIOHAZ), naj preuči vprašanje mikroorganizmov v teh materialih in izdelkih in pripravi mnenje agencije v zvezi s tem;

24.  opozarja, da so materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, zajeti v področju uporabe Uredbe (EU) št. 528/2012(12) (v nadaljnjem besedilu: uredba o biocidnih proizvodih), saj so biocidi lahko prisotni v materialih, namenjenih za stik z živili, ker preprečujejo kontaminacijo površine teh materialov z mikrobi (razkužila) in prispevajo h konzerviranju živil (konzervansi); opozarja pa, da različne vrste biocidov v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, regulirajo različni pravni okviri, pri čemer mora oceno tveganja izvesti Evropska agencija za kemikalije, Evropska agencija za varnost hrane ali obe agenciji, odvisno od vrste biocida;

25.  poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost uredbe o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in uredbe o biocidnih proizvodih ter pojasni vlogi Evropske agencije za kemikalije in Evropske agencije za varnost hrane v zvezi s tem; poleg tega poziva Komisijo, naj si prizadeva za harmoniziran in konsolidiran pristop k splošni oceni in odobritvi snovi, ki se uporabljajo kot biocidi, v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, da bi se preprečila prekrivanja, pravna negotovost in podvajanje dela;

26.  poziva Evropsko agencijo za varnost hrane, naj upošteva, da je Znanstveni odbor za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja (ZONNUZT) leta 2009 obrate za proizvodnjo živil uvrstil med ključne kraje, ki so ugodni za razvoj bakterij, odpornih na antibiotike in biocide; zato lahko tudi materiali in izdelki, ki so namenjeni za stik z živili in vsebujejo biocide, prispevajo k pojavu bakterij, ki so odporne na antibiotike, pri ljudeh;

27.  poudarja, da so materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, pomemben vir izpostavljenosti ljudi kritičnim kemikalijam, vključno s perfluoriranimi spojinami in endokrinimi motilci, kot so ftalati in bisfenoli, v zvezi s katerimi je bila ugotovljena povezava s kroničnimi boleznimi, pa tudi reproduktivnimi težavami, motnjami presnove, alergijami in motnjami nevrološkega razvoja; ugotavlja, da je migracija tovrstnih kemikalij zlasti zaskrbljujoča v zvezi z materiali in izdelki, namenjenimi za stik z živili, saj so lahko škodljivi tudi v izjemno majhnih odmerkih;

28.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da imajo snovi, ki se uporabljajo v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, lahko vse večji vpliv na zdravje dojenčkov in majhnih otrok;

29.  poziva Komisijo, naj zapolni vrzel v oceni varnosti med zakonodajo o registraciji, ocenjevanju in avtorizaciji kemikalij (REACH) in zakonodajo o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, tako da zagotovi, da bodo podjetja izvajala ocene varnosti kemikalij, ki se uporabljajo v teh materialih in izdelkih, med proizvodnjo, uporabo in distribucijo; meni, da bi bilo treba to pojasniti v Uredbi (ES) št. 1935/2004;

30.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bosta zakonodaja REACH in zakonodaja o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, bolje usklajeni, zlasti kar zadeva snovi, ki so po zakonodaji REACH opredeljene kot rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje (CMR) (skupine 1A, 1B in 2) ali kot snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC), ter da bodo škodljive snovi, ki se postopno opuščajo na podlagi zakonodaje REACH, postopno opuščene tudi v okviru zakonodaje o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili; poudarja, da je treba preprečiti ogrožanje javnega zdravja in da mora zato Komisija redno in sprotno obveščati Parlament in Svet, če snovi, ki zbujajo skrb (kot so snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, snovi, ki se kopičijo v organizmu in nekatere skupine endokrinih motilcev) in ki so prepovedane ali se postopno odpravljajo na podlagi zakonodaje REACH ali katere druge zakonodaje, še vedno uporabljajo v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili; poziva Komisijo, naj preuči možnost uvrstitve bisfenola A (BPA) med snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost;

31.  je seznanjen, da je Komisija 15. junija 2016 objavila znanstvena merila za odkrivanje lastnosti, ki povzročajo endokrine motnje, v aktivnih snoveh, ki se uporabljajo v biocidnih proizvodih in fitofarmacevtskih sredstvih; kljub temu poudarja, da so potrebna horizontalna merila za vse proizvode, tudi za materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, in poziva Komisijo, naj jih brez odlašanja predstavi; poziva, naj se ta merila po njihovi uvedbi upoštevajo v postopku ocene tveganja pri materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili;

32.  ugotavlja, da je Komisija na podlagi nedavno podanega mnenja Evropske agencije za varnost hrane končno napovedala, da namerava uvesti mejno vrednost migracije v višini 0,05 mg/kg za bisfenol A v plastični embalaži in posodah ter v lakih in premazih, ki se uporabljajo za kovinske posode; vendar zaradi večkrat ponovljenih ocen te agencije v zadnjem desetletju, pri katerih niso bile učinkovito obravnavane vse zdravstvene težave, ter dejstva, da bo agencija tveganje bisfenola A znova ocenila(13) leta 2017, potem ko je bilo objavljeno poročilo, ki opozarja, da trenutno sprejemljivi dnevni vnos pred učinki bisfenola A na imunski sistem ne varuje zarodkov in dojenčkov, in priporoča, naj se potrošniku svetuje zmanjšanje izpostavljenosti tej snovi v hrani in drugih virih, poziva k prepovedi bisfenola A v vseh materialih, namenjenihza stik z živili;

33.  na podlagi poročila o znanosti in politiki Skupnega raziskovalnega središča Komisije iz leta 2015 je seznanjen s problematiko težkih kovin, ki prehajajo v živila; se zaveda, da Komisija pregleduje mejne vrednosti za svinec in kadmij v okviru Direktive Sveta 84/500/EGS o keramičnih izdelkih; odločno poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog z nižjimi mejnimi vrednostmi za prehajanje svinca in kadmija, ter obžaluje, da Parlament in Svet še nista razpravljala o reviziji Direktive 84/500/EGS;

34.  podpira pobude za raziskave in inovacije za razvoj novih snovi, namenjenih uporabi v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, ki so dokazano varni za zdravje ljudi; vendar poudarja, da zaenkrat kakršne koli varnejše alternative ne bi smele vključevati bisfenola S (BPS) kot nadomestka za bisfenol A (BPA), saj bi bisfenol S utegnil imeti podoben toksikološki profil kot bisfenol A(14);

35.  podpira nadaljnje raziskave nanomaterialov, saj še vedno obstaja znanstvena negotovost v zvezi z vplivi in zmožnostjo migriranja teh materialov ter njihovim učinkom na zdravje ljudi; zato je prepričan, da bi bilo treba za uporabo nanomaterialov zahtevati odobritev ne le pri plastičnih materialih, ampak tudi pri vseh materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in da se ne bi smeli ocenjevati le v predhodnem stanju;

36.  opozarja, da ovire na trgu in zlasti dejstvo, da se vloge za odobritev vlagajo v skladu z različnimi nacionalnimi predpisi, zmanjšujejo možnosti za večjo varnost hrane na podlagi inovacij;

Sledljivost

37.  meni, da je izjava o skladnosti lahko učinkovito orodje za zagotavljanje skladnosti materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, z ustreznimi pravili, in priporoča, naj se vsem materialom in izdelkom, namenjenim za stik z živili, tako harmoniziranim kot neharmoniziranim, priložita izjava o skladnosti in ustrezna dokumentacija, kot trenutno velja za te materiale in izdelke, za katere so bili sprejeti posebni ukrepi; meni, da bi morali biti v izjavi o skladnosti bolje predstavljeni pogoji uporabe;

38.  hkrati obžaluje, da izjave o skladnosti, tudi kadar so obvezne, niso vedno na voljo za namene izvrševanja, kadar pa so na voljo, njihova kakovost ni vedno zadostna, da bi bile zanesljiv vir dokumentacije o skladnosti;

39.  poziva, naj se izboljšata sledljivost in skladnost materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, uvoženih iz tretjih držav, tako da se zahtevajo ustrezni in popolni identifikacijski dokumenti in izjave o skladnosti; vztraja, da morajo uvoženi materiali in izdelki, namenjeni za stik z živili, ustrezati standardom EU, da bi zaščitili javno zdravje in zagotovili pošteno konkurenco;

40.  poziva Komisijo, naj uvede obvezno označevanje načrtovane vsebnosti nanomaterialov v materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, ter obvezno označevanje sestave tovrstnih materialov in izdelkov, ki se uporabljajo za ekološke proizvode in proizvode, namenjene kritičnim skupinam;

Skladnost, izvrševanje in nadzor

41.  izraža zaskrbljenost, ker je raven izvrševanja zakonodaje o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, v EU zelo različna; poudarja, da je pomembno razviti smernice EU za te materiale in izdelke, s katerimi bi olajšali harmonizirano in enotno izvajanje in boljše izvrševanje v državah članicah; v zvezi s tem poudarja pomembnost izmenjave podatkov med državami članicami; meni, da bi morale druge nezakonodajne možnosti politike, kot je sektorsko samoocenjevanje, dopolnjevati ukrepe za izboljšanje izvajanja okvirne uredbe o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili;

