Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 27. oktober 2016 - StrasbourgKončna izdaja
Razrešnica za leto 2014: splošni proračun EU - Evropski svet in Svet
 Razrešnica za leto 2014: Skupno podjetje ENIAC
 Razrešnica za leto 2014: Skupno podjetje ARTEMIS
 Razrešnica za leto 2014: Skupno podjetje ITER in razvoj fuzijske energije
 Razmere v severnem Iraku/Mosulu
 Položaj novinarjev v Turčiji
 Jedrska varnost in neširjenje jedrskega orožja
 Evropska prostovoljska služba
 Strategija EU za mlade 2013-2015
 Kako je mogoče s skupno kmetijsko politiko povečati ustvarjanje delovnih mest na podeželju

Razrešnica za leto 2014: splošni proračun EU - Evropski svet in Svet
PDF 318kWORD 51k
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2016 o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek II – Evropski svet in Svet (2015/2156(DEC))
P8_TA(2016)0418A8-0271/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014(1),

–  ob upoštevanju konsolidiranega zaključnega računa Evropske unije za proračunsko leto 2014 (COM(2015)0377 – C8-0201/2015)(2),

–  ob upoštevanju letnega poročila Računskega sodišča glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 z odgovori institucij(3),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(4) računovodskih izkazov ter o zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije predložilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju sklepa z dne 28. aprila 2016(5) o odlogu podelitve razrešnice za proračunsko leto 2014, kot tudi priložene resolucije,

–  ob upoštevanju členov 314(10), 317, 318 in 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(6), zlasti členov 55, 99, 164, 165 in 166,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0271/2016),

1.  ne podeli razrešnice generalnemu sekretarju Sveta glede izvrševanja proračuna Evropskega sveta in Sveta za proračunsko leto 2014;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je sestavni del sklepa, posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za njuno objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2016 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek II – Evropski svet in Svet (2015/2156(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2014, oddelek II – Evropski svet in Svet,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0271/2016),

A.  ker bi morale vse institucije Unije poslovati pregledno in biti v celoti odgovorne državljanom Unije za porabo sredstev, ki so jim bila zaupana kot institucijam Unije;

B.  ker bi morala biti Evropski svet in Svet kot instituciji Unije demokratično odgovorna državljanom Unije, saj prejemata sredstva iz splošnega proračuna Evropske unije;

1.  opozarja na vlogo Parlamenta pri podelitvi razrešnice za izvrševanje proračuna, določeno v Pogodbi o delovanju Evropske unije (PDEU) in v Uredbi (EU, Euratom) št. 966/2012 (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba);

2.  poudarja, da v skladu s členom 335 PDEU „[…] v zadevah, povezanih z delovanjem posameznih institucij, Unijo zastopa vsaka institucija na podlagi svoje upravne avtonomije“, kar pomeni, da so ob upoštevanju člena 55 finančne uredbe institucije vsaka posebej odgovorne za izvrševanje svojega proračuna;

3.  poudarja vlogo Parlamenta in drugih institucij v postopku razrešnice v skladu z določbami finančne uredbe, zlasti členov 164 do 166;

4.  ugotavlja, da se v skladu s členom 94 Poslovnika Parlamenta „določbe, ki urejajo postopek podelitve razrešnice Komisiji glede izvrševanja proračuna, [...] smiselno uporabljajo tudi za [...] postopek podelitve razrešnice osebam, odgovornim za izvrševanje proračunov drugih institucij in organov Evropske unije, kot so Svet (glede njegovega delovanja kot izvršilnega organa) […]“;

5.  obžaluje, da Svet še vedno molči v zvezi s pripombami, ki jih je podal Parlament v resoluciji o podelitvi razrešnice z dne 28. aprila 2016(7) o razvoju iz prejšnjih let, čedalje večji nezadostni porabi in prenosih sredstev;

Nerešena vprašanja

6.  obžaluje, da Evropski svet in Svet ne predložita Parlamentu svojega letnega poročila o dejavnosti; meni, da je to nedopustno in da škoduje ugledu institucij;

7.  obžaluje, da proračun Evropskega sveta in Sveta še nista bila ločena, kot je Parlament priporočil v nedavnih resolucijah o razrešnicah;

8.  je seznanjen z informacijami o nepremičninski politiki na spletnem mestu Sveta; ugotavlja tudi, da ni podatkov o stroških, ki so nastali v zvezi s stavbami; poziva, naj se Parlamentu v naslednjem letnem finančnem poročilu predložijo podrobne informacije;

9.  ponovno poziva k poročilom o napredku nepremičninskih projektov in podrobni razčlenitvi doslej nastalih stroškov; poziva, naj se zagotovijo informacije o stroških, povezanih z zamudo dokončanja stavbe Evropa;

10.  ponovno poziva Svet, naj posreduje informacije o svojem postopku pravne posodobitve, zlasti o predvidenih posledicah za svoj proračun;

11.  poziva Svet, naj čim prej sprejme kodeks ravnanja, da bo zagotovil integriteto institucije; ponovno ga poziva, naj začne brez nadaljnjega odlašanja izvajati notranja pravila o prijaviteljih nepravilnosti;

12.  poziva Svet, naj sodeluje pri registru preglednosti Unije, da bo zagotovil preglednost in odgovornost institucije;

13.  znova poziva Svet, naj oblikuje podrobne smernice proti korupciji in neodvisne politike znotraj svojih struktur, poziva pa tudi k sistematičnemu povečanju preglednosti zakonodajnih postopkov in pogajanj;

14.  obžaluje, da so se v dosedanjih postopkih podelitve razrešnice vedno znova pojavljale težave, ker Svet ni bil pripravljen sodelovati; poudarja, da je Parlament zavrnil podelitev razrešnice generalnemu sekretarju Sveta za proračunska leta 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013 in razloge za to navedel v resolucijah z dne 10. maja 2011(8), 25. oktobra 2011(9), 10. maja 2012(10), 23. oktobra 2012(11), 17. aprila 2013(12), 9. oktobra 2013(13), 3. aprila 2014(14), 23. oktobra 2014(15) in 27. oktobra 2015(16), podelitev razrešnice generalnemu sekretarju Sveta za proračunsko leto 2014 pa je odložil zaradi razlogov, ki jih je navedel v svoji zgoraj navedeni resoluciji z dne 28. aprila 2016;

15.  vztraja, da je za izvajanje učinkovitega proračunskega nadzora potrebno sodelovanje Parlamenta in Sveta, kot je navedel v svoji zgoraj navedeni resoluciji z dne 28. aprila 2016; potrjuje, da Parlament ne more sprejeti informirane odločitve o podelitvi razrešnice;

16.  opozarja Svet na stališče Komisije iz pisma iz januarja 2014, da so vse institucije v celoti del procesa nadaljnjih ukrepov v zvezi z ugotovitvami Parlamenta v postopku podelitve razrešnice in da bi morale sodelovati, da bo postopek razrešnice potekal nemoteno;

17.  ugotavlja, da je Komisija navedla, da ne bo nadzorovala izvrševanja proračunov drugih institucij in da bi odgovarjanje na vprašanja, naslovljena na drugo institucijo, posegalo v avtonomijo te institucije pri izvrševanju lastnega dela proračuna;

18.  obžaluje, da Svet še vedno ni odgovoril na vprašanja Parlamenta; opozarja na ugotovitve z delavnice Parlamenta o pravici Parlamenta do podelitve razrešnice Svetu, ki je potekala 27. septembra 2012; opozarja tudi na tretji pododstavek člena 15(3) PDEU, ki določa, da mora vsaka institucija, organ, urad ali agencija zagotoviti preglednost svojih postopkov;

19.  ugotavlja, da so samo tri od sedemindvajsetih vprašanj, ki so jih Svetu predložili člani Odbora za proračunski nadzor v zvezi s proračunskim letom 2014, dobila jasen odgovor v dokumentih, ki jih je predložil Svet v postopku podelitve razrešnice;

20.  vztraja, da je treba odhodke Sveta pregledovati na enak način kot odhodke drugih institucij in da so bili temeljni elementi takšnega pregledovanja določeni v resolucijah o podelitvi razrešnice iz preteklih let;

21.  opozarja na pristojnost Parlamenta za podelitev razrešnice na podlagi členov 316, 317 in 319 PDEU, ki je v skladu s sedanjo razlago in prakso, in sicer da razrešnico podeli za vsak proračunski naslov posebej, da se ohranita preglednost in demokratična odgovornost davkoplačevalcem Unije;

22.  meni, da dejstvo, da Svet zahtevanih dokumentov ni posredoval Parlamentu, spodkopava zlasti pravico državljanov Unije do obveščenosti in preglednosti ter postaja razlog za skrb, saj priča o določenem demokratičnem primanjkljaju v institucijah Unije;

23.  zagovarja stališče, da gre za hudo kršitev obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb, in meni, da morajo ustrezni deležniki sprejeti potrebne ukrepe, da se to vprašanje reši brez odlašanja; poudarja, da je treba revidirati Pogodbi in finančno uredbo, da se pojasnijo cilji in postopki podeljevanja razrešnice ter določijo sankcije za kršenje pravil iz Pogodb;

24.  meni, da je nepripravljenost Evropskega sveta in Sveta za sodelovanje z organom za podelitev razrešnice negativno znamenje za državljane Unije.

(1) UL L 51, 20.2.2014.
(2) UL C 377, 13.11.2015, str. 1.
(3) UL C 373, 10.11.2015, str. 1.
(4) UL C 377, 13.11.2015, str. 146.
(5) UL L 246, 14.9.2016, str. 20.
(6) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(7) UL L 246, 14.9. 2016, str. 21.
(8) UL L 250, 27.9.2011, str. 25.
(9) UL L 313, 26.11.2011, str. 13.
(10) UL L 286, 17.10.2012, str. 23.
(11) UL L 350, 20.12.2012, str. 71.
(12) UL L 308, 16.11.2013, str. 22.
(13) UL L 328, 7.12.2013, str. 97.
(14) UL L 266, 5.9.2014, str. 26.
(15) UL L 334, 21.11.2014, str. 95.
(16) UL L 314, 1.12.2015, str. 49.