42.  meni, da bi se z nadaljnjo harmonizacijo materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, lahko dosegla enotno visoka raven varovanja zdravja ljudi;

43.  priporoča uvedbo enotnega standarda EU za analitične preskuse posameznih skupin materialov in izdelkov, namenjenih za stik z živili, da bi podjetja in pristojni organi v vsej EU pri preskusih uporabljali isto metodo; opozarja, da bi z uvedbo enotnih metod preskušanja zagotovili enako obravnavo materialov in izdelkov na vsem notranjem trgu, s čimer bi zagotovili izboljšana merila nadzora in višjo raven zaščite;

44.  poudarja, da je za izvajanje nadzora nad podjetji, ki proizvajajo ali uvažajo materiale in izdelke, namenjene za stik z živili, odgovorna vsaka država članica; hkrati obžaluje, da nekatere države članice od podjetij ne zahtevajo, da registrirajo svojo poslovno dejavnost, s tem pa jim omogočajo, da se izognejo nadzoru skladnosti; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo na podlagi revizije Uredbe (ES) št. 882/2004 države članice, ki tega še niso storile, vsem podjetjem, ki proizvajajo ali uvažajo materiale ali izdelke, namenjene za stik z živili, naložile obveznost, da svojo poslovno dejavnost uradno registrirajo; priznava, da v več državah članicah obstajajo ustrezni mehanizmi za registracijo, ki se lahko obravnavajo kot zgled dobre prakse;

45.  poziva države članice, naj uradni nadzor izvajajo pogosteje in bolj učinkovito, in sicer na podlagi tveganja neupoštevanja predpisov in s tem povezanih tveganj za zdravje, pri čemer naj upoštevajo količino živil, katerim potrošnikom so namenjena in kako dolgo so v stiku s posameznim materialom oz. izdelkom, pa tudi vrsto materiala oz. izdelka, namenjenega za stik z živili, temperaturo in morebitne druge pomembne dejavnike;

46.  vztraja, da bi morale države članice na podlagi revizije Uredbe (ES) št. 882/2004 zagotoviti zadostno osebje in opremo za izvajanje enotnega, močnega in sistematičnega nadzora, pa tudi sistem odvračilnih kazni v primeru neupoštevanja predpisov;

47.  poziva k boljšemu sodelovanju in usklajevanju med državami članicami ter Komisijo v zvezi s sistemom hitrega obveščanja za živila in krmo, da bi lahko hitro in učinkovito ukrepali proti tveganjem za javno zdravje;

48.  poziva Komisijo, naj dodatno preuči možnost varnostnega preverjanja za končne izdelke, namenjene za stik z živili, ali druge postopke odobritve za izdelke, namenjene za stik z živili;

49.  pozdravlja platformo Komisije „Boljše usposabljanje za varnejšo hrano“; poziva, naj se njene dejavnosti razširijo;

o
o   o

50.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 338, 13.11.2004, str. 4;
(2) UL L 384, 29.12.2006, str. 75.
(3) UL L 12, 15.1.2011, str. 1.
(4) PE 581.411
(5) PE 578.967
(6) Kortenkamp 2009. http://ec.europa.eu/environment/chemicals/effects/pdf/report_mixture_toxicity.pdf
(7) http://register.consilium.europa.eu/doc/srv?l=EN&f=ST%2017820%202009%20INIT
(8) Sedmi okoljski akcijski program EU: UL L 354, 28.12.2013, str. 171, http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:32013D1386.
(9) http://www.who.int/ceh/publications/endocrine/en/
(10) UL L 396, 30.12.2006, str. 1.
(11) Recent developments in the risk assessment of chemicals in food and their potential impact on the safety assessment of substances used in food contact materials (Najnovejši razvoj na področju ocene tveganja pri kemikalijah v živilih in njihov morebiten vpliv na oceno varnosti snovi, ki se uporabljajo v materialih, namenjenih za stik z živili), EFSA Journal 2016; 14(1): 4357 (28 str.); https://www.efsa.europa.eu/en/efsajournal/pub/4357.
(12) UL L 167, 27.6.2012, str. 1.
(13) https://www.efsa.europa.eu/en/press/news/160426a?utm_content=hl&utm_source=EFSA+Newsletters&utm_campaign=3bd764133f-HL_20160428&utm_medium=email&utm_term=0_7ea646dd1d-3bd764133f-63626997
(14) Odbor za socialno-ekonomsko analizo (SEAC), Mnenje o dokumentaciji iz Priloge XV o predlogih mejnih vrednosti za bisfenol A, str. 13. http://www.echa.europa.eu/documents/10162/13641/bisphenol_a_seac_draft_opinion_en.pdf.


Spremljanje uporabe prava Unije – Letno poročilo 2014
PDF 262kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o spremljanju uporabe prava Unije - Letno poročilo 2014 (2015/2326(INI))
P8_TA(2016)0385A8-0262/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju 32. letnega poročila o spremljanju uporabe prava Unije (2014) (COM(2015)0329),

–  ob upoštevanju ocenjevalnega poročila Komisije o sistemu „EU pilot“ (COM(2010)0070),

–  ob upoštevanju drugega ocenjevalnega poročila Komisije o sistemu „EU pilot“ (COM(2011)0930),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. marca 2002 o odnosih s pritožnikom v zvezi s kršitvami prava Skupnosti (COM(2002)0141),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. aprila 2012 z naslovom Posodobitev načina urejanja odnosov s pritožnikom glede uporabe prava Unije (COM(2012)0154),

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo,

–  ob upoštevanju medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o 30. in 31. letnem poročilu Komisije o nadzoru uporabe prava EU (2012-2013)(1),

–  ob upoštevanju členov 52 in 132(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in mnenj Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za peticije (A8-0262/2016),

A.  ker člen 17 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) opredeljuje temeljno vlogo Komisije kot „varuhinje Pogodb“;

B.  ker ima Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanjem besedilu: Listina) v skladu s členom 6(1) PEU enako pravno vrednost kot Pogodbi in se uporablja za institucije, organe, urade in agencije EU, ko izvajajo pravo Unije (člen 51(1) Listine);

C.  ker Komisija v skladu s členom 258(1) in (2) PDEU poda državi članici obrazloženo mnenje, če meni, da ni izpolnila obveznosti iz Pogodb, in lahko zadevo predloži Sodišču, če zadevna država članica ne ravna v skladu z mnenjem v roku, ki ga določi Komisija;

D.  ker Okvirni sporazum o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo določa, da je treba dati na razpolago informacije v zvezi z vsemi postopki za ugotavljanje kršitev, ki temeljijo na uradnem opominu, kar pa ne zajema neformalnega postopka v sistemu EU Pilot, ki se izvede pred začetkom formalnih postopkov za ugotavljanje kršitev;

E.  ker se Komisija sklicuje na člen 4(3) PEU in načelo lojalnega sodelovanja med Unijo in državami članicami, da bi izvršila svojo dolžnost uveljavljanja diskrecije v razmerju do držav članic v postopkih EU Pilot;

F.  ker so ti postopki namenjeni tesnejšemu in bolj usklajenemu sodelovanju med Komisijo in državami članicami, da se čimprej odpravijo kršitve prava EU, tako po možnosti ne bo treba začeti uradnega postopka za ugotavljanje kršitev;

G.  ker je Komisija leta 2014 prejela 3 715 pritožb o morebitnih kršitvah prava EU, in sicer je bilo največ pritožb zoper Španijo (553), Italijo (475) in Nemčijo (276);

H.  ker je Komisija leta 2014 začela 893 novih postopkov za ugotavljanje kršitev, pri čemer so Grčija (89), Italija (89) in Španija (86) države članice z najvišjim številom nerešenih zadev;

I.  ker člen 41 Listine opredeljuje pravico do dobrega upravljanja kot pravico vsakogar, da institucije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, pravično in v razumnem roku, in ker v skladu s členom 298 PDEU institucije, organe, urade in agencije Unije pri izvajanju njihovih nalog podpira odprta, učinkovita in neodvisna evropska uprava;

1.  opozarja, da je Komisija v skladu s členom 17 PEU pristojna za uporabo prava Unije, tudi Listine (člen 6(1) PEU), katere določbe se uporabljajo za institucije, organe, urade in agencije Unije ter za države članice, ko izvajajo pravo Unije;

2.  se zaveda, da so za pravilno izvajanje in uporabo prava EU odgovorne predvsem države članice, vendar poudarja, da to ne pomeni, da institucije EU pri pripravi sekundarne zakonodaje EU niso dolžne spoštovati primarne zakonodaje EU;

3.  poudarja, da Komisija, s tem ko nadzoruje uporabo prava EU ter Evropskemu parlamentu in Svetu predloži svoje letno poročilo, opravlja pomembno nalogo; poziva Komisijo, naj še naprej dejavno sodeluje pri razvijanju različnih orodij za izboljšanje izvajanja in izvrševanja prava EU in skladnosti z njim v državah članicah, hkrati pa naj v svoje naslednje letno poročilo poleg podatkov o izvajanju direktiv EU vključi tudi podatke o izvajanju uredb EU;