Razrešnica za leto 2014: Skupno podjetje ENIAC
PDF 329kWORD 51k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2016 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2014 (2015/2202(DEC))
P8_TA(2016)0419A8-0264/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2014,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2014 z odgovori skupnega podjetja(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2016 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 (05587/2016 – C8-0058/2016),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 28. aprila 2016(3) o odlogu sklepa o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2014 kot tudi odgovorov izvršnega direktorja Skupnega podjetja ECSEL (nekdanje Skupno podjetje ENIAC in Skupno podjetje Artemis) ,

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(4), zlasti člena 209,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 72/2008 z dne 20. decembra 2007 o ustanovitvi Skupnega podjetja ENIAC(5),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 561/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja ECSEL(6), zlasti člena 12,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(7),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(8),

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0264/2016),

1.  podeli razrešnico direktorju Skupnega podjetja ECSEL (nekdanje Skupno podjetje ENIAC in Skupno podjetje Artemis) glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2014;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja ECSEL (nekdanje Skupno podjetje ENIAC in Skupno podjetje Artemis), Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za njuno objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2016 o zaključnem računu Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2014 (2015/2202(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2014,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2014 z odgovori skupnega podjetja(9),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(10) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2016 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 (05587/2016 – C8-0058/2016),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 28. aprila 2016(11) o odlogu sklepa o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2014 kot tudi odgovorov izvršnega direktorja Skupnega podjetja ECSEL (nekdanje Skupno podjetje ENIAC in Skupno podjetje Artemis) ,

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(12), zlasti člena 209,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 72/2008 z dne 20. decembra 2007 o ustanovitvi Skupnega podjetja ENIAC(13),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 561/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja ECSEL(14), zlasti člena 12,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(15),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(16),

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0264/2016),

1.  odobri zaključni račun Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2014;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja ECSEL (nekdanje Skupno podjetje ENIAC in Skupno podjetje Artemis) , Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2016 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2014 (2015/2202(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja ENIAC za proračunsko leto 2014,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0264/2016),

A.  ker je bilo Skupno podjetje ENIAC (v nadaljevanju: skupno podjetje) ustanovljeno 20. decembra 2007 za obdobje desetih let z namenom opredeliti in izvesti raziskovalni program za razvoj ključnih kompetenc za nanoelektroniko na različnih področjih uporabe;

B.  ker je skupno podjetje julija 2010 postalo finančno avtonomno;

C.  ker so ustanovni člani skupnega podjetja Unija, ki jo zastopajo Komisija, Belgija, Nemčija, Estonija, Irska, Grčija, Španija, Francija, Italija, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Švedska in Združeno kraljestvo ter Združenje za evropske dejavnosti na področju nanoelektronike (AENEAS);

D.  ker je najvišji prispevek Unije za skupno podjetje v obdobju desetih let 450 000 000 EUR, izplača pa se iz proračuna sedmega okvirnega programa za raziskave;

E.  ker naj bi prispevek združenja AENEAS znašal največ 30 000 000 EUR za stroške poslovanja skupnega podjetja, države članice pa morajo zagotoviti prispevke v naravi za stroške poslovanja in finančne prispevke v višini najmanj 1,8-kratnega finančnega prispevka Unije;

F.  ker sta bili to skupno podjetje in Skupno podjetje ARTEMIS (v nadaljevanju: Artemis) združeni v skupno tehnološko pobudo Elektronske komponente in sistemi za vodilni položaj Evrope (STP ECSEL), ki je začela delovati junija 2014 in se bo izvajala deset let;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

1.  ugotavlja, da zaključni račun skupnega podjetja za obdobje od 1. januarja 2014 do 26. junija 2014 v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 26. junija 2014 ter njegov poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano obdobje, v skladu z določbami njegovih finančnih pravil in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije;

2.  je zaskrbljen, ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu skupnega podjetja za obdobje od 1. januarja do 26. junija 2014 (v nadaljevanju: poročilo Računskega sodišča) četrto leto zapored izdalo mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti povezanih transakcij, saj upravni sporazumi, podpisani z nacionalnimi organi za financiranje, v zvezi z revizijami zahtevkov za povračilo stroškov za projekte ne vključujejo praktične rešitve za naknadne revizije;

3.  na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da skupno podjetje ni ocenilo kakovosti revizijskih poročil nacionalnih organov za financiranje, povezanih s stroški končanih projektov; prav tako ugotavlja, da po oceni revizijskih strategij treh nacionalnih organov za financiranje ni bilo mogoče ugotoviti, ali so naknadne revizije učinkovite, saj nacionalni organi za financiranje uporabljajo različne metodologije, zaradi česar skupno podjetje ni moglo izračunati niti ponderirane stopnje napake niti stopnje preostale napake; ugotavlja tudi, da je STP ECSEL potrdila, da je bilo mogoče iz njene obširne ocene nacionalnih zavarovalnih sistemov razbrati, da lahko ti sistemi zagotavljajo primerno zaščito finančnih interesov članov skupnega podjetja;

4.  ugotavlja, da je STP ECSEL nacionalne organe za financiranje pozvala, naj predložijo dokaze, da izvajanje nacionalnih postopkov daje zadostno zagotovilo za zakonitost in pravilnost transakcij, in da je do 30. junija 2016, ko se je iztekel rok, 76 % pozvanih nacionalnih organov za financiranje, ki zagotavljajo 96,79 % skupne porabe Artemisa in skupnega podjetja, predložilo zahtevane dokumente in potrdilo, da nacionalni postopki dajejo zadostno zagotovilo za zakonitost in pravilnost transakcij;

5.  iz poročila Računskega sodišča ugotavlja, da je končni proračun skupnega podjetja za proračunsko leto 2014 vključeval sredstva za prevzem obveznosti v višini 2 356 000 EUR in sredstva za plačila v višini 76 500 250 EUR;

6.  je seznanjen s trditvijo skupnega podjetja, da je do aprila 2015 pregledalo nacionalne postopke za zagotovilo v državah, ki prejemajo 54,2 % nepovratnih sredstev skupnega podjetja; odobrava njegovo namero, da bo te preglede še razširilo, tako da bodo zajemali 92,7 % vseh nepovratnih sredstev skupnega podjetja; pozdravlja tudi njegovo potrditev, da nacionalni postopki dajejo zadostno zagotovilo za zakonitost in pravilnost povezanih transakcij.

(1) UL C 422, 17.12.2015, str. 25.
(2) UL C 422, 17.12.2015, str. 26.
(3) UL L 246, 14.9.2016, str. 432.
(4) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(5) UL L 30, 4.2.2008, str. 21.
(6) UL L 169, 7.6.2014, str. 152.
(7) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(8) UL L 38, 7.2.2014, str. 2.
(9) UL C 422, 17.12.2015, str. 25.
(10) UL C 422, 17.12.2015, str. 26.
(11) UL L 246, 14.9.2016, str. 432.
(12) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(13) UL L 30, 4.2.2008, str. 21.
(14) UL L 169, 7.6.2014, str. 152.
(15) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(16) UL L 38, 7.2.2014, str. 2.


Razrešnica za leto 2014: Skupno podjetje ARTEMIS
PDF 331kWORD 51k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2016 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja ARTEMIS za proračunsko leto 2014 (2015/2199(DEC))
P8_TA(2016)0420A8-0276/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja ARTEMIS za proračunsko leto 2014,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja ARTEMIS za obdobje od 1. januarja do 26. junija 2014 z odgovori skupnega podjetja(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2016 o podelitvi razrešnice Skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 (05587/2016 – C8-0055/2016),

–  ob upoštevanju sklepa z dne 28. aprila 2016(3) o odlogu sklepa o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2014 kot tudi odgovorov izvršnega direktorja Skupnega podjetja ECSEL (prej skupni podjetji ENIAC in ARTEMIS),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(4), zlasti člena 209,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 74/2008 z dne 20. decembra 2007 o ustanovitvi „Skupnega podjetja ARTEMIS“ za izvedbo skupne tehnološke pobude o vgrajenih računalniških sistemih(5),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 561/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja ECSEL(6), zlasti členov 1(2) in 12,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(7),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(8),

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0276/2016),

1.  podeli razrešnico izvršnemu direktorju Skupnega podjetja ECSEL (prej skupni podjetji ENIAC in ARTEMIS) glede izvrševanja proračuna skupnega podjetja ARTEMIS za proračunsko leto 2014;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja ECSEL (prej skupni podjetji ENIAC in ARTEMIS), Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za njuno objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2016 o zaključnem računu Skupnega podjetja ARTEMIS za proračunsko leto 2014 (2015/2199(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Skupnega podjetja ARTEMIS za proračunsko leto 2014,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Skupnega podjetja ARTEMIS za obdobje od 1. januarja do 26. junija 2014 z odgovori skupnega podjetja(9),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(10) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2016 o podelitvi razrešnice Skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 (05587/2016 – C8-0055/2016),

–  ob upoštevanju sklepa z dne 28. aprila 2016(11) o odlogu sklepa o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2014 kot tudi odgovorov izvršnega direktorja Skupnega podjetja ECSEL (prej skupni podjetji ENIAC in ARTEMIS),

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(12), zlasti člena 209,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 74/2008 z dne 20. decembra 2007 o ustanovitvi „Skupnega podjetja ARTEMIS“ za izvedbo skupne tehnološke pobude o vgrajenih računalniških sistemih(13),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 561/2014 z dne 6. maja 2014 o ustanovitvi Skupnega podjetja ECSEL(14), zlasti členov 1(2) in 12,

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(15),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 110/2014 z dne 30. septembra 2013 o vzorčni finančni uredbi za subjekte javno-zasebnega partnerstva iz člena 209 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(16),

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0276/2016),

1.  odobri zaključni račun Skupnega podjetja ARTEMIS za proračunsko leto 2014;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje izvršnemu direktorju Skupnega podjetja ECSEL (prej skupni podjetji ENIAC in ARTEMIS), Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2016 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja ARTEMIS za proračunsko leto 2014 (2015/2199(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Skupnega podjetja ARTEMIS za proračunsko leto 2014,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0276/2016),

A.  ker je bilo Skupno podjetje ARTEMIS (v nadaljevanju: skupno podjetje) decembra 2007 ustanovljeno za obdobje 10 let z namenom vzpostaviti in izvesti raziskovalni program za razvoj ključnih tehnologij za vgrajene računalniške sisteme na različnih področjih uporabe, da bi izboljšali evropsko konkurenčnost in vzdržnost ter omogočili oblikovanje novih trgov in družbenih aplikacij;

B.  ker je začelo skupno podjetje samostojno delovati oktobra 2009;

C.  ker je najvišji prispevek Unije za skupno podjetje v obdobju desetih let 420 000 000 EUR, izplača pa se iz proračuna sedmega okvirnega programa za raziskave;

D.  ker bi morali finančni prispevki držav članic, ki sodelujejo v skupnem podjetju ARTEMIS, skupaj znašati najmanj 1,8-krat toliko kot finančni prispevek Unije, prispevki v naravi organizacij za raziskave in razvoj, ki sodelujejo v projektih, pa bi morali biti v obdobju delovanja skupnega podjetja enaki ali večji kot prispevki javnih organov;

E.  ker sta bili skupno podjetje in Skupno podjetje ENIAC (v nadaljevanju: ENIAC) združeni v skupno tehnološko pobudo Elektronske komponente in sistemi za evropski vodilni položaj (STP ECSEL), ki je začela delovati junija 2014 in se bo izvajala deset let;

Upravljanje proračuna in finančno poslovodenje

1.  ugotavlja, da letni računovodski izkazi skupnega podjetja za obdobje od 1. januarja 2014 do 26. junija 2014 v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavljajo njegov finančni položaj na dan 26. junija 2014 ter njegov poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano obdobje v skladu z določbami njegovih finančnih pravil in računovodskimi pravili, ki jih je sprejel računovodja Komisije;