4.  se zaveda, da so za pravilno izvajanje in uporabo prava EU odgovorne predvsem države članice, in poudarja, da morajo države članice pri izvajanju prava EU spoštovati vse temeljne vrednote in pravice, določene v Pogodbah in Listini EU o temeljnih pravicah; želi spomniti, da Komisija spremlja in ocenjuje izvajanje prava EU; zato odločno poziva države članice k sistematični uporabi korelacijskih tabel, vendar poudarja, da to ne pomeni, da institucije EU pri pripravi sekundarne zakonodaje EU niso dolžne spoštovati primarne zakonodaje EU; je seznanjen s tem, da je treba v zvezi s sektorsko zakonodajo uporabiti poročila o izvajanju;

5.  priznava, da ima tudi Evropski parlament nadvse pomembno vlogo v zvezi s tem, saj politično nadzoruje, kako Komisija izvršuje ukrepe, preučuje letna poročila o spremljanju izvajanja prava EU in sprejema ustrezne parlamentarne resolucije; meni, da bi lahko dodatno prispeval k pravočasnemu in pravilnemu prenosu zakonodaje EU, tako da bi prek vzpostavljenih stikov z nacionalnimi parlamenti delil svoje strokovno znanje o zakonodajnem postopku odločanja;

6.  ugotavlja, da bi si morale države članice kot prednostno nalogo zadati pravočasen in pravilen prenos prava EU v nacionalno zakonodajo ter vzpostavitev jasnega nacionalnega zakonodajnega okvira, da bi se izognile kršitvam prava EU, fizičnim osebam in podjetjem pa zagotovile koristi, ki naj bi jih dosegli z učinkovito in uspešno uporabo prava EU;

7.  poudarja, da imajo socialni partnerji, organizacije civilne družbe in drugi deležniki pomembno vlogo pri oblikovanju zakonodaje ter spremljanju in poročanju o neizpolnjevanju obveznosti glede prenosa in uporabe prava EU s strani držav članic; ugotavlja, da je Komisija priznala vlogo deležnikov s tem, ko je leta 2014 uvedla nova orodja, ki spodbujajo ta proces; poziva deležnike, naj bodo tudi v prihodnje v zvezi s tem pozorni;

8.  priznava vpliv učinkovite uporabe prava EU na krepitev verodostojnosti institucij EU; ceni pomen, ki ga Komisija v letnem poročilu pripisuje peticijam, ki jih vlagajo državljani, podjetja in organizacije civilne družbe, gre namreč za temeljno pravico, zagotovljeno z Lizbonsko pogodbo, pomemben element Evropskega državljanstva in pomembno sekundarno sredstvo za spremljanje uporabe prava EU in ugotavljanje morebitnih vrzeli v njem, s pomočjo katerega lahko državljani – poleg primarnega načina za demokratično izražanje volje (tj. poleg volitev in referendumov) – izrazijo svoje mnenje in opišejo svoje izkušnje;

9.  meni, da lahko nerealistični roki za uveljavitev zakonodaje povzročijo, da so države članice nezmožne ravnati skladno s pravili, kar zagotavlja tiho odobritev za odložitev uporabe; poziva evropske institucije, naj se dogovorijo in določijo bolj realistični časovni načrt za izvajanje uredb in direktiv ter pri tem ustrezno upoštevajo čas, ki je potreben za nadzor in posvetovanje; meni, da bi morala Komisija poročila, preglede in zakonodajne revizije pripraviti do datumov, ki sta jih določila sozakonodajalca in so navedeni v ustrezni zakonodaji;

10.  pozdravlja, da novi medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje vsebuje določbe za boljše izvajanje in uporabo prava EU ter bolj strukturirano sodelovanje na tem področju; podpira poziv iz tega sporazuma, da je treba bolje opredeliti nacionalne ukrepe, ki niso povezani samo z zakonodajo Unije (t. i. čezmerno prenašanje); poudarja, da morajo države članice izboljšati prenos in obveščati o nacionalnih ukrepih, ki dopolnjujejo evropske direktive, in jih izrecno opisati; poudarja, da države članice pri uporabi zakonodaje EU ne bi smele tej zakonodaji dodajati nepotrebnih obremenitev, saj to prispeva k napačnemu dojemanju zakonodajne dejavnosti EU in neutemeljenemu evroskepticizmu med državljani; vseeno poudarja, da to nikakor ne vpliva na pravico držav članic, da na nacionalni ravni sprejmejo višje socialne in okoljske standarde od tistih, ki so bili dogovorjeni na ravni EU;

11.  poudarja, da bi moral imeti Parlament večjo vlogo pri analizi, kako države pristopnice in države s pridružitvenimi sporazumi z Evropsko unijo izpolnjujejo pravo EU; zato predlaga, da se tem državam zagotovi ustrezna pomoč v obliki stalnega sodelovanja z njihovimi parlamenti na področju spoštovanja in uporabe prava EU;

12.  predlaga, da bi v odgovor na letna poročila o napredku v državah kandidatkah, ki jih izda Komisija, pripravljal prava poročila o vseh teh državah, ne pa zgolj resolucij, da bi lahko vsi odbori, ki jih to zadeva, podali svoje mnenje; meni, da bi morala Komisija še naprej izdajati poročila o napredku v vseh državah evropskega sosedstva, ki so podpisale pridružitveni sporazum, da bi lahko Parlament pripravil resno in sistematično oceno napredka glede izvajanja pravnega reda EU v teh državah, povezano s pridružitveno agendo;

13.  pozdravlja 32. letno poročilo Komisije o spremljanju uporabe prava EU in ugotavlja, da so bili okolje, promet, notranji trg in storitve tista področja iz leta 2013, na katerih je v letu 2014 ostalo največ nedokončanih postopkov za ugotavljanje kršitev; ugotavlja tudi, da je bilo leta 2014 na področjih politike okolja, zdravja, varstva potrošnikov, mobilnosti in prometa največ novih postopkov za ugotavljanje kršitev; spodbuja Komisijo, naj za zagotovitev medinstitucionalne preglednosti Parlamentu omogoči boljši dostop do zadev, ki vključujejo kršitve prava EU;

14.  ugotavlja, da se je po navedbah letnega poročila število uradnih postopkov za ugotavljanje kršitev v zadnjih petih letih zmanjšalo, kar po mnenju Komisije kaže na učinkovitost strukturiranega dialoga z državami članicami v okviru sistema EU Pilot; vseeno meni, da je to zmanjšanje v zadnjih letih, ki naj bi se nadaljevalo tudi v naslednjih letih, v glavnem posledica stalnega zmanjšanja števila novih zakonodajnih predlogov Komisije; želi spomniti, da Komisija ne izvaja postopkov v okviru sistema EU Pilot v primeru prepoznega prenosa direktiv;

15.  opozarja, da ta ocena ne odpravlja dolžnosti Komisije, da učinkovito in pravočasno spremlja uporabo in izvajanje prava EU, in ugotavlja, da bi lahko Parlament prek nadzora nad Komisijo pomagal pri pregledu izvajanja zakonodaje;

16.  je seznanjen s tem, da se je v obravnavanem obdobju število novih zadev v okviru sistema EU Pilot povečalo, število zadev v postopku za ugotavljanje kršitev pa zmanjšalo, kar po ugotovitvah iz letnega poročila kaže na to, da je ta sistem uporaben in prinaša dobre rezultate, saj spodbuja učinkovitejše izvrševanje prava EU; vendar poudarja, da izvrševanje prava EU ni dovolj pregledno ter da pritožniki in zainteresirane strani nad tem nimajo dejanskega nadzora, zato obžaluje, da Parlament še vedno nima ustreznega dostopa do informacij o postopku v sistemu EU Pilot in odprtih zadevah, čeprav je to že večkrat zahteval; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj zagotovi večjo preglednost, kar zadeva informacije o postopku v sistemu EU Pilot in odprtih zadevah;

17.  meni, da bi morale biti finančne kazni v primeru neupoštevanja zakonodaje EU učinkovite, sorazmerne in odvračilne, da bi bilo treba upoštevati ponavljajoče neizpolnjevanje obveznosti na enakem področju in da je treba spoštovati zakonodajne pravice držav članic;

18.  opozarja, da je treba v Evropski uniji, ki temelji na načelu pravne države ter pravni varnosti in predvidljivosti, prvenstveno državljanom pravno omogočiti, da se jasno, brez težav, pregledno in pravočasno (tudi prek interneta in drugih sredstev) seznanijo s tem, ali so bili s prenosom zakonodaje EU sprejeti nacionalni predpisi in kateri predpisi so to ter kateri nacionalni organi so pristojni za njihovo pravilno izvajanje;

19.  poziva Komisijo, naj poveže vse portale, točke dostopa in spletna mesta z informacijami v enoten portal, prek katerega bodo lahko državljani enostavno dostopali do spletnih pritožbenih obrazcev in uporabniku prijaznih informacij o postopkih za ugotavljanje kršitev; poziva jo tudi, naj v svoje naslednje poročilo o spremljanju vključi podrobnejše informacije o uporabi teh portalov;

20.  poudarja, da imata Komisija in Parlament oba obveznost, da lojalno sodelujeta med seboj; zato poziva k reviziji okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, da se omogoči obveščanje o postopkih EU Pilot v obliki (zaupnega) dokumenta, ki bi se predložil parlamentarnemu odboru, pristojnemu za razlaganje in uporabo prava Unije;

21.  opozarja, da je Parlament v svoji resoluciji z dne 15. januarja 2013(2) pozval k sprejetju uredbe EU o zakonu Evropske unije o upravnem postopku v skladu s členom 298 PDEU, vendar pa kljub temu, da je bila resolucija sprejeta z veliko večino (572 glasov za, 16 proti, 12 vzdržanih), zahtevi Parlamenta ni sledil predlog Komisije; poziva Komisijo, naj ponovno preuči resolucijo Parlamenta in pripravi predlog zakonodajnega akta o upravnem postopku;

22.  zlasti obžaluje, da njegovi zahtevi po zavezujočih pravilih v obliki uredbe, ki bi določala različne vidike postopka za ugotavljanje kršitev in predhodnega postopka, med katerimi so obvestila, zavezujoči roki, pravica do zaslišanja, dolžnost obrazložitve in pravica vsake osebe do vpogleda v svoj spis, niso sledili nadaljnji ukrepi, da bi okrepili pravice državljanov in zagotovili preglednost;

23.  pri tem opozarja, da je Odbor za pravne zadeve ustanovil novo delovno skupino za upravno pravo, ki je sklenila, da bo kot navdih za Komisijo pripravila konkreten predlog uredbe o upravnem postopku za upravo EU, in to ne zato, ker bi dvomila v pravico Komisije do pobude, temveč da bi dokazala smiselnost in izvedljivost takšne uredbe;

24.  meni, da namen tega osnutka uredbe ni nadomestiti obstoječo zakonodajo EU, temveč jo dopolniti tam, kjer se ugotovijo pomanjkljivosti ali težave pri razlagi, in tako v dobro državljanov, podjetij, upravnih organov in njihovih uslužbencev prispevati k razumljivejši, jasnejši in bolj usklajeni razlagi veljavnih predpisov;

25.  zato znova poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog zakona Evropske unije o upravnem postopku, pri čemer naj upošteva ukrepe, ki jih je na tem področju doslej sprejel Parlament;

26.  opozarja, da Pogodbi in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah institucije EU zavezujejo, tudi kadar nastopajo kot članice skupin mednarodnih posojilodajalcev (t. i. trojk);

27.  poziva Komisijo, naj skladnost s pravom EU obravnava kot resnično prednostno politično nalogo, ki jo je treba izvajati v tesnem sodelovanju s Parlamentom, katerega dolžnost je (a) zagotavljati politično odgovornost Komisije in (b) si kot sozakonodajalec zagotavljati polno obveščenost, da lahko tako ves čas izboljšuje svoje zakonodajno delo;

28.  podpira uvedbo procesa v Evropskem parlamentu za spremljanje uporabe prava EU v državah članicah, na podlagi katerega bo mogoče proučevati vprašanje neizpolnjevanja obveznosti za vsako državo posebej in v katerem se bo upoštevalo, da ustrezni stalni odbori Evropskega parlamenta na svojih področjih pristojnosti spremljajo uporabo prava EU.

29.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru regij, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru ter nacionalnim parlamentom.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0322.
(2) UL C 440, 30.12.2015, str.17.


Dajanje v promet za gojenje semen gensko spremenjene koruze Bt11
PDF 261kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 (SYN-BTØ11-1) v promet za gojenje (D046173/01 – 2016/2919(RSP))
P8_TA(2016)0386B8-1083/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze Bt11 (SYN-BTØ11-1) v promet za gojenje (D046173/01),

–  ob upoštevanju Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS(1) ter zlasti prvega pododstavka člena 18(1) direktive,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske agencije za varnost hrane z dne 19. maja 2005(2),

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja o posodobitvi zaključkov ocene tveganja in priporočil za obvladovanje tveganja v zvezi s proti žuželkam odporno gensko spremenjeno koruzo MON 810, ki ga je 6. decembra 2012 podala Evropska agencija za varnost hrane(3),

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja o dopolnitvi zaključkov ocene tveganja in priporočil za obvladovanje tveganja v zvezi z gojenjem proti žuželkam odporne gensko spremenjene koruze Bt11 in MON 810, ki ga je 6. decembra 2012 sprejela Evropska agencija za varnost hrane(4),

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja o posodobitvi priporočil za obvladovanje tveganja, da se omeji izpostavljenost neciljnih metuljev v zaščitenih habitatih, ki jih je treba ohraniti, cvetnemu prahu koruze Bt, ki ga je 28. maja 2015 podala Evropska agencija za varnost hrane(5),

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(6),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta(7),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je družba Syngenta Seeds SAS (nekdanja družba Novartis Seeds) (v nadaljnjem besedilu: prijavitelj) leta 1996 pristojnemu organu Francije v skladu z Direktivo Sveta 90/220/EGS(8) predložila prijavo o dajanju gensko spremenjene koruze Bt11 v promet (sklic: C/F/96/05.10); ker je bila leta 2003 v skladu z Direktivo 2001/18/ES predložena posodobljena prijava;

B.  ker genska modifikacija koruze Bt11 izraža beljakovino Cry1Ab, ki je beljakovina Bt (pridobljena iz Bacillus thuringiensis subsp. Kurstaki) in povzroča odpornost proti koruzni vešči (Ostrinia nubilalis) in metulju Sesamia nonagrioides, ter beljakovino PAT, ki povzroča odpornost proti herbicidu glufosinat-amonij;

C.  ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009; ker za snovi, ki so že bile odobrene, merila za izločitev veljajo, ko je treba odobritev obnoviti; ker veljavnost odobritve glufosinata poteče leta 2017; ker bi bilo treba glufosinat načeloma prenehati uporabljati leta 2017;

D.  ker je na podlagi člena 26c(2) Direktive 2001/18/ES gensko spremenjeno koruzo Bt11 prepovedano gojiti na naslednjih ozemljih: Valonija (Belgija); Bolgarija; Danska; Nemčija (razen za raziskovalne namene); Grčija; Francija; Hrvaška; Italija; Ciper; Latvija; Litva; Luksemburg; Madžarska; Malta; Nizozemska; Avstrija; Poljska; Slovenija; Severna Irska (Združeno kraljestvo); Škotska (Združeno kraljestvo); Wales (Združeno kraljestvo).

E.  ker Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) trdi, da se glede na dokaze približno 95–99 % sproščenega cvetnega prahu usede znotraj približno 50 metrov od vira, vendar lahko vertikalno gibanje vetrov ali vetrni sunki v času opraševanja cvetni prah dvignejo visoko v zrak in ga razpršijo več kilometrov stran;

F.  ker je EFSA v svojem mnenju leta 2005 ugotovila, da v Evropi ni divjih sort, sorodnih koruzi, s katerimi bi bilo možno križanje, zato je podala mnenje, da ni pričakovati neželenih posledic pojava in širjenja tega organizma na okolje;

G.  ker je v Španiji od leta 2009 prisoten teozint, predhodnik gojene koruze; ker lahko populacije teozinta postanejo prejemnice transgenega DNK iz gensko spremenjene koruze MON 810, ki se goji v nekaterih regijah Španije, kjer se teozint zelo širi; ker se lahko ta gen prenese v teozint, zaradi česar bo ta začel proizvajati toksin Bt, hibridna rastlina med koruzo in teozintom pa bo postala bolj trdoživa kot naravna rastlina teozinta; ker ta scenarij vključuje velika tveganja za kmete in okolje;

H.  ker je španski pristojni organ Komisijo obvestil o prisotnosti teozinta na poljih, kjer se goji koruza, v Španiji, tudi o tem, da je ta rastlina v zelo majhnem obsegu prisotna na poljih, kjer se goji gensko spremenjena koruza; ker naj bi na podlagi razpoložljivih podatkov prisotnost teozinta ugotovili tudi v Franciji;

I.  ker je Komisija 13. julija 2016 agencijo EFSA pozvala, naj do konca septembra 2016 na podlagi obstoječega znanstvenega gradiva in ustreznih drugih virov oceni, ali so se pojavili novi dokazi, zaradi katerih se bodo spremenili zaključki in priporočila iz znanstvenega mnenja EFSA o gojenju gensko spremenjene koruze MON 810, Bt11, 1507 in GA21;

J.  ker Komisija v 24. točki osnutka izvedbenega sklepa trdi, da je EFSA, kar zadeva lokalno umrljivost, obravnavala dve stopnji „sprejemljive“ lokalne umrljivosti (0,5 % in 1 %); ker je EFSA v znanstvenem mnenju z dne 28. maja 2015 o posodobitvi priporočil za obvladovanje tveganja, da se omeji izpostavljenost neciljnih metuljev v zaščitenih habitatih, ki jih je treba ohraniti, cvetnemu prahu koruze Bt, jasno poudarila, da vsaka posamezna raven zaščite, ki jo je Odbor EFSA o GSO uporabil za ponazoritev, služi zgolj kot primer in da mora biti vsak uporabljeni prag po potrebi arbitraren in bi ga moralo biti mogoče spremeniti v skladu s cilji zaščite v EU;

K.  ker se je Komisija v osnutku izvedbenega sklepa odločila za stopnjo lokalne umrljivosti pod 0,5 % in je v prilogi k temu sklepu določila arbitrarno izolacijsko razdaljo najmanj 5 metrov med poljem koruze Bt11 in zaščitenim habitatom, kakor je opredeljen v členu 2(3) Direktive 2004/35/ES, čeprav je EFSA dejansko jasno potrdila, da naj bi se z uvedbo izolacijske razdalje 20 metrov med zaščitenim habitatom in najbližjo poljščino koruze Bt 11/MON 810 stopnja lokalne umrljivosti, tudi za zelo občutljive ličinke neciljnih metuljev, znižala pod 0,5 %, ta razdalja pa je štirikrat večja od tiste, ki jo predlaga Komisija;