2.  je zaskrbljen, ker je Računsko sodišče v poročilu o zaključnem računu skupnega podjetja za proračunsko leto 2014 (v nadaljevanju: poročilo Računskega sodišča) izdalo mnenje s pridržkom o zakonitosti in pravilnosti povezanih transakcij, saj upravni sporazumi, podpisani z nacionalnimi organi za financiranje, v zvezi z revizijami zahtevkov za povračilo stroškov za projekte ne vključujejo praktične rešitve za naknadne revizije;

3.  na podlagi poročila Računskega sodišča ugotavlja, da skupno podjetje ni ocenilo kakovosti revizijskih poročil nacionalnih organov za financiranje, povezanih s stroški končanih projektov; prav tako ugotavlja, da po oceni revizijskih strategij treh nacionalnih organov za financiranje ni bilo mogoče ugotoviti, ali so naknadne revizije delovale učinkovito, saj nacionalni organi za financiranje uporabljajo različne metodologije, zaradi česar skupno podjetje ni moglo izračunati niti ponderirane stopnje napake niti stopnje preostale napake;

4.  ugotavlja, da je STP ECSEL opravila obsežno oceno učinkovitosti sistemov zagotovil na vzorcu 10 držav članic, ki sodelujejo v ARTEMIS in ENIAC in predstavljajo največji delež operativnega proračuna STP ECSEL oziroma 89,5 % vseh nepovratnih sredstev, dodeljenih skupnemu podjetju ter ugotavlja, da ocena, ki temelji na potrdilih o dokončanih projektih do 13. junija 2016, kaže, da je stopnja kritja trikrat višja kot 20-odstotni minimalni prag, ki ga morajo doseči nacionalni sistemi, da v skladu s strategijo za naknadne revizije veljajo za samozadostne;

5.  ugotavlja, da je STP ECSEL nacionalne organe za financiranje pozvala, naj predložijo dokaze, da izvajanje nacionalnih postopkov daje zadostno zagotovilo za zakonitost in pravilnost transakcij, in da je do 30. junija 2016, ko se je iztekel rok, 76 % pozvanih nacionalnih organov za financiranje, ki predstavljajo 96,79 % skupne porabe skupnih podjetij ARTEMIS in ENIAC, predložilo zahtevane dokumente in potrdilo, da nacionalni postopki dajejo zadostno zagotovilo za zakonitost in pravilnost transakcij;

6.  se seznanja z dejstvom, da je glede na poročilo Računskega sodišča končni proračun skupnega podjetja za proračunsko leto 2014 vključeval sredstva za prevzem obveznosti v višini 2 554 510 EUR in (operativna) sredstva za plačila v višini 30 330 178 EUR;

Notranja kontrola

7.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da skupno podjetje ni ukrepalo v zvezi z nekaterimi standardi notranje kontrole, ki se nanašajo na informacije in finančno poročanje, predvsem v zvezi z ocenjevanjem dejavnosti, sistemov notranje kontrole in skupin za notranjo revizijo; ugotavlja, da je do tega prišlo zaradi združitve, ki je bila pred vrati; ugotavlja, da je STP ECSEL vmes dosegla precejšen napredek pri izvajanju sistemov notranje kontrole in vzpostavljanju skupin za notranjo revizijo.

(1) UL C 422, 17.12.2015, str. 9.
(2) UL C 422, 17.12.2015, str. 10.
(3) UL L 246, 14.9.2016, str. 425.
(4) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(5) UL L 30, 4.2.2008, str. 52.
(6) UL L 169, 7.6.2014, str. 152.
(7) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(8) UL L 38, 7.2.2014, str. 2.
(9) UL C 422, 17.12.2015, str. 9.
(10) UL C 422, 17.12.2015, str. 10.
(11) UL L 246, 14.9.2016, str. 425.
(12) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(13) UL L 30, 4.2.2008, str. 52.
(14) UL L 169, 7.6.2014, str. 152.
(15) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(16) UL L 38, 7.2.2014, str. 2.


Razrešnica za leto 2014: Skupno podjetje ITER in razvoj fuzijske energije
PDF 340kWORD 51k
Odločitev
Odločitev
Resolucija
1. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2016 o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2014 (2015/2196(DEC))
P8_TA(2016)0421A8-0275/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2014,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2014 z odgovori skupnega podjetja(1),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(2) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2016 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 (05587/2016 – C8-0052/2016),

–  ob upoštevanju sklepa z dne 28. aprila 2016(3) o odlogu sklepa o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2014 kot tudi odgovorov direktorja Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije,

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(4), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Odločbe Sveta 2007/198/Euratom z dne 27. marca 2007 o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu(5), zlasti člena 5(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(6),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(7),

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0275/2016),

1.  podeli razrešnico direktorju Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije glede izvrševanja proračuna skupnega podjetja za proračunsko leto 2014;

2.  navaja svoje pripombe v spodnji resoluciji;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in resolucijo, ki je del sklepa, posreduje direktorju Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za njuno objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

2. Sklep Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2016 o zaključnem računu Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2014 (2015/2196(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju končnega zaključnega računa Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2014,

–  ob upoštevanju poročila Računskega sodišča o zaključnem računu Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2014 z odgovori skupnega podjetja(8),

–  ob upoštevanju izjave o zanesljivosti(9) računovodskih izkazov ter zakonitosti in pravilnosti z njimi povezanih transakcij, ki jo je za proračunsko leto 2014 v skladu s členom 287 Pogodbe o delovanju Evropske unije pripravilo Računsko sodišče,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 12. februarja 2016 o podelitvi razrešnice skupnemu podjetju glede izvrševanja proračuna za proračunsko leto 2014 (05587/2016 – C8-0052/2016),

–  ob upoštevanju sklepa z dne 28. aprila 2016(10) o odlogu sklepa o podelitvi razrešnice za proračunsko leto 2014 kot tudi odgovorov direktorja Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije,

–  ob upoštevanju člena 319 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(11), zlasti člena 208,

–  ob upoštevanju Odločbe Sveta 2007/198/Euratom z dne 27. marca 2007 o ustanovitvi Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije ter dodelitvi prednosti le-temu(12), zlasti člena 5(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi za splošni proračun Evropskih skupnosti(13),

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 1271/2013 z dne 30. septembra 2013 o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 208 Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(14),

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0275/2016),

1.  odobri zaključni račun Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2014;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep posreduje direktorju Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču ter poskrbi za njegovo objavo v Uradnem listu Evropske unije (serija L).

3. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2016 s pripombami, ki so del sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2014 (2015/2196(DEC))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2014,

–  ob upoštevanju člena 94 in Priloge V Poslovnika,

–  ob upoštevanju drugega poročila Odbora za proračunski nadzor (A8-0275/2016),

A.  ker je bilo Evropsko skupno podjetje za ITER in razvoj fuzijske energije (v nadaljevanju: skupno podjetje) ustanovljeno marca 2007 za obdobje 35 let;

B.  ker so člani skupnega podjetja Euratom, ki ga zastopa Komisija, države članice Euratoma in tretje države, ki so sklenile sporazume o sodelovanju z Euratomom na področju nadzorovane jedrske fuzije;

C.  ker je skupno podjetje začelo samostojno delovati marca 2008;

1.  ugotavlja, da je Računsko sodišče v svojem poročilu o zaključnem računu skupnega podjetja za proračunsko leto 2014 (v nadaljevanju: poročilo Računskega sodišča) navedlo, da ta v vseh pomembnih pogledih pošteno predstavlja njegov finančni položaj na dan 31. decembra 2014 ter njegov poslovni izid in denarne tokove za tedaj končano leto v skladu z določbami njegovih finančnih pravil;

2.  ugotavlja, da je končni proračun za leto 2014, ki je bil na voljo za izvrševanje, vključeval sredstva za prevzem obveznosti v višini 1 168 800 000 EUR in sredstva za plačila v višini 567 600 000 EUR; stopnja porabe je za sredstva za prevzem obveznosti znašala 100 %, za sredstva za plačila pa 88,5 %; vseeno opaža, da je stopnja izvrševanja sredstev za plačila glede na prvotni proračun za leto 2014 znašala 73 %;

3.  ugotavlja, da je novi generalni direktor organizacije ITER svetu te organizacije v odziv na izzive, s katerimi se sedaj srečuje projekt ITER, predstavil akcijski načrt, ki vključuje posebne ukrepe za reševanje glavnih ovir, ki sedaj vplivajo na razvoj projekta ITER; nadalje ugotavlja, da je novi vršilec dolžnosti direktorja skupnega podjetja pripravil akcijski načrt za skupno podjetje, ki večinoma podpira akcijski načrt organizacije ITER; je seznanjen, da je vršilec dolžnosti direktorja skupnega podjetja ta akcijski načrt upravnemu odboru skupnega podjetja predstavil marca 2015, ko je dobil celovito podporo, ter da akcijski načrt skupnega podjetja v več vidikih dopolnjuje akcijski načrt organizacije ITER in navaja nadaljnje izboljšave delovanja skupnega podjetja; ugotavlja, da so bili v času revizije praktični ukrepi za izvajanje obeh akcijskih načrtov še v pripravi; poleg tega ugotavlja, da se oba akcijska načrta izvajata od marca 2015, da ju organizacija ITER in skupno podjetje pozorno spremljata ter da naj bi predvidoma privedla do izboljšav; poziva k pravočasni pripravi poročila o izvajanju teh akcijskih načrtov;

4.  pozdravlja sklepe sveta ITER s 15. in 16. junija 2016, s katerimi je ta potrdil, da gre projekt ITER sedaj v pravo smer, tako da bo mogoče predlagati dober, realističen in podroben urnik in z njim povezane stroške do stopnje prve plazme, podprl posodobljeni integrirani urnik za projekt ITER, ki za datum prve plazme določa december 2025, nakazal, da je dosedanje – pravočasno ali predčasno – uspešno dokončanje vseh vmesnih ciljev projekta pozitiven kazalec kolektivnih zmogljivosti organizacije ITER in nacionalnih agencij, da še naprej uresničujejo posodobljeni integrirani urnik, ter poudaril, da znaki večje učinkovitosti odločanja, boljše razumevanje tveganj in doslednost pri spoštovanju zavez kažejo, da je mogoče ponovno verjeti v to, da bo projekt ITER ohranil svoj sedanji pozitivni zagon;

5.  pozdravlja stališče sveta ITER, da bi moralo odločno osredotočanje na osrednje elemente prek prve plazme učinkovito zmanjšati tveganja projekta ter da posodobljeni integrirani urnik predstavlja najboljšo tehnično uresničljivo pot naprej do prve plazme, ki bo zaznamovala dokončanje ključnih faz montaže in naročanja naprave tokamak in podpornih objektov;

6.  ugotavlja, da so vmesni cilji, ki jih je določil svet ITER na seji 18. in 19. novembra 2015, zelo napredni ter da so bili že uresničeni štirje od šestih ciljev, določenih za Fuzijo za energijo (F4E) za leto 2016;

7.  ugotavlja, da je bilo rešeno vprašanje najema prostorov skupnega podjetja, saj je španska vlada ponudila dolgoročno pogodbo o najemu sedanjih prostorov in razširitev sedanjih pisarniških prostorov na dodatno nadstropje; v zvezi s tem opaža, da se je upravni odbor skupnega podjetja na svoji seji 29. in 30. junija 2016 seznanil s sklenitvijo dolgoročne najemne pogodbe za F4E med Kraljevino Španijo in lastnikom zgradbe ter podprl načrte prenove pisarniških prostorov skupnega podjetja;

8.  je seznanjen z delnim izvajanjem kadrovskih predpisov in spodbuja skupno podjetje, naj še naprej izvaja preostale predpise; z zadovoljstvom opaža, da so 1. januarja 2016 začeli veljati nova finančna uredba in nova izvedbena pravila skupnega podjetja; je seznanjen, da je skupno podjetje določilo delovno opredelitev fuzijske/nefuzijske uporabe, tako da bo lažje določiti področje izključne uporabe pravic intelektualne lastnine, ki bodo nastale v okviru pogodb.

(1) UL C 422, 17.12.2015, str. 33.
(2) UL C 422, 17.12.2015, str. 34.
(3) UL L 246, 14.9.2016, str. 438.
(4) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(5) UL L 90, 30.3.2007, str. 58.
(6) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(7) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.
(8) UL C 422, 17.12.2015, str. 33.
(9) UL C 422, 17.12.2015, str. 34.
(10) UL L 246, 14.9.2016, str. 438.
(11) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(12) UL L 90, 30.3.2007, str. 58.
(13) UL L 357, 31.12.2002, str. 72.
(14) UL L 328, 7.12.2013, str. 42.


Razmere v severnem Iraku/Mosulu
PDF 179kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2016 o razmerah v severnem Iraku/Mosulu (2016/2956(RSP))
P8_TA(2016)0422RC-B8-1159/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Iraku(1), z dne 18. septembra 2014 o razmerah v Iraku in Siriji ter ofenzivi Islamske države, vključno s preganjanjem manjšin(2), z dne 12. februarja 2015 o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo, z dne 12. marca 2015 o nedavnih napadih in ugrabitvah, zlasti Asircev(3), ki jih izvaja ISIS/Daiš na Bližnjem vzhodu(4), in z dne 4. februarja 2016 o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja t. i. ISIS/Daiš(5),

–  ob upoštevanju Sklepov Sveta z dne 23. maja 2016 o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter za odziv na grožnjo skupine ISIS/Daiš, z dne 14. decembra 2015 o Iraku, z dne 16. marca 2015 o regionalni strategiji EU za Sirijo in Irak ter za odziv na grožnjo skupine ISIS/Daiš, z dne 20. oktobra 2014 o krizi v zvezi z ISIS/Daiš v Siriji in Iraku, z dne 30. avgusta 2014 o Iraku in Siriji, z dne 14. aprila 2014 in 12. oktobra 2015 o Siriji ter z dne 15. avgusta 2014 o Iraku,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Iraku in Siriji,

–  ob upoštevanju resolucije št. 2091 (2016) o tujih borcih v Siriji in Iraku, ki jo je 27. januarja 2016 sprejela parlamentarna skupščina Sveta Evrope,

–  ob upoštevanju srečanja ministrov za stabilizacijo Mosula, ki je potekalo 20. oktobra 2016 v Parizu, na katerem se je zbralo 22 držav, OZN, EU in Arabska liga, in ki sta mu skupaj predsedovala Francija in Irak, da bi oblikovali načrt za zaščito civilistov, razdelili pomoč in obravnavali vprašanja o upravljanju z območji, osvobojenimi izpod nadzora ISIS/Daiš,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča iz leta 1998 in njegovih določb o jurisdikciji za genocid, hudodelstva zoper človečnost, vojna hudodelstva in agresijo,

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov,

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je iraška vojska ob podpori svetovne koalicije za boj proti ISIS/Daišu, pešmerg kurdske regionalne vlade in sil paravojaške organizacije Ljudska mobilizacija začela operacijo, da bi Mosul, drugo največje mesto v Iraku, ter številna mesta in vasi v mosulskem koridorju osvobodili izpod oblasti ISIS/Daiša;

B.  ker je ISIS/Daiš v Mosulu vsilil krut režim; ker prebivalci, ki jim je nedavno uspelo pobegniti iz mesta, poročajo, da ljudje v mestu stradajo in obupano čakajo na osvoboditev;

C.  ker so Ninivska nižina, Tal Afar in Sindžar, pa tudi širša regija, domovina prednikov kristjanov (Kaldejcev, sirskih kristjanov in Asircev), jazidov, sunitov in šiitskih Arabcev, Kurdov, Šabakov, Turkmencev, kakajcev, sabejcev in mandejcev, pa tudi drugih, kjer so vse do začetka tega stoletja in okupacije ISIS/Daiša, ki je leta 2014 zavzel skoraj vso regijo, ter kljub obdobjem zunanjega nasilja in preganjanja, stoletja živeli v duhu splošnega pluralizma, stabilnosti in sodelovanja skupnosti;

D.  ker je bil Mosul večetnično mesto, v katerem so večinski arabski suniti sobivali s pripadniki kaldejske/sirske/asirske krščanske skupnosti ter kurdske, jazidske, šabaške, kakajske in turkmenske skupnosti (šiiti in suniti); ker je bila tudi za območja v okolici mesta v preteklosti značilna etnično-verska raznolikost, s koncentracijo kristjanov v Ninivski nižini, jazidov okrog gore Sindžar in muslimanskih Turkmenov v Tal Afarju; ker je bilo leta 2003 v Iraku 1,5 milijona kristjanov, danes pa se je njihovo število skrčilo na 200.000–350.000 in mnogi živijo v revščini; ker je prisotnost kristjanov in drugih manjšin v Iraku tradicionalno pomembna za družbo, saj je precej prispevala k politični stabilnosti, in ker bo izginotje teh manjšin imelo dodaten destabilizacijski učinek na regijo;

E.  ker so se Evropskemu parlamentu, ki je 4. februarja 2016 ugotovil, da ISIS/Daiš izvaja genocid nad kristjani in jazidi ter drugimi verskimi in etničnimi manjšinami, pridružili Svet Evrope, zunanje ministrstvo in kongres ZDA, parlament Združenega kraljestva, avstralski parlament ter druge države in institucije v ugotovitvi, da grozodejstva, ki jih ISIS/Daiš izvaja nad verskimi in etničnimi manjšinami v Iraku, vključujejo vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid;

F.  ker je bilo po podatkih Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) od leta 2014 približno 3,3 milijona Iračanov prisiljenih zapustiti domove zaradi vojne, v Mosulu pa je več kot 1,5 milijona ljudem grozi skorajšnja razselitev, kar je neposredna posledica operacije za ponovno zavzetje območja;

G.  ker ima urad UNHCR odprtih pet taborišč in lahko nudi zatočišče 45.000 ljudem, ki bežijo iz Mosula in z okoliških območij, organizacija pa namerava imeti v prihodnjih tednih odprtih 11 taborišč z zmogljivostjo za 120.000 oseb, če bo mogoče za to nameniti območje v varnem predelu, daleč od frontne črte; ker ima urad UNHCR za odziv na razmere v Mosulu trenutno nekaj čez 38 % potrebnih sredstev; ker je financiranje nujno ne le za začetne priprave, ampak tudi za odzivanje na obsežno razseljevanje, ki bi lahko trajalo vso zimo;

H.  ker bi bilo treba zagotoviti ustrezne varnostne razmere za vse, ki so bili prisiljeni zapustiti svojo domovino ali bili prisilno razseljeni, da čim prej uveljavijo svojo pravico do vrnitve v domovino;

I.  ker se je Svet za sodelovanje v okviru sporazuma med EU in Irakom o partnerstvu in sodelovanju drugič sestal 18. oktobra 2016 v Bruslju, da bi razpravljal o nujnih izzivih glede humanitarnih razmer in stabilizacije v Iraku; ker je EU Iraku do sedaj zagotovila 134 milijonov EUR v humanitarni pomoči, od tega 50 milijonov EUR za Mosul;

J.  ker je treba zagotoviti varnost za vse skupnosti, vključno s Kaldejci, sirskimi kristjani, Asirci in drugimi ogroženim prebivalci Ninivske nižine;

K.  ker člen 2 iraške ustave zagotavlja polne verske pravice vseh posameznikov do svobode verskega prepričanja in prakse;

L.  ker člen 125 iraške ustave zagotavlja upravne, politične, kulturne in izobraževalne pravice različnih narodnosti, kot so Turkmenci, Kaldejci, Asirci in vse druge skupine; ker je iraški predsednik vlade Haider Al Abadi 15. aprila 2015 izjavil, da bo država razpadla, če ne bo prišlo do decentralizacije, in da po njegovem mnenju za to ni omejitev;

M.  ker bi čim večja samostojnost in neodvisnost ter varnostna zaščita skupnosti v Ninivski nižini ter v Tal Afarju in Sindžarju v okviru zvezne republike Irak ponovno vzpostavila in ohranjala temeljne človekove pravice, tudi lastninske pravice, avtohtonih prebivalcev te regije;

1.  odločno podpira operacijo, ki jo je Irak sprožil za osvoboditev Mosula izpod nadvlade ISIS/Daiša; meni, da ima ta operacija odločilno vlogo pri sedanjih prizadevanjih na svetovni ravni za trajni poraz ISIS/Daiša; je prepričan, da bo Irak v boju proti skupnemu sovražniku zmagal ter Mosul in druge dele države dokončno osvobodil ISIS/Daiša;

2.  ponovno potrjuje, da popolnoma podpira neodvisnost, ozemeljsko celovitost in suverenost Iraka ter njegovo pravico, da sprejme ukrepe, ki so potrebni za njihovo ohranitev;

3.  je zaskrbljen zaradi nedavnih napetosti med regionalnimi akterji; poziva k popolnemu spoštovanju ozemeljske celovitosti in suverenosti Iraka in neizvajanju vojaških ukrepov v Iraku brez soglasja iraške vlade; poudarja, da je treba spodbujati dialog med Irakom in drugimi državami v regiji, da bi vzpostavili varnejši Bližnji vzhod;

4.  želi spomniti, da morajo iraški organi sprejeti konkretne ukrepe za zaščito civilistov med kampanjo, vključno z učinkovitim vodenjem in nadzorom milic in vsemi izvedljivimi varnostnimi ukrepi za preprečitev civilnih žrtev in kršitev človekovih pravic med napadi; poudarja, da morajo sile na terenu med operacijami spoštovati mednarodno humanitarno pravo in pravo o človekovih pravicah;