L.  ker je EFSA v znanstvenem mnenju z dne 28. maja 2015 o posodobitvi priporočil za obvladovanje tveganja, da se omeji izpostavljenost neciljnih metuljev v zaščitenih habitatih, ki jih je treba ohraniti, navedla, da zaenkrat ni na voljo dovolj podatkov, da bi lahko umrljivost ličink, povezano s koruzo Bt, uvrstili v kontekst splošne umrljivosti;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v direktivi 2001/18/ES;

2.  meni, da ocena tveganja gojenja, ki jo je izvedla EFSA, ni popolna in da so priporočila Komisije o obvladovanju tveganja neustrezna;

3.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa ni skladen s pravom Unije in ciljem Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta, tj. skladno s previdnostnim načelom približati zakone in druge predpise držav članic ter varovati zdravje ljudi in okolje, kadar se opravlja namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje iz katerega koli drugega razloga, kot je dajanje v promet v Skupnosti, ali kadar se dajejo v promet gensko spremenjeni organizmi kot proizvodi ali v proizvodih v Skupnosti;

4.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 106, 17.4.2001, str. 1.
(2) Mnenje Znanstvenega odbora o gensko spremenjenih organizmih, pripravljenega na zahtevo Komisije v zvezi s prijavo (sklic: C/F/96/05.10) o dajanju proti žuželkam odporne gensko spremenjene koruze Bt11v promet za gojenje, krmo, industrijske procese in gojenje v skladu z delom C Direktive 2001/18/ES, ki jo je predložila družba Syngenta Seeds, EFSA Journal (2005) 213, 1-33.
(3) Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme (GSO); Znanstveno mnenje o posodobitvi zaključkov ocene tveganja in priporočil za obvladovanje tveganja v zvezi s proti žuželkam odporno genetsko spremenjeno koruzo MON 810. EFSA Journal 2012; 10(12):3017. [str. 98] doi: 10.2903/j.efsa.2012.3017.
(4) Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme (GSO); Znanstveno mnenje o dopolnitvi zaključkov ocene tveganja za okolje in priporočil za obvladovanje tveganja v zvezi z gojenjem proti žuželkam odporne gensko spremenjene koruze Bt11 in MON 810. EFSA Journal 2012:10(12):3016 [str. 32]. doi: 10.2903/j.efsa.2012.3016.
(5) Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme (GSO); Znanstveno mnenje o posodobitvi priporočil za obvladovanje tveganja, da se omeji izpostavljenost neciljnih metuljev v zaščitenih habitatih, ki jih je treba ohraniti, cvetnemu prahu koruze Bt. EFSA Journal 2015: 13(7):4127 str. 31, doi:10.2903/j.efsa.2015.4127.
(6) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(7) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0036.
(8) Direktiva Sveta 90/220/EGS z dne 23. aprila 1990 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (UL L 117, 8.5.1990, str. 15).


Dajanje v promet za gojenje semen gensko spremenjene koruze 1507
PDF 261kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 (DAS-Ø15Ø7-1) v promet za gojenje (D046172/00 – 2016/2920(RSP))
P8_TA(2016)0387B8-1085/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o dajanju semen gensko spremenjene koruze 1507 (DAS-Ø15Ø7-1) v promet za gojenje (D046172/00),

–  ob upoštevanju Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. marca 2001 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje in razveljavitvi Direktive Sveta 90/220/EGS(1) ter zlasti prvega pododstavka člena 18(1) direktive,

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), ki je bilo nazadnje posodobljeno 24. februarja 2012, o posodobitvi vrednotenja ocene tveganja za okolje in priporočil za obvladovanje tveganja v zvezi z gojenjem proti žuželkam odporne gensko spremenjene koruze 1507(2),

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja EFSA z dne 18. oktobra 2012 o dopolnitvi zaključkov ocene tveganja za okolje in priporočil za obvladovanje tveganja v zvezi z gojenjem proti žuželkam odporne gensko spremenjene koruzo 1507(3),

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja EFSA z dne 6. decembra 2012 o posodobitvi zaključkov ocene tveganja in priporočil za obvladovanje tveganja v zvezi s proti žuželkam odporno gensko spremenjeno koruzo MON 810(4),

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja EFSA z dne 6. decembra 2012 o dopolnitvi zaključkov ocene tveganja za okolje in priporočil za obvladovanje tveganja v zvezi z gojenjem proti žuželkam odporne gensko spremenjene koruze Bt11 in MON 810(5),

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja EFSA z dne 28. maja 2015 o posodobitvi priporočil za obvladovanje tveganja, da se omeji izpostavljenost neciljnih metuljev v zaščitenih habitatih, ki jih je treba ohraniti, cvetnemu prahu koruze Bt(6),

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(7),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta(8),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker sta družbi Pioneer Overseas Corporation in Dow AgroSciences Europe Ltd leta 2001 pristojnemu organu Španije v skladu z Direktivo Sveta 90/220/EGS(9) predložili prijavo o dajanju gensko spremenjene koruze 1507 v promet (sklic: C/ES/01/01); ker je bila leta 2003 v skladu z Direktivo 2001/18/ES predložena posodobljena prijava;

B.  ker genska modifikacija koruze 1507 izraža beljakovino Cry1F, ki je beljakovina Bt (pridobljena iz Bacillus thuringiensis subsp. Kurstaki) in povzroča odpornost proti koruzni vešči (Ostrinia nubilalis) in nekaterim drugim škodljivim metuljem, kot so Sesamia spp., Spodoptera frugiperda, Agrotis ipsilon in Diatrea grandiosella, ter beljakovino PAT, ki povzroča odpornost proti herbicidu glufosinat-amonij;

C.  ker je glufosinat razvrščen kot strupen za razmnoževanje in zato zanj veljajo merila za izločitev iz Uredbe (ES) št. 1107/2009; ker za snovi, ki so že bile odobrene, merila za izločitev veljajo, ko je treba odobritev obnoviti; ker veljavnost odobritve glufosinata poteče leta 2017; ker bi bilo treba glufosinat načeloma prenehati uporabljati leta 2017;

D.  ker je na podlagi člena 26c(2) Direktive 2001/18/ES gensko spremenjeno koruzo 1507 prepovedano gojiti na naslednjih ozemljih: Valonija (Belgija); Bolgarija; Danska; Nemčija (razen za raziskovalne namene); Grčija; Francija; Hrvaška; Italija; Ciper; Latvija; Litva; Luksemburg; Madžarska; Malta; Nizozemska; Avstrija; Poljska; Slovenija; Severna Irska (Združeno kraljestvo); Škotska (Združeno kraljestvo); in Wales (Združeno kraljestvo).

E.  ker EFSA trdi, da se glede na dokaze približno 95–99 % sproščenega cvetnega prahu usede znotraj 50 metrov od vira, vendar lahko vertikalno gibanje vetrov ali vetrni sunki v času opraševanja cvetni prah dvignejo visoko v zrak in ga razpršijo več kilometrov stran;

F.  ker je odbor EFSA za GSO ugotovil, da je pri gojenju koruze 1507 problematično to, da lahko ciljni škodljivi metulji razvijejo odpornost proti beljakovini Cry1F, saj utegne razvoj odpornosti privesti do spremembe prakse zatiranja škodljivcev, kar lahko škoduje okolju;

G.  ker je v Španiji od leta 2009 prisoten teozint, predhodnik gojene koruze; ker lahko populacije teozinta postanejo prejemnice transgenega DNK iz gensko spremenjene koruze MON810, ki se goji v nekaterih regijah Španije, kjer se teozint zelo širi; ker se lahko gen prenese v teozint in to povzroči, da ta začne proizvajati toksin Bt in da hibridna rastlina med koruzo in teozintom postane bolj trdoživa kot naravna rastlina teozinta; ker ta scenarij vključuje velika tveganja za kmete in okolje;

H.  ker je španski pristojni organ Komisijo obvestil o prisotnosti teozinta na poljih, kjer se goji koruza, v Španiji, tudi o tem, da je ta rastlina v zelo majhnem obsegu prisotna na poljih, kjer se goji gensko spremenjena koruza; ker naj bi na podlagi razpoložljivih podatkov prisotnost teozinta ugotovili tudi v Franciji;

I.  ker je Komisija 13. julija 2016 agencijo EFSA pozvala, naj do konca septembra 2016 na podlagi obstoječega znanstvenega gradiva ali ustreznih drugih virov oceni, ali so se pojavili novi dokazi, zaradi katerih se bodo spremenili zaključki in priporočila iz znanstvenega mnenja EFSA o gojenju gensko spremenjene koruze MON 810, Bt11, 1507 in GA21;

J.  ker Komisija v 24. točki osnutka izvedbenega sklepa trdi, da je EFSA obravnavala dve stopnji „sprejemljive“ lokalne umrljivosti (0,5 % in 1 %); ker je EFSA v znanstvenem mnenju z dne 28. maja 2015 o posodobitvi priporočil za obvladovanje tveganja, da se omeji izpostavljenost neciljnih metuljev v zaščitenih habitatih, ki jih je treba ohraniti, cvetnemu prahu koruze Bt, pravzaprav jasno poudarila, da vsaka posamezna raven zaščite, ki jo je Odbor EFSA o GSO uporabil za ponazoritev, služi zgolj kot primer in da mora biti vsak uporabljeni prag po potrebi arbitraren in bi ga moralo biti mogoče spremeniti v skladu s cilji zaščite v EU;