5.  podpira Republiko Irak in njene prebivalce pri priznavanju politično, socialno in gospodarsko uspešne in trajnostne province na območju Ninivske ravnine, Tal Afarja in Sindžarja, ki bo skladna z zakonitim izrazom regionalne avtonomije staroselskega prebivalstva na tem območju;

6.  poudarja, da bi morala biti prednostna naloga iraške vlade uresničiti pravico do vrnitve razseljenih staroselskih prebivalcev, od katerih so mnogi razseljeni po Iraku, v domovino prednikov na Ninivski nižini, v Tal Afarju in Sindžarju, kar bi morala podpreti tudi EU, vključno z njenimi državami članicami, in mednarodna skupnost; poudarja, da bi bilo treba ob podpori iraške vlade in kurdske regionalne vlade tem prebivalcem znova v celoti priznati temeljne človekove pravice, vključno z lastninsko pravico, ki bi jo lahko prednostno uveljavljali;

7.  poudarja, da imajo staroselske skupnosti Ninivske ravnine, Tal Afarja in Sindžarja, tj. kristjani (Kaldejci, sirski kristjani in Asirci), jazidi, Turkmenci in drugi, pravico do varnosti, zaščite in regionalne avtonomije v okviru zvezne strukture iraške republike;

8.  ostro obsoja nasilje in množične usmrtitve, ki jih v Iraku izvaja ISIS/Daiš; je zelo zaskrbljen zaradi stalnih poročil o tem, da ISIS/Daiš uporablja otroke, ostarele, ženske in ranljive osebe kot ščit v sedanji operaciji za osvoboditev severnega Iraka;

9.  je seznanjen s pozivom humanitarnega koordinatorja OZN glede pomanjkanja ustreznega financiranja v primeru morebitne humanitarne stiske neslutenih razsežnosti kot posledice ofenzive na Mosul; pozdravlja delovanje EU v Iraku, zlasti njena pretekla prizadevanja za zagotovitev humanitarne pomoči in odstranitev improviziranih eksplozivnih naprav, saj bodo bistvenega pomena za hitro vrnitev beguncev in notranje razseljenih oseb; kljub temu nujno poziva EU in njene države članice, naj okrepijo prizadevanja za stabilizacijo osvobojenih ozemelj;

10.  poziva iraško vlado in njene mednarodne partnerje, naj si za prednostno nalogo zastavijo mirno rešitev vprašanj, povezanih s spornimi notranjimi mejami v Republiki Irak;

11.  poziva vse strani v konfliktu, naj v času sovražnosti in po tem spoštujejo mednarodno humanitarno pravo, v času konflikta pa načela sorazmernosti, razlikovanja in previdnosti; poziva vse strani v konfliktu, naj vzpostavijo humanitarne koridorje, da bodo civilisti lahko ubežali konfliktu in da se jim pri tem pomaga, da se prepreči, da bi ostali ujeti v Mosulu in bi jih ISIS/Daiš uporabil kot živi ščit, da se zagotovi dostop do varnosti in humanitarne pomoči ter da se v skladu z nacionalnimi in mednarodnimi standardi civilistom med postopkom varnostnega preverjanja zagotovita pomoč in zaščita, predvsem pa poskrbi za to, da družine ne bodo ločene, otroci pa ne ogroženi, jih nadalje poziva, naj vzpostavijo mehanizem Združenih narodov za zunanji nadzor; zlasti poziva, naj se sprejmejo vsi previdnostni ukrepi, ki so potrebni za zagotovitev, da bodo otroci in njihove družine zaščiteni pred bombardiranjem, da bo smrtnih žrtev čim manj in da bo zaščitena civilna infrastruktura, predvsem šole in bolnišnice;

12.  poziva vse akterje, ki se v Iraku borijo proti ISIS/Daišu, naj oblikujejo trajno, dolgoročno in vključujoče politično sodelovanje in dialog, da bi Iraku zagotovili temelje brez radikalnih in ekstremističnih gibanj; poziva EU in njene države članice, svetovno koalicijo za boj proti ISIL, mednarodno skupnost in mednarodne akterje, naj sodelujejo z nacionalnimi in regionalnimi vladami Republike Irak za trajno varnostno rešitev v Ninivski ravnini, Tal Afarju in Sindžarju;

13.  poziva Evropsko unijo, Organizacijo združenih narodov in vso mednarodno skupnost, naj sodelujejo z nacionalnimi in regionalnimi vladami Republike Irak pri spremljanju ponovnega vključevanja vseh razseljenih Iračanov ter etničnih in verskih manjšin;

14.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in mednarodno skupnost, naj praktično in diplomatsko podprejo trajnostno in vključujočo strukturo regije po konfliktu, zlasti glede možnosti avtonomne province, vključno z Ninivsko nižino, Sindžarjem in Tal Afarjem, ki jo bodo politično predstavljali staroselski prebivalci regije; ponavlja, kako pomembno je, da se v usklajeno humanitarno dejavnost vključijo verske organizacije za pomoč, zlasti za razseljene etnične in verske manjšine;

15.  spodbuja EU in njene države članice ter mednarodno skupnost, naj iraški vladi nudijo tehnično pomoč pri izvajanju odločitve o vzpostavitvi pokrajine Ninivske nižine, v skladu s sklepom vlade z dne 21. januarja 2014, in pri nadaljnji decentralizaciji z vzpostavitvijo pokrajin Tal Afar in Sindžar, ter podprejo uprave novih pokrajin pri uresničevanju njihovega polnega potenciala;

16.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v pogajanjih po osvoboditvi mesta ponudi svoje dobre usluge regionalni vladi Kurdistana in iraški vladi, da bi etničnim manjšinam v regiji, predvsem kristjanom (Kaldejcem/sirskim kristjanom/Asircem), jazidom, Turkmencem, Šabakom in kakajcem, zagotovili legitimne pravice in jih vključili v novi upravni ustroj, v upanju, da bi preprečili izbruh novih konfliktov;

17.  spodbuja države članice EU, naj v sodelovanju z iraško vlado na seznam sil, ki lahko prejemajo pomoč, vključijo tudi lokalne varnostne sile; meni, da bi morale slednje vključevati lokalne sile, ki si prizadevajo za zaščito zelo ranljivih etničnih in verskih manjšinskih skupnosti v Ninivski nižini, Tal Afarju in Sindžarju, pa tudi drugod, pred grožnjo salafističnega džihadizma;

18.  želi spomniti, da je reševanje življenj civilistov in spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava pomemben politični temelj za spravo in razvoj, edini način za končanje sovraštva in delitve, in da je bistvenega pomena ne povzročiti dodatnih napetosti med skupnostmi, pa tudi postaviti temelje za stabilen in uspešen Irak;

19.  poziva vojaško koalicijo pod vodstvom Iraka, naj sprejme vse ukrepe, ki so potrebni za hrambo dokazov o vojnih hudodelstvih in hudodelstvih zoper človečnost, ki jih je storil ISIS/Daiš, ter tako zagotovi, da bodo storilci za svoja dejanja odgovarjali;

20.  poudarja, kako pomembno je pravočasno in učinkovito poskrbeti za varnost, in sicer prek resnično varnih poti, na katerih je mogoče zagotavljati varnost, tudi z odstranitvijo min in ponovno vzpostavitvijo pravne države, pa tudi osnovnih storitev na osvobojenih območjih, kot so zdravstvena oskrba, elektrika in izobraževanje; opozarja, da bi se lahko – če ne bodo zagotovljene osnovne storitve, varnost in dolgoročna strategija za odpravo temeljnih vzrokov in če ne bo prizadevanj za socialno kohezijo – ponovno pojavile ekstremistične sile; zato poziva k močni povezavi med humanitarno pomočjo in razvojnim sodelovanjem, da bi zagotovili kontinuiteto humanitarne pomoči za stabilizacijo, odpornost in razvoj Iraka;

21.  poudarja pomen Mosula za ves Irak ter poziva k zastopanosti manjšin v novi upravi Mosula; poudarja, da imajo etnične in verske manjšine legitimno pravico do sodelovanja v političnem življenju in da se jim morajo vrniti lastninske pravice; poziva k mirnemu sobivanju in polnemu spoštovanju pravic pripadnikov različnih etničnih in verskih manjšin, ki so, zgodovinsko gledano, močno zastopani in drug z drugim mirno sobivajo, zlasti jazidi v gorovju Sindžar, Kaldejci, sirski kristjani in Asirci v Ninivski ravnini ter Turkmenci v Tel Afaru in v nekaterih delih guvernata Kirkuk; poziva pa tudi k ukrepom za varen povratek razseljenih beguncev;

22.  poziva iraško vlado, naj s podporo EU in njenih držav članic zagotovi sredstva za odstranitev min na področjih, ki jih je prej zasedal ISIS/Daiš, in sodeluje z lokalnimi sveti, ki zastopajo manjšine, da bi zagotovili delujoče usklajevanje in se izognili zamudam, ki bi preprečile vračanje beguncev in notranje razseljenih oseb;

23.  poudarja, da se je treba – tudi po osvoboditvi Mosula – še naprej boriti proti nadaljnjemu širjenju islamistično-džihadističnih ideologij v tej regiji in drugod, vključno s salafističnim džihadizmom, s pomočjo katerega ISIS/Daiš teološko in politično napeljuje k hudodelstvom; poziva države članice EU, naj si prizadevajo, da bodo genocid, vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost, ki jih je ISIS/Daiš storil v Iraku, Siriji, Libiji in drugod, obravnavani pred Mednarodnim kazenskim sodiščem;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, vladi in predstavniškemu svetu Iraka, regionalni vladi Kurdistana in generalnemu sekretarju Združenih narodov.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0171.
(2) UL C 234, 28.6.2016, str. 25.
(3) UL C 316, 30.8.2016, str. 113.
(4) UL C 310, 25.8.2016, str. 35.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0051.


Položaj novinarjev v Turčiji
PDF 252kWORD 50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2016 o položaju novinarjev v Turčiji (2016/2935(RSP))
P8_TA(2016)0423RC-B8-1162/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih preteklih resolucij o Turčiji, zlasti z dne 15. januarja 2015 o svobodi izražanja v Turčiji: nedavne aretacije novinarjev in vodstvenih delavcev v medijskih hišah ter načrten pritisk na medije(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2016 o poročilu o Turčiji za leto 2015(2),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o Turčiji za leto 2015 z dne 10. novembra 2015 (SWD(2015)0216),

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice/visoke predstavnice Federice Mogherini in komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannesa Hahna z dne 16. julija 2016 o razmerah v Turčiji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Turčiji z dne 18. julija 2016,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice/visoke predstavnice Federice Mogherini in komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja Johannesa Hahna z dne 21. julija 2016 o razglasitvi izrednih razmer v Turčiji,

–  ob upoštevanju političnega dialoga na visoki ravni med EU in Turčijo z dne 9. septembra 2016,

–  ob upoštevanju, da je spoštovanje pravne države, vključno s svobodo izražanja, jedro vrednot EU,

–  ob upoštevanju svobode izražanja, ki je določena v Evropski konvenciji o človekovih pravicah in Mednarodnem paktu o državljanskih in političnih pravicah, katerega pogodbenica je tudi Turčija;

–  ob upoštevanju priporočil v mnenju o 216., 299., 301. in 314. členu turškega kazenskega zakonika, ki ga je sprejela Beneška komisija na svojem 106. plenarnem zasedanju (11. in 12. marca 2016 v Benetkah),

–  ob upoštevanju člena 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je 15. julija 2016 v Turčiji prišlo do poskusa državnega udara, v katerem je bilo ubitih več kot 250 ljudi, več kot 2 100 pa je bilo ranjenih;

B.  ker je pomembno braniti demokracijo ob popolnem spoštovanju človekovih pravic in pravne države, prav tako pa je pomembno sodelovanje med EU, Svetom Evrope in Turčijo na tem področju; ker je Turčija za Evropsko unijo ključna partnerica;

C.  ker naj bi po pričevanju Evropske zveze novinarjev in turškega društva novinarjev turška policija po poskusu prevrata, ki se je zgodil 15. julija 2016, prijela vsaj 99 novinarjev in pisateljev, proti katerim še do danes ni bila vložena obtožnica, s čimer se je število medijskih delavcev, priprtih zaradi obtožb, ki so domnevno povezane z njihovim uveljavljanjem pravice do svobode izražanja, do 20. oktobra 2016 povečalo na vsaj 130; ker je bilo 64 novinarjev, prijetih po 15. juliju 2016, izpuščenih; ker priprtim novinarjem odrekajo pravico do odvetnika in jih zadržujejo v nečloveških razmerah ter jim grozijo in z njimi grdo ravnajo; ker obstajajo očitki, da so odgovorna urednika ukinjenega dnevnika Özgür Gündem, Bilir Kaya in Inan Kizilkaya, v zaporu mučili;

D.  ker so bili pritiski na novinarje in omejevanje medijev precejšnji že pred neuspelim poskusom državnega udara; ker nevladna organizacija Committee to Protect Journalists poroča, da so turški organi po poskusu državnega udara zaprli več kot 100 prostorov radiotelevizijskih hiš, časopisov, revij, založniških hiš in distribucijskih podjetij, zaradi česar je ostalo brez službe več kot 2 300 novinarjev in drugih medijskih delavcev; ker so najmanj 330 novinarjem razveljavili novinarske izkaznice;

E.  ker so med priprtimi novinarji znana pisateljica Asli Erdoğan, ki je bila članica svetovalnega odbora in kolumnistka ukinjenega kurdskega dnevnika Özgür Gündem (Svobodna agenda), akademik in kolumnist Mehmet Altan ter njegov brat, pisatelj in nekdanji urednik tednika Taraf, Ahmet Altan;

F.  ker so bili po podatkih organizacije Human Rights Watch številni zakonodajni ukrepi sprejeti brez kakršnih koli dokazov o sodelovanju obtoženih v spodletelem državnem udaru; ker mora biti zagotovljena pravica do pravičnega sojenja in ker pravosodni sistem pri obravnavi zadev, povezanih z mediji, ni nepristranski in neodvisen;

1.  ostro obsoja poskus državnega udara v Turčiji 15. julija 2016, podpira turške legitimne institucije in obžaluje, da je prišlo do toliko žrtev; izraža solidarnost z žrtvami in njihovimi družinami;

2.  priznava pravico in odgovornost turške vlade, da se odzove na poskuse državnega udara; vendar poudarja, da turška vlada pod pretvezo spodletelega vojaškega državnega udara ne sme še bolj zatirati legitimne in miroljubne opozicije ali pa novinarjem in medijem z nesorazmernimi in nezakonitimi dejanji ter ukrepi preprečevati, da miroljubno uveljavljajo pravico do svobode izražanja;

3.  poziva turške oblasti, naj izpustijo vse novinarje in medijske delavce, vključno z znanimi novinarji, kot so Nazli Ilicak, Sahin Alpay, Asli Erdogan, Murat Aksoy, Ahmet Altan in Mehmet Altan, ki so priprti brez prepričljivih dokazov o kaznivi dejavnosti; poudarja, da novinarjev ne bi smeli pripreti na podlagi vsebine njihovega novinarskega dela ali domnevne pripadnosti, tudi kadar so proti njim vložene obtožnice, in poudarja, da je treba zagotoviti, da bo ukrep pripora v predkazenskem postopku še naprej uporabljen je v izjemnih primerih;

4.  želi spomniti, da je svoboden in pluralen tisk bistven sestavni del vsake demokracije, kot so tudi dolžno pravno postopanje, domneva nedolžnosti in neodvisnost sodstva; opozarja turške oblasti, da je treba v odnosih z mediji in novinarji ravnati izredno previdno, saj sta svoboda izražanja in svoboda medijev osrednjega pomena za delovanje demokratične in odprte družbe;

5.  obžaluje, da so bili izredni ukrepi uporabljeni tudi za nadlegovanje družinskih članov novinarjev, ki so pobegnili v tujino ali se skrivajo, celo z razveljavitvijo njihovih potnih listov ali njihovim začasnim pridržanjem namesto obtoženih;

6.  je resno zaskrbljen zaradi zaprtja več kot 150 medijskih hiš; poziva k njihovemu ponovnemu odprtju, ponovni vzpostavitvi njihove neodvisnosti in vnovični zaposlitvi odpuščenih delavcev v skladu z dolžnim pravnim postopanjem; poziva turške oblasti, naj ne zlorabljajo določb kazenskega zakonika za imenovanje skrbnikov za zasebne medijske organizacije in naj se prenehajo vmešavati v vodenje neodvisnih medijskih organizacij, vključno z uredniškimi odločitvami, odpuščanjem novinarjev in urednikov ter pritiskom na kritične poročevalske agencije in novinarje ter njihovim ustrahovanjem; obsoja, da poskušajo turške oblasti ustrahovati in izgnati tuje dopisnike;

7.  poziva turško vlado, naj omeji obseg izrednih ukrepov in jih ne uporablja za omejevanje svobode izražanja; poziva, naj se preiskave o domnevni vpletenosti v poskus državnega udara izvedejo v skladu z dolžnim pravnim postopanjem, nepristransko in na podlagi prepričljivih dokazov, ne pa na podlagi skupinske krivde, kar lahko privede do skupinskega kaznovanja;

8.  poudarja, da je Turčija dejansko soočena s teroristično grožnjo; vseeno ponavlja, da široko zastavljene protiteroristične zakonodaje ne bi smeli uporabljati za kaznovanje novinarjev, ki uveljavljajo svojo pravico do svobode izražanja; poziva k nujnemu izvajanju priporočil Beneške komisije iz marca 2016 ter k reformi protiteroristične zakonodaje;

9.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj še nadalje spremljajo praktične posledice izrednih razmer in zagotovijo spremljanje vseh sojenj novinarjem;

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter predsedniku, vladi in parlamentu Turčije.

(1) UL C 300, 18.8.2016, str.45.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0133.


Jedrska varnost in neširjenje jedrskega orožja
PDF 275kWORD 55k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2016 o jedrski varnosti in neširjenju jedrskega orožja (2016/2936(RSP))
P8_TA(2016)0424RC-B8-1122/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2013 o priporočilih konference za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja glede vzpostavitve območja brez orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2010 o pogodbi o neširjenju jedrskega orožja(2),

–  ob upoštevanju seminarjev EU o neširjenju orožja in razoroževanju ter rednih sej konzorcija EU za neširjenje orožja,

–  ob upoštevanju strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2003,

–  ob upoštevanju, da se na konferenci za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2015 niso uspeli dogovoriti o končnem dokumentu,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o deveti konferenci za pregled pogodbenic pogodbe o neširjenju jedrskega orožja (8079/15),

–  ob upoštevanju dokumentov, sprejetih na vrhu o jedrski varnosti v Washingtonu spomladi 2016,

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 2310 (2016) o 20. obletnici Pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov (CTBT),

–  ob upoštevanju izjave iz Tbilisija iz leta 2016, ki jo je soglasno sprejela parlamentarna skupščina Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE),

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 66/61 z dne 13. decembra 2011 o vzpostavitvi območja brez jedrskega orožja v regiji Bližnjega vzhoda,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2012/422/SZVP z dne 23. julija 2012 o podpori procesu kot podlagi za vzpostavitev območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu(3),

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 70/33 z dne 7. decembra 2015 o nadaljevanju večstranskih pogajanj o jedrski razorožitvi in poročila odprte delovne skupine OZN generalni skupščini OZN, ki je bilo sprejeto 19. avgusta 2016 (A/71/371),

–  ob upoštevanju členov 123(2) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se je svetovno varnostno okolje in še posebej varnostno okolje EU zelo poslabšalo ter postalo bolj nestabilno in negotovo ter manj predvidljivo; ker so grožnje konvencionalne, nekonvencionalne in hibridne ter jih ustvarjajo tako državni kot nedržavni regionalni in svetovni akterji;

B.  ker različni dogodki, tudi slabšanje odnosov med državami z jedrsko oborožitvijo – kot med Rusko federacijo in Združenimi državami Amerike ter Indijo in Pakistanom – in nadaljnji razvoj jedrskih zmogljivosti Demokratične ljudske republike Koreje (Severne Koreje), resno ogrožajo mednarodni mir, varnost in stabilnost;

C.  ker se širjenje bioloških in kemičnih oblik orožja za množično uničevanje zmanjšuje in postopoma ustavlja z učinkovitim mednarodnim izvajanjem prepovedi in obveznosti iz Konvencije o biološkem in toksičnem orožju (BTWC) iz leta 1972 ter Konvencije o kemičnem orožju (CWC); ker širjenje jedrskega orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev ostaja eden izmed najbolj resnih razlogov za zaskrbljenost v svetovni skupnosti;

D.  ker je januarja 2016 devet držav – Združene države Amerike, Rusija, Združeno kraljestvo, Francija, Kitajska, Indija, Pakistan, Izrael in Severna Koreja – skupaj razpolagalo z okoli 15.395 kosi jedrskega orožja, v letu 2015 pa je bilo teh kosov približno 15.850;

E.  ker med prednostne naloge sodi preprečevanje terorističnim organizacijam ali dodatnim državam, da bi pridobile ali uporabile jedrsko orožje, ter zmanjšanje in uničenje vseh jedrskih arzenalov in napredovanje v smeri sveta brez jedrskega orožja;

F.  ker že obstaja več pogodb o območjih brez jedrskega orožja v nekaterih regijah sveta, in sicer v Latinski Ameriki in na Karibih, v južnem Tihem oceanu, jugovzhodni Aziji, Afriki in srednji Aziji;

G.  ker se je konferenca za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2010 znova osredotočila na humanitarne posledice jedrskega orožja, za kar so poskrbele norveška, mehiška in avstrijska vlada z več zaporednimi konferencami o humanitarnih posledicah jedrskega orožja ter svojimi poročili, pa tudi mednarodna humanitarna zaveza, katere pobudnica je Avstrija in ki je bila predstavljena na konferenci za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2015, ki jo je potrdilo 127 držav članic ZN;