K.  ker se je Komisija v osnutku izvedbenega sklepa odločila za stopnjo lokalne umrljivosti pod 0,5 % in v prilogi k temu sklepu določila arbitrarno izolacijsko razdaljo najmanj 20 metrov med poljem koruze 1507 in zaščitenim habitatom, kakor je opredeljen v členu 2(3) Direktive 2004/35/ES, čeprav je EFSA jasno potrdila, da naj bi se z uvedbo izolacijske razdalje 30 metrov med zaščitenim habitatom in najbližjo poljščino koruze 1507 stopnja lokalne umrljivosti, tudi za zelo občutljive ličinke neciljnih metuljev, znižala na 0,5 % ali manj, ta razdalja pa je večja od tiste, ki jo predlaga Komisija;

L.  ker je EFSA v znanstvenem mnenju z dne 28. maja 2015 o posodobitvi priporočil o obvladovanju tveganja, da se omeji izpostavljenost neciljnih metuljev v zaščitenih habitatih, ki jih je treba ohraniti, navedla, da zaenkrat ni na voljo dovolj podatkov, da bi lahko umrljivost ličink, povezano s koruzo Bt, uvrstili v kontekst splošne umrljivosti;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila, določena v Direktivi 2001/18/ES;

2.  meni, da ocena tveganja gojenja, ki jo je izvedla EFSA, ni popolna in da so priporočila Komisije o obvladovanju tveganja neustrezna;

3.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa ni skladen s pravom Unije in ciljem Direktive 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta, tj. skladno s previdnostnim načelom približati zakone in druge predpise držav članic ter varovati zdravje ljudi in okolje, kadar se opravlja namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje iz katerega koli drugega razloga, kot je dajanje v promet v Skupnosti, ali kadar se dajejo v promet gensko spremenjeni organizmi kot proizvodi ali v proizvodih v Skupnosti;

4.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 106, 17.4.2001, str. 1.
(2) Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme (GSO); Znanstveno mnenje o posodobitvi vrednotenja ocene tveganja za okolje in priporočil za obvladovanje tveganja v zvezi z gojenjem proti žuželkam odporne gensko spremenjene koruze 1507; EFSA Journal 2011:9(11):2429 [str. 73]. doi: 10.2903/j.efsa.2011.2429.
(3) Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme (GSO); Znanstveno mnenje o dopolnitvi zaključkov ocene tveganja za okolje in priporočil za obvladovanje tveganja v zvezi z gojenjem proti žuželkam odporne gensko spremenjene koruze 1507; EFSA Journal 2011:10(11):2934 [str. 36]. doi: 10.2903/j.efsa.2012.2934.
(4) Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme (GSO); Znanstveno mnenje o posodobitvi zaključkov ocene tveganja in priporočil za obvladovanje tveganja v zvezi s proti žuželkam odporno genetsko spremenjeno koruzo MON 810. EFSA Journal 2012; 10(12):3017. [str. 98] doi: 10.2903/j.efsa.2012.3017.
(5) Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme (GSO); Znanstveno mnenje o dopolnitvi zaključkov ocene tveganja za okolje in priporočil za obvladovanje tveganja v zvezi z gojenjem proti žuželkam odporne gensko spremenjene koruze Bt11 in MON 810, EFSA Journal 2011:10(11):2934 [str. 32] doi: 10.2903/j.efsa.2012.3016.
(6) Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme; Znanstveno mnenje o posodobitvi priporočil za obvladovanje tveganja, da se omeji izpostavljenost neciljnih metuljev v zaščitenih habitatih, ki jih je treba ohraniti, cvetnemu prahu koruze Bt. EFSA Journal 2015: 13(7):4127. [str. 31] doi: 10.2903/j.efsa.2015.4127.
(7) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(8) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0036.
(9) Direktiva Sveta 90/220/EGS z dne 23. aprila 1990 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (UL L 117, 8.5.1990, str. 15).


Obnovitev odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810
PDF 262kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (MON-ØØ81Ø-6) (D046170/00 – 2016/2921(RSP))
P8_TA(2016)0388B8-1086/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o obnovitvi odobritve za dajanje na trg za gojenje semen gensko spremenjene koruze MON 810 (MON-ØØ81Ø-6) (D046170/00),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1) in zlasti člena 23(3) Uredbe,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja o posodobitvi zaključkov ocene tveganja in priporočil za obvladovanje tveganja v zvezi s proti žuželkam odporno gensko spremenjeno koruzo MON 810, ki ga je 6. decembra 2012 podala Evropska agencija za varnost hrane(3),

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja o dopolnitvi zaključkov ocene tveganja in priporočil za obvladovanje tveganja v zvezi z gojenjem proti žuželkam odporne gensko spremenjene koruze Bt11 in MON 810, ki ga je 6. decembra 2012 podala Evropska agencija za varnost hrane(4),

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja o posodobitvi priporočil za obvladovanje tveganja, da se omeji izpostavljenost neciljnih metuljev v zaščitenih habitatih, ki jih je treba ohraniti, cvetnemu prahu koruze Bt, ki ga je 28. maja 2015 podala Evropska agencija za varnost hrane(5),

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja o poročilu za leto 2014 o letnem okoljskem spremljanju gojenja gensko spremenjene koruze MON 810 družbe Monsanto Europe SA po dajanju na trg, ki ga je 9. marca 2016 podala Evropska agencija za varnost hrane(6),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 16. januarja 2014 o predlogu Sklepa Sveta o dajanju v promet za gojenje koruznega proizvoda (Zea mays L., linija 1507), gensko spremenjenega za odpornost proti nekaterim škodljivcem iz reda Lepidoptera, v skladu z Direktivo 2001/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta(7),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je družba Monsanto Europe SA v skladu s členoma 11 in 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003 11. in 18. aprila 2007 Komisiji predložila tri vloge, in sicer za obnovo odobritve obstoječih živil, živilskih sestavin in krme, proizvedene iz koruze MON 810, obnovo odobritve krme, ki vsebuje in jo sestavlja koruza MON 810, in obnovo odobritve proizvodov, ki so sestavljeni iz koruze MON 810 ali jo vsebujejo, za vse uporabe, razen za živila in krmo, vključno z gojenjem; ker so bili ti proizvodi po datumu začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 priglašeni Komisiji v skladu s členom 8(1)(a) in 8(1)(b) ter členom 20(1)(b) navedene uredbe in vključeni v register Skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo;

B.  ker je družba Monsanto Europe SA 9. marca 2016 Komisiji poslala pismo, v katerem je prosila za ločeno obravnavo dela vloge, ki se nanaša na gojenje;

C.  ker genska modifikacija koruze MON-ØØ81Ø-6 po navedbah iz vloge izraža beljakovino Cry1Ab, ki se pridobiva iz Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki), ki omogoča zaščito pred nekaterimi škodljivci iz reda Lepidoptera, med njimi tudi koruzno veščo (Ostrinia nubilalis) in metulji vrste Sesamia spp.;

D.  ker je bilo dajanje gensko spremenjene koruze (Zea mays L., linija MON 810) na trg na podlagi Direktive Sveta 90/220/EGS(8) sprva odobreno s Sklepom Komisije 98/294/ES(9); ker je Francija 3. avgusta 1998 dala privolitev družbi Monsanto Europe SA (v nadaljnjem besedilu: Monsanto) za dajanje proizvodov iz koruze MON 810 na trg;

E.  ker je na podlagi člena 26c(2) Direktive 2001/18/ES gensko spremenjeno koruzo MON 810 prepovedano gojiti na naslednjih ozemljih: Valonija (Belgija), Bolgarija, Danska, Nemčija (razen za raziskovalne namene), Grčija, Francija, Hrvaška, Italija, Ciper, Latvija, Litva, Luksemburg, Madžarska, Malta, Nizozemska, Avstrija, Poljska, Slovenija, Severna Irska (Združeno kraljestvo), Škotska (Združeno kraljestvo) in Wales (Združeno kraljestvo).

F.  ker Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) trdi, da se glede na dokaze približno 95–99 % sproščenega cvetnega prahu posede znotraj 50 metrov od svojega vira, vendar ga lahko vertikalno gibanje vetrov ali vetrni sunki v času opraševanja dvignejo visoko v zrak in ga razpršijo več kilometrov vstran;

G.  ker je EFSA samovoljno izključila navzkrižno opraševanje koruze iz področja uporabe svojega znanstvenega mnenja o koruzi MON 810, s čimer je zanemarila potencialna tveganja biotski raznovrstnosti;

H.  ker je v Španiji od leta 2009 prisoten teozint, predhodnik gojene koruze; ker lahko populacije teozinta postanejo prejemnice transgenega DNK iz gensko spremenjene koruze MON 810, ki se goji v nekaterih regijah Španije, kjer se teozint zelo širi; ker se lahko ta gen prenese v teozint, zaradi česar bo ta začel proizvajati toksin Bt, hibridna rastlina med koruzo in teozintom pa bo postala bolj trdoživa kot naravna rastlina teozinta; ker ta scenarij pomeni velika tveganja za kmete in okolje;

I.  ker je španski pristojni organ Komisijo obvestil o prisotnosti teozinta na koruznih poljih v Španiji, tudi o tem, da je ta rastlina v zelo majhnem obsegu prisotna na poljih, kjer se goji gensko spremenjena koruza; ker naj bi poleg tega na podlagi razpoložljivih podatkov prisotnost teozinta ugotovili tudi v Franciji;

J.  ker je Komisija 13. julija 2016 agencijo EFSA pozvala, naj do konca septembra 2016 na podlagi obstoječega znanstvenega gradiva in drugih relevantnih informacij oceni, ali so se pojavili novi dokazi, zaradi katerih se bodo spremenili zaključki in priporočila iz znanstvenega mnenja EFSA o gojenju gensko spremenjene koruze MON 810, Bt11, 1507 in GA21;

K.  ker Komisija v točki 22 osnutka izvedbenega ukrepa navaja, da je EFSA v zvezi z lokalno umrljivostjo obravnavala dve ravni „sprejemljive“ lokalne umrljivosti (0,5 % in 1 %), ker pa je EFSA v znanstvenem mnenju z dne 28. maja 2015 o posodobitvi priporočil o obvladovanju tveganja, da se omeji izpostavljenost neciljnih metuljev v zaščitenih habitatih, ki jih je treba ohraniti, cvetnemu prahu koruze Bt, dejansko jasno poudarila, da vsaka posamezna raven zaščite, ki jo je Odbor EFSA o GSO uporabil za ponazoritev, služi zgolj kot primer in da mora biti vsak uporabljeni prag po potrebi dogovoren in bi ga moralo biti mogoče spremeniti v skladu s cilji zaščite v EU;

L.  ker se je Komisija v osnutku izvedbenega sklepa odločila za stopnjo lokalne umrljivosti pod 0,5 % in je v prilogi k temu sklepu določila izolacijsko razdaljo najmanj 5 metrov med poljem koruze MON 810 in zaščitenim habitatom, kakor je opredeljeno v členu 2(3) Direktive 2004/35/ES, čeprav je EFSA jasno in potrjeno navedla, da naj bi se z uvedbo izolacijske razdalje 20 metrov med zaščitenim habitatom in najbližjo poljščino koruze Bt 11/MON 810, kar je štirikrat daljša razdalja od tiste, ki jo predlaga Komisija, stopnja lokalne umrljivosti, tudi za zelo občutljive ličinke neciljnih metuljev, znižala pod 0,5 %;

M.  ker je EFSA v znanstvenem mnenju z dne 28. maja 2015 o posodobitvi priporočil za obvladovanje tveganja, da se omeji izpostavljenost neciljnih metuljev v zaščitenih habitatih, ki jih je treba ohraniti, navedla, da zaenkrat ni na voljo dovolj podatkov, da bi lahko umrljivost ličink, povezano s koruzo Bt, uvrstili v kontekst splošne umrljivosti;

N.  ker prihaja do nenehnega neuresničevanja okoljskega spremljanja po dajanju na trg, saj EFSA ugotavlja, da poročilo za leto 2014 o okoljskem spremljanju po dajanju na trg kaže delno neupoštevanje izvajanja zaščitnih pasov brez koruze Bt v Španiji, kot je bilo ugotovljeno že v prejšnjih letih, obenem pa so bile pri analizi anket kmetov in izvedbi pregleda gradiva ugotovljene metodološke pomanjkljivosti, podobne tistim iz prejšnjih letnih poročil o okoljskem spremljanju koruze MON 810 po dajanju na trg;

O.  ker Odbor EFSA o GSO vsako leto zaman ponavlja priporočila o okoljskem spremljanju koruze MON 810 po dajanju na trg, in sicer priporočilo o zagotavljanju podrobnejših informacij o metodologiji vzorčenja, zmanjšanju možnosti za pristranskost pri izbiri anket kmetov in prepoznavnosti vseh ustreznih znanstvenih objav; ker Odbor EFSA o GSO v zvezi z izboljšanjem okvirja vzorčenja pri anketah kmetov vsako leto zaman ponavlja, kako pomembni so nacionalni registri za gojenje GSO, in ponavlja svoja priporočila imetnikom soglasja, kako najbolje izkoristiti informacije, zabeležene v nacionalnih registrih, in spodbujati dialog z odgovornimi za upravljanje teh registrov na ozemljih, kjer se goji koruza MON 810;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila iz Uredbe (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da ocena tveganja gojenja, ki jo je izvedla EFSA, ni popolna in da so priporočila Komisije o obvladovanju tveganja neustrezna;

3.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je – v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 – dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali, okolja in interesov potrošnikov v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

4.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme (GSO); Znanstveno mnenje o posodobitvi zaključkov ocene tveganja in priporočil o obvladovanju tveganja v zvezi s proti žuželkam odporno gensko spremenjeno koruzo MON 810. EFSA Journal 2012; 10(12):3017 [str. 98], doi: 10.2903/j.efsa.2012.3017.
(4) Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme (GSO); Znanstveno mnenje o dopolnitvi zaključkov ocene tveganja in priporočil za obvladovanje tveganja v zvezi z gojenjem proti žuželkam odporne gensko spremenjene koruze Bt11 in MON 810, EFSA Journal 2012; 10(12): 3016. [str. 32], doi: 10.2903/j.efsa.2012.3016.
(5) Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme (GSO); Znanstveno mnenje o posodobitvi priporočil za obvladovanje tveganja, da se omeji izpostavljenost neciljnih metuljev v zaščitenih habitatih, ki jih je treba ohraniti, cvetnemu prahu koruze Bt. EFSA Journal 2015; 13(7):4127 [str. 29] doi: 10.2903/j.efsa.2015.4127.
(6) Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme (GSO); Znanstveno mnenje o poročilu za leto 2014 o letnem okoljskem spremljanju gojenja gensko spremenjene koruze MON 810 družbe Monsanto Europe SA po dajanju na trg, EFSA Journal 2016; 14(4):4446 [str. 26], doi: 10.2903/j.efsa.2016.4446.
(7) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0036.
(8) Direktiva Sveta 90/220/EGS z dne 23. aprila 1990 o namernem sproščanju gensko spremenjenih organizmov v okolje (UL L 117, 8.5.1990, str. 15).
(9) Odločba Komisije 98/294/ES z dne 22. aprila 1998 o dajanju v promet gensko spremenjene koruze (Zea mays L., linija MON 810) na podlagi Direktive Sveta 90/220/EGS (UL L 131, 5.5.1998, str. 32).


Dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810
PDF 256kWORD 50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (MON-ØØ81Ø-6) v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D046169/00 – 2016/2922(RSP))
P8_TA(2016)0389B8-1084/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi za dajanje na trg proizvodov iz gensko spremenjene koruze MON 810 (MON-ØØ81Ø-6) v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D046169/00),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1) in zlasti členov 11(3) in 23(3) Uredbe,

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju glasovanja, ki je 8. julija 2016 potekalo v Stalnem odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003, pri čemer ni bilo podano mnenje,

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z dne 6. decembra 2012(3),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25 (MON-ØØ6Ø3-6 × ACS-ZMØØ3-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788 (MON-877Ø5-6 × MON-89788-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788 (MON-877Ø8-9 × MON-89788-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(6),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij Bt11, MIR162, MIR604 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg in razveljavitvi sklepov 2010/426/EU, 2011/893/EU, 2011/892/EU in 2011/894/EU(8),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je družba Monsanto Europe SA v skladu s členoma 11 in 23 Uredbe (ES) št. 1829/2003 11. in 18. aprila 2007 Komisiji predložila tri vloge, in sicer za obnovo odobritve obstoječih živil, živilskih sestavin in krme, proizvedene iz koruze MON 810, obnovo odobritve krme, ki vsebuje in jo sestavlja koruza MON 810, in obnovo odobritve proizvodov, ki so sestavljeni iz koruze MON 810 ali jo vsebujejo, za vse uporabe, razen za živila in krmo, vključno z gojenjem; ker so bili ti proizvodi po datumu začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 priglašeni Komisiji v skladu s členom 8(1)(a) in 8(1)(b) ter členom 20(1)(b) navedene uredbe in vključeni v register Skupnosti za gensko spremenjena živila in krmo;

B.  ker je družba Monsanto Europe SA 9. marca 2016 Komisiji poslala pismo, v katerem je prosila za ločeno obravnavo dela vloge, ki se nanaša na gojenje;

C.  ker genska modifikacija koruze MON-ØØ81Ø-6 po navedbah iz vloge izraža beljakovino Cry1Ab, ki se pridobiva iz Bacillus thuringiensis subsp. kurstaki), ki omogoča zaščito pred nekaterimi škodljivci iz reda Lepidoptera, med njimi tudi koruzni vešči (Ostrinia nubilalis) in metulji vrste Sesamia spp.;

D.  ker je stalni odbor 8. julija 2016 glasoval o osnutku izvedbenega sklepa Komisije in pri tem ni bilo podano mnenje;

E.  ker sta bila dva od pomembnejših razlogov za negativni ali vzdržan glas držav članic odsotnost dolgoročnih krmnih raziskav in toksikoloških študij ter nezadostna ocena tveganja;