H.  ker je treba dodatno krepiti osrednje cilje neširjenja orožja in razoroževanja v okviru treh stebrov pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, in sicer neširjenja jedrskega orožja, razoroževanja in sodelovanja pri miroljubni uporabi jedrske energije; ker države, ki imajo jedrsko orožje in so podpisnice pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, posodabljajo in krepijo svojo jedrsko oborožitev in odlašajo z ukrepi za zmanjšanje ali uničenje svojega jedrskega orožja ter se ne odrečejo vojaški doktrini odvračanja z jedrskim orožjem;

I.  ker so vrhovna srečanja o jedrski varnosti, ki so potekala v okviru dopolnilnega postopka k pogodbi o neširjenju jedrskega orožja in so prispevala k njeni krepitvi s povečanjem verodostojnosti komponente v pogodbi, ki zadeva neširjenje orožja, uradno sicer dosegla napredek glede zaščite civilnih cepljivih snovi, vendar nedavna zavrnitev sodelovanja s strani Rusije ter poslabšanje njenih odnosov z ZDA ogrožata nadaljnja prizadevanja za zaščito in zmanjšanje količin cepljivih snovi;

J.  ker je konvencija o fizičnem varovanju jedrskega materiala pravno zavezujoč mednarodni instrument na področju fizičnega varovanja jedrskega materiala, ki določa ukrepe v zvezi s preprečevanjem, odkrivanjem in kaznovanjem prekrškov v zvezi z jedrskim materialom;

K.  ker Rusija in ZDA še naprej izvajata novo pogodbo o omejevanju strateškega orožja (START), ki bo prenehal veljati leta 2021, razen če ga obe strani podaljšata; ker je predsednik ZDA Barack Obama v svojem govoru leta 2013 v Berlinu predstavil pomemben predlog o zmanjšanju števila jedrskih bojnih konic, ki ga je ponovil leta 2016 v Washingtonu; ker se Ruska federacija ni odzvala na te predloge za začetek pogajanj za oblikovanje dogovora, ki bi nasledil novi START, in doslej še ni bilo pogajanj o ureditvi, ki bi nasledila novo pogodbo START, za zmanjšanje števila nestrateškega in strateškega jedrskega orožja s ciljem njihovega uničenja;

L.  ker poskusne eksplozije jedrskega orožja in/ali vse druge jedrske eksplozije ogrožajo mednarodni mir in varnost ter svetovno jedrsko razoroževanje in neširjenje jedrskega orožja; ker je pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov najučinkovitejši način za prepoved poskusov jedrskega orožja; ker je bila pogodba o celoviti prepovedi jedrskih poskusov na voljo za podpis 24. septembra 1996, torej leta 2016 od tega mineva dvajset let;

M.  ker do decembra 2012 ni bila sklicana konferenca o vzpostavitvi območja brez jedrskega orožja in drugega orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu, kar bi bilo v skladu s soglasnim dogovorom držav podpisnic pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, doseženim na konferenci za pregled leta 2010;

N.  ker zveza Nato v strateškem konceptu iz leta 2010 in v pregledu stališč glede obrambe in odvračanja iz leta 2012 navaja ustvarjanje pogojev za svet brez jedrskega orožja; ker je na podlagi sporazumov zveze Nato o souporabi jedrskega orožja in njegovih dvostranskih sporazumov v petih državah članicah zveze Nato, ki so države brez jedrskega orožja (Belgija, Nemčija, Italija, Nizozemska in Turčija), še vedno nameščenih okoli 150 do 200 nevodenih jedrskih bomb kratkega dosega, ki so last ZDA in štejejo za taktično ali podstrateško jedrsko orožje, in ker je to orožje nameščeno v skladu s sedanjo Natovo politiko;

O.  ker se zaradi oboroženega konflikta v Siriji, ki poteka v bližini letalskega oporišča Incirlik, in dogodkov v okolici tega oporišča med neuspelim poskusom državnega udara 15. julija 2016 in po njem veliko pozornosti namenja varnosti in zaščiti jedrskega orožja ZDA, ki je nameščeno v Turčiji;

P.  ker je 5. decembra 2015 minilo 20 let od podpisa memoranduma iz Budimpešte; ker Ukrajina spoštuje vse njegove določbe in je sprejela proaktivna stališča do vprašanj jedrskega razoroževanja in neširjenja jedrskega orožja, za razliko od Ruske federacije, ki je kršila svoje zaveze z zasedbo dela ukrajinskega ozemlja (Krim) in oboroženo agresijo na vzhodu Ukrajine; ker je to privedlo do nevarnega precedensa, saj je država, ki je v odziv na odločitev Ukrajine, da pristopi k pogodbi o neširjenju jedrskega orožja kot država brez jedrskega orožja, jamčila za njeno varnost, kršila ukrajinsko suverenost in ozemeljsko celovitost ter ogrozila verodostojnost in na splošno resno škodila instrumentu negativnih varnostnih jamstev, ki jih nudi država z jedrsko oborožitvijo, škodovala pa je tudi pogodbi o neširjenju jedrskega orožja in ideji nadaljevanja svetovnega jedrskega razoroževanja in neširjenja jedrskega orožja na podlagi mednarodnega prava in večstranskih pogodb; je globoko zaskrbljen zaradi grozečih izjav visokih ruskih uradnikov, da ima Rusija pravico razmestiti in imeti jedrsko orožje na Krimu, saj bi to imelo svetovne posledice; je zaskrbljen nad novo rusko vojaško doktrino iz decembra 2014, ki dovoljuje uporabo jedrskega orožja proti državi, ki takega orožja nima;

Q.  ker je Rusija v Kaliningradu namestila rakete kratkega dosega Iskander z jedrsko zmogljivostjo, izvaja vojaške vaje in prelete s sistemi z jedrsko zmogljivostjo in ker se je zaradi izjav ruskega vodstva o pomenu jedrskega odvračanja ter odločitve Rusije, da preneha izvajati sporazum o odstranjevanju plutonija in njegovem upravljanju, ki ga je leta 2000 sklenila z ZDA, povečala zaskrbljenost, da se Rusija bolj opira na jedrsko orožje;

R.  ker ima EU pomembno vlogo kot stranka pri celovitem načrtu ukrepanja, ki je bil sklenjen z Iranom, med drugim je polnopravna članica skupne komisije, ki nadzira izvajanje sporazuma;

S.  ker je Severna Koreja 9. septembra 2016 opravila peti jedrski poskus, le nekaj mesecev po poskusu 6. januarja 2016; ker je bil ta poskus, za katerega ta država trdi, da je bil uspešen preizkus vodikove bombe, v očitnem nasprotju z njenimi obveznostmi na podlagi resolucij varnostnega sveta ZN in s skupno medkorejsko izjavo iz leta 1992 o denuklearizaciji, v kateri obe Koreji izjavljata, da ne bosta razvijali jedrskega orožja ali ga posedovali; ker vsako širjenje orožja za množično uničevanje, še zlasti pa jedrskega orožja in njegovih nosilcev, pomeni grožnjo mednarodnemu miru in varnosti; ker je Severna Koreja leta 2003 napovedala, da bo odstopila od pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, od leta 2006 izvaja jedrske poskuse in je leta 2009 uradno izjavila, da je razvila jedrsko orožje za odvračanje, kar pomeni, da sedaj občutno bolj ogroža svoje sosede v severovzhodni Aziji ter regionalni in mednarodni mir in varnost;

T.  ker je v evropski varnostni strategiji iz leta 2003 navedeno, da je širjenje orožja za množično uničevanje morda največja grožnja naši varnosti, vključno z možnostjo tekme v oboroževanju z orožjem za množično uničevanje, ter da se EU zavezuje doseganju univerzalnega spoštovanja večstranskih pogodbenih režimov in krepitvi pogodb in njihovih določb o preverjanju; ker v globalni strategiji EU nikjer niso omenjeni orožje za množično uničevanje, neširjenje in nadzor orožja;

U.  ker se EU med pripravami na konferenco za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2015 na žalost ni mogla dogovoriti o skupnem stališču glede jedrske razorožitve in je prvič priznala, da so bili izraženi „različni pogledi“ glede posledic jedrskega orožja; ker tej konferenci ni uspelo sprejeti končnega dokumenta zaradi nesoglasij pri regionalnih prizadevanjih, da bi se na Bližnjem vzhodu vzpostavilo območje brez orožja za množično uničevanje;

V.  ker se je Evropska unija obvezala, da bo uporabila vse razpoložljive instrumente za preprečevanje, odvračanje, ustavitev in, če bo mogoče, ukinitev programov širjenja jedrskega orožja, ki povzročajo zaskrbljenost na svetovni ravni, ter to jasno izrazila v svoji strategiji proti širjenju orožja za množično uničevanje, ki jo je Evropski svet sprejel 12. decembra 2003, in ker je zagotovila tesnejše sodelovanje evropskih možganskih trustov za neširjenje orožja v okviru konzorcija EU za neširjenje orožja;

W.  ker je pomembno, da se na pregleden način podpira in krepi sodelovanje civilne družbe v mednarodnem procesu;

1.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja varnostnih razmer v Evropski uniji in v širšem sosedstvu, kar bi lahko povzročilo ponoven pojav jedrskega orožja kot sredstva za aktivno odvračanje in njegovo morebitno širjenje med državnimi in nedržavnimi akterji, zaskrbljen pa je tudi zaradi neučinkovitega razoroževanja in ukrepov za neširjenje;

2.  poziva vse države z jedrskim orožjem, naj sprejmejo konkretne začasne ukrepe za zmanjšanje nevarnosti detonacij jedrskega orožja, med drugim omejijo njegov operativni status, že nameščeno jedrsko orožje uskladiščijo, skrčijo njegovo vlogo v vojaških doktrinah in hitro zmanjšajo količino vseh vrst jedrskega orožja;

3.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi morebitnih kršitev pogodbe o jedrskem orožju srednjega dosega;

4.  je močno zaskrbljen, ker je jedrska grožnja zaradi ruskih stališč vse večja in vpliva na varnost, stabilnost in predvidljivost na svetovni ravni in ker so odnosi z Natom vse slabši, vključno z morebitnimi kršitvami pogodbe o jedrskem orožju srednjega dosega, izjavami glede večje pripravljenosti za uporabo jedrskega orožja ter izjavami, ki kažejo na morebitno namestitev jedrskega orožja na nova območja v Evropi; opozarja na ruske vojaške vaje, ki simulirajo uporabo jedrskega orožja proti Poljski, in izraža globoko zaskrbljenost zaradi uporabe raketnih sistemov Iskander z jedrsko zmogljivostjo v Kaliningrajski oblasti, ki meji na Poljsko in Litvo, državi članici EU; želi opozoriti, da je Meddržavno sodišče v svetovalnem mnenju iz leta 1996 razsodilo, da v okviru veljavnega mednarodnega prava ni moglo sprejeti dokončne odločitve o tem, ali je zakonito ali nezakonito, če država v izrednih okoliščinah samoobrambe uporabi jedrsko orožje;