F.  ker je odbor za pritožbe 15. septembra 2016 glasoval o osnutku izvedbenega sklepa Komisije in ponovno ni bilo podano mnenje, pri glasovanju pa je 12 držav članic, ki predstavljajo 38,74 % prebivalstva EU, glasovalo za, 11 držav članic, ki predstavljajo 18,01 % prebivalstva EU, proti, štiri države članice, ki predstavljajo 43,08 % prebivalstva EU, so se vzdržale, ena država članica, ki predstavlja 0,17 % prebivalstva EU, pa se glasovanja ni udeležila;

G.  ker je Komisija 22. aprila 2015 v obrazložitvenem memorandumu zakonodajnega predloga o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 izrazila obžalovanje, ker da sklepe o odobritvi že od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 sprejema v skladu z veljavno zakonodajo brez podpore mnenj držav članic v odboru ter da je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločbe, kar bi moralo biti kvečjemu izjema za ves postopek, postala že kar pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme;

H.  ker je Parlament 28. oktobra 2015 zavrnil zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003, ker se gensko spremenjeni organizmi sicer pridelujejo na ozemlju držav članic, a pri trgovanju prečkajo meje, kar pomeni, da je nemogoče uveljaviti nacionalno prepoved trgovine in uporabe, ki jo predlaga Komisija, brez ponovne uvedbe pregledov uvoženega blaga na mejah; ker je Parlament zavrnil zakonodajni predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 in Komisijo pozval, naj ga umakne in predloži novega;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila iz Uredbe (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je – v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 – dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali, okolja in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, obenem pa zagotoviti nemoteno delovanje notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  poziva Komisijo, naj na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije predloži nov zakonodajni predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki naj upošteva pogosto izražene nacionalne pomisleke, ki ne zadevajo le vprašanj v zvezi z varnostjo gensko spremenjenih organizmov za zdravje ali okolje;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme (GSO); Znanstveno mnenje o posodobitvi zaključkov ocene tveganja in priporočil o obvladovanju tveganja v zvezi s proti žuželkam odporno genetsko spremenjeno koruzo MON 810. EFSA Journal 2012; 10(12):3017. [str. 98] doi: 10.2903/j.efsa.2012.3017.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0456.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0040.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0039.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0038.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0271.


Dajanje na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913
PDF 261kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. oktobra 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913 (DAS-24236-5×DAS-21Ø23-5×MON-88913-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D046168/00 – 2016/2923(RSP))
P8_TA(2016)0390B8-1088/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeni bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913 (DAS-24236-5×DAS-21Ø23-5×MON-88913-8), so iz njega sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (D046168/00),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2003 o gensko spremenjenih živilih in krmi(1), zlasti členov 7(3) in 19(3),

–  ob upoštevanju členov 11 in 13 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije(2),

–  ob upoštevanju glasovanja, ki je 8. julija 2016 potekalo v Stalnem odboru za prehranjevalno verigo in zdravje živali iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1829/2003 in pri katerem ni bilo podano mnenje,

–  ob upoštevanju mnenja Evropske agencije za varnost hrane z dne 9. marca 2016(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 o izvedbenem sklepu Komisije (EU) 2015/2279 z dne 4. decembra 2015 o odobritvi dajanja na trg proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo NK603 × T25 (MON-ØØ6Ø3-6 × ACS-ZMØØ3-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87705 × MON 89788 (MON-877Ø5-6 × MON-89788-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo MON 87708 × MON 89788 (MON-877Ø8-9 × MON-89788-1), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(6),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 3. februarja 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno sojo FG72 (MST-FGØ72-2), so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003 Evropskega parlamenta in Sveta(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2016 o osnutku izvedbenega sklepa Komisije o odobritvi dajanja proizvodov, ki vsebujejo gensko spremenjeno koruzo Bt11 × MIR162 × MIR604 × GA21 in gensko spremenjeno koruzo s kombinacijo dveh ali treh transformacij Bt11, MIR162, MIR604 in GA21, so iz nje sestavljeni ali proizvedeni, na trg in razveljavitvi sklepov 2010/426/EU, 2011/893/EU, 2011/892/EU in 2011/894/EU(8),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 106(2) in (3) Poslovnika,

A.  ker je družba Dow AgroSciences Europe 12. marca 2009 v skladu s členoma 5 in 17 Uredbe (ES) št. 1829/2003 pristojnemu organu Nizozemske predložila vlogo za dajanje na trg živil, živilskih sestavin in krme, ki vsebujejo bombaž 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913, so iz njega sestavljeni ali proizvedeni;

B.  ker gensko spremenjeni bombaž DAS-24236-5×DAS-21Ø23-5×MON-88913-8, kakor je opisan v vlogi, izraža beljakovino fosfinotricin acetil transferazo (PAT), ki omogoča odpornost proti glufosinat-amonijevim herbicidom, in modificirano beljakovino CP4 5-enolpiruvil-šikimat-3-fosfat sintazo (CP4 EPSPS), ki omogoča odpornost proti herbicidom na osnovi glifosata, ter beljakovini Cry1F in Cry1Ac, ki omogočata zaščito pred nekaterimi škodljivimi vrstami metuljev, in ker je Mednarodna agencija za raziskave raka (specializirana agencija Svetovne zdravstvene organizacije za raka) glifosat 20. marca 2015 uvrstila med snovi, ki so verjetno rakotvorne za ljudi(9);

C.  ker je stalni odbor 8. julija 2016 glasoval o osnutku izvedbenega sklepa Komisije in pri tem ni bilo podano mnenje;

D.  ker je odbor za pritožbe 15. septembra 2016 glasoval o osnutku izvedbenega sklepa Komisije in tudi tokrat ni bilo podano mnenje, pri glasovanju pa je enajst držav članic, ki predstavljajo 38,66 % prebivalstva EU, glasovalo za, 14 držav članic, ki predstavljajo 33,17 % prebivalstva EU, proti, dve državi članici, ki predstavljata 28 % prebivalstva EU, sta se vzdržali, ena država članica, ki predstavlja 0,17 % prebivalstva EU, pa se glasovanja ni udeležila;

E.  ker je Komisija 22. aprila 2015 v obrazložitvenem memorandumu svojega zakonodajnega predloga o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 izrazila obžalovanje, ker od začetka veljavnosti Uredbe (ES) št. 1829/2003 sklepe o odobritvi sprejema v skladu z veljavno zakonodajo brez podpore mnenj odborov držav članic ter ker je vrnitev dosjeja Komisiji za sprejetje končne odločitve, ki bi morala biti kvečjemu izjema za postopek kot celoto, postala pravilo pri odločanju o odobritvah gensko spremenjenih živil in krme;

F.  ker je Parlament 28. oktobra 2015(10) zakonodajni predlog z dne 22. aprila 2015 o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 zavrnil z obrazložitvijo, da pridelava gensko spremenjenih organizmov sicer nujno poteka na ozemlju držav članic, da pa trgovina z njimi prečka meje, kar pomeni, da je nemogoče uveljaviti nacionalno prepoved prodaje in uporabe, ki jo predlaga Komisija, brez ponovne uvedbe pregledov uvoženega blaga na mejah; ker je Parlament zavrnil zakonodajni predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003 in Komisijo pozval, naj svoj predlog umakne in predloži novega;

1.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije presega izvedbena pooblastila iz Uredbe (ES) št. 1829/2003;

2.  meni, da osnutek izvedbenega sklepa Komisije ni v skladu s pravom Unije, saj ni skladen s ciljem Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki je – v skladu s splošnimi načeli iz Uredbe (ES) št. 178/2002 – dati podlago za zagotavljanje visoke ravni varovanja življenja in zdravja ljudi, zdravja in dobrobiti živali, okolja in interesov potrošnika v zvezi z gensko spremenjeno hrano in krmo, ob hkratnem zagotavljanju nemotenega delovanja notranjega trga;

3.  poziva Komisijo, naj umakne svoj osnutek izvedbenega sklepa;

4.  poziva Komisijo, naj na podlagi Pogodbe o delovanju Evropske unije predloži nov zakonodajni predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 1829/2003, ki naj upošteva pogosto izražene nacionalne pomisleke, ki ne zadevajo le vprašanj v zvezi z varnostjo gensko spremenjenih organizmov za zdravje ali okolje;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 268, 18.10.2003, str. 1.
(2) UL L 55, 28.2.2011, str. 13.
(3) Odbor EFSA za gensko spremenjene organizme (GSO); Znanstveno mnenje o vlogi podjetja Dow Agrosciences LLC (EFSA-GMO-NL-2009-68) za dajanje na trg bombaža 281-24-236 × 3006-210-23 × MON 88913 namenjenega za uporabo v živilih in krmi, uvoz in predelavo v skladu z Uredbo (ES) št. 1829/2003. EFSA Journal 2016; 14(4):4430 [str. 21], doi: 10.2903/j.efsa.2016.4430.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0456.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0040.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0039.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0038.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0271.
(9) IARC Monographs Volume 112: Evaluation of five organophosphate insecticides and herbicides (Monografije IARC, zvezek 112: ocena petih organofosfatnih insekticidov in herbicidov, 20. marec 2015).http://www.iarc.fr/en/media-centre/iarcnews/pdf/MonographVolume112.pdf
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0379.

Pravno obvestilo