5.  podpira vrh o jedrski varnosti leta 2016, priznava, da nedovoljena trgovina z jedrskim materialom in njegova uporaba pomenita neposredno in hudo grožnjo za svetovno varnost, in zanimanjem pričakuje uvedbo popolne sledljivosti in fizičnega varovanja vseh materialov za izdelavo jedrskega orožja;

6.  pozdravlja, da je odprta delovna skupina OZN končala delo glede nadaljevanja večstranskih pogajanj o jedrskem razoroževanju v skladu z resolucijo generalne skupščine OZN št. 70/33; pozdravlja priporočilo generalni skupščini OZN iz končnega poročila odprte delovne skupine (A/71/371), ki je bilo s široko podporo sprejeto 19. avgusta 2016, in sicer da bi leta 2017 sklicali konferenco, ki bi bila odprta za vse države in kjer bi se pogajali o pravno zavezujočem instrumentu za prepoved jedrskega orožja, ki bo vodila k njegovi popolni odpravi; se zaveda, da bo to okrepilo cilje neširjenja orožja in razoroževanja ter obveznosti iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, pa tudi prispevalo k ustvarjanju ustreznih razmer za svetovno varnost in svet brez jedrskega orožja;

7.  poziva države članice EU, naj podprejo sklic takšne konference leta 2017 in naj konstruktivno sodelujejo pri njenem delu; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Federico Mogherini in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj konstruktivno prispevata k poteku pogajalske konference leta 2017;

8.  želi spomniti, da je preteklo 20 let, odkar se je 24. septembra 1996 začelo podpisovanje pogodbe o celoviti prepovedi izvajanja jedrskih poskusov, in poudarja, da je univerzalna, mednarodna in dejansko preverljiva tovrstna pogodba najučinkovitejši način za prepoved poskusnih eksplozij jedrskega orožja in drugih jedrskih eksplozij;

9.  poziva preostale države iz priloge II k tej pogodbi, katerih ratifikacija je potrebna za začetek veljavnosti, naj se znova zavejo nujnosti in jo podpišejo in/ali ratificirajo, da bo ta ključni mednarodni instrument brez odlašanja postal v celoti veljaven; v zvezi s tem pozdravlja sprejetje resolucije varnostnega sveta OZN št. 2310(2016);

10.  izraža pohvalo za znaten napredek, ki ga je dosegla pripravljalna komisija za pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov pri dopolnjevanju in izvajanju učinkovitega mednarodnega sistema spremljanja, ki prispeva k regionalni stabilnosti in je pomemben ukrep za povečanje zaupanja, utrjuje režim neširjenja jedrskega orožja in razorožitve ter prinaša dodatne znanstvene in civilne koristi, četudi pogodba ne bo začela veljati; je prepričan, da se bo pripravljalna komisija za pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov za nemoteno delovanje sistema spremljanja še naprej zanašala na finančne prispevke držav;

11.  obžaluje, da se jedrsko orožje kljub pričakovanjem vrača v strateško načrtovanje držav z jedrskim orožjem; poziva k poglobitvi dialoga z vsemi državami z jedrskim orožjem, da bi skupaj oblikovali časovni načrt za postopno zmanjšanje zalog jedrskih bojnih konic; zlasti podpira ukrepe ZDA in Rusije za zmanjšanje že nameščenega jedrskega orožja, kot je dogovorjeno v novi pogodbi START;

12.  obžaluje, da od začetka veljavnosti nove pogodbe START v letu 2011 ni bilo nadaljnjih pogajanj o nujno potrebnem zmanjšanju števila nameščenih in nenameščenih jedrskih bojnih konic, vključno z ukrepi za zmanjšanje in odpravo jedrskega orožja kratkega dosega in taktičnega jedrskega orožja, ki šteje za podstrateško oziroma nestrateško jedrsko orožje, kar je bilo med ZDA in Rusijo v preteklosti že dogovorjeno;

13.  priznava, da bi lahko vzajemna in sočasna odstranitev bojnih konic jedrskega orožja kratkega dosega, taktičnega in podstrateškega jedrskega orožja z evropskega ozemlja pozitivno prispevala k ustvarjanju ugodnih razmer za vzpostavljanje dodatnih območij brez jedrskega orožja, kar bi pripomoglo k izpolnjevanju obveznosti o neširjenju in razoroževanju iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja ter služilo tudi kot zgled za nadaljnje jedrsko razoroževanje;

14.  pozdravlja vzpostavitev območij brez jedrskega orožja, kar je pozitiven korak v smeri sveta brez jedrskega orožja; v zvezi s tem meni, da bi bilo območje brez jedrskega orožja na Bližnjem vzhodu na osnovi prostovoljnih dogovorov bistvenega pomena za trajen in celovit mir v tej regiji; glede tega izraža globoko razočaranje, da leta 2012 ni bilo konference o vzpostavitvi območja brez orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu, ki naj bi izhajala iz pogodbe o neširjenju jedrskega orožja;

15.  podpira nadaljnja prizadevanja za okrepitev mandata Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA), tudi tako, da dodatni protokoli k sporazumom o nadzornih ukrepih te agencije dobijo splošno veljavnost in se sprejmejo drugi ukrepi za krepitev zaupanja; si prizadeva zagotoviti, da bi agenciji dali na voljo dovolj sredstev, da bo lahko izpolnjevala svoje pomembno poslanstvo pri zagotavljanju varnih jedrskih dejavnosti; poziva k napredku glede pripravljalne komisije pogodbe o neširjenju jedrskega orožja leta 2017 in glede konference na visoki ravni o jedrski razorožitvi leta 2018;

16.  pozdravlja dogovor med skupino P5+1 in Iranom o njegovih jedrskih ambicijah ter spodbuja nadaljnje sodelovanje obeh strani, da bi zagotovili polno izvajanje skupnega celovitega načrta ukrepanja; meni, da je bil celoviti skupni načrt ukrepanja, znan tudi kot jedrski dogovor z Iranom, še posebej lep dosežek večstranske diplomacije, zlasti evropske, in bi moral ne samo občutno izboljšati odnose med EU in Iranom, ampak tudi spodbujati stabilnost v vsej regiji; meni, da so zdaj za zagotavljanje doslednega in celovitega izvajanja tega dogovora odgovorne vse strani; pozdravlja ustanovitev skupne komisije, sestavljene iz predstavnikov Irana in E3/EU+3 (Kitajske, Francije, Nemčije, Ruske federacije, Združenega kraljestva in ZDA skupaj s podpredsednico Komisije/visoko predstavnico); popolnoma podpira podpredsednico Komisije/visoko predstavnico v njeni vlogi koordinatorice skupne komisije, ustanovljene v okviru celovitega skupnega načrta ukrepanja, ter meni, da je dosledno in celovito izvajanje tega načrta še vedno bistvenega pomena;

17.  obsoja najnovejše jedrske poskuse v Severni Koreji in njeno zavrnitev različnih resolucij varnostnega sveta OZN, vključno z najnovejšo z dne 2. marca 2016 (2070); poziva Severno Korejo, naj se vzdrži nadaljnjih provokativnih ukrepov in naj popolnoma, preverljivo in nepovratno ustavi svoje jedrske in balistične programe, opusti vse s tem povezane dejavnosti ter naj nemudoma izpolni vse svoje mednarodne obveznosti, vključno z resolucijami varnostnega sveta OZN in sveta guvernerjev IAEA in drugimi mednarodnimi standardi za razoroževanje in neširjenje orožja, ter naj se vrne za pogajalsko mizo; poziva jo tudi, naj nemudoma podpiše in ratificira pogodbo o celoviti prepovedi izvajanja jedrskih poskusov; ponovno izraža željo, da bi jedrsko vprašanje Severne Koreje rešili po diplomatski in politični poti, ter podpira obnovitev šeststranskih pogovorov; poziva Kitajsko, naj poveča pritisk na Severno Korejo;

18.  pozdravlja vključitev klavzul o neširjenju orožja za množično uničevanje v sporazume med EU in tretjimi državami ter v akcijske načrte; poudarja, da je treba take ukrepe brez izjeme izvajati v vseh državah partnericah EU;

19.  pozdravlja predstavitev globalne strategije EU ter poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj kot spremljevalni ukrep posodobi in razširi strategijo EU iz leta 2003 proti širjenju orožja za množično uničevanje in nove smernice za ukrepanje iz leta 2009, ob upoštevanju zgoraj opisanih vprašanj in težav, s čimer naj bi EU postala gonilna sila pri krepitvi in nadaljevanju večstranskih sporazumov o jedrskem razoroževanju in neširjenju orožja;

20.  pozdravlja redno obravnavo teh tem v konzorciju EU za neširjenje orožja in drugih organizacijah civilne družbe in možganskih trustih ter poziva omenjeni konzorcij, ki ga vodi glavni svetovalec in posebni odposlanec EU za neširjenje orožja in razoroževanje, naj razširi svoj program in vanj vključi tudi razoroževanje;

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje državam članicam, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju OZN, visokemu komisarju OZN za razorožitev, Organizaciji pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, generalnemu direktorju Mednarodne agencije za atomsko energijo ter parlamentom petih stalnih članic varnostnega sveta OZN.

(1) UL C 440, 30.12.2015, str. 97.
(2) UL C 349 E, 22.12.2010, str. 77.
(3) UL L 196, 24.7.2012, str. 67.


Evropska prostovoljska služba
PDF 258kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2016 o Evropski prostovoljski službi in spodbujanju prostovoljstva v Evropi (2016/2872(RSP))
P8_TA(2016)0425RC-B8-1126/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Odločbe Sveta z dne 27. novembra 2009 o evropskem letu prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva (2011)(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. septembra 2011 o politikah EU in prostovoljstvu: priznavanje in spodbujanje čezmejnih prostovoljnih dejavnosti v EU (COM(2011)0568),

–  ob upoštevanju politične agende zavezništva za evropsko leto prostovoljstva 2011 na področju prostovoljstva v Evropi,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 o prostovoljstvu in prostovoljnih dejavnostih v Evropi(3),

–  ob upoštevanju opredelitve prostovoljnega dela, ki jo je predlagala Mednarodna organizacija dela v svojem priročniku o merjenju prostovoljnega dela (2011),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2012 o priznavanju in spodbujanju čezmejnih prostovoljnih dejavnosti v EU(4),

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 22. aprila 2008 o prispevku prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji(5),

–  ob upoštevanju Evropske listine o pravicah in odgovornostih prostovoljcev(6),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o prostovoljstvu in Evropski prostovoljski službi (O-000107/2016 – B8-1803/2016),

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker v letu 2016 Evropska prostovoljska služba praznuje 20. obletnico delovanja in ker je v teh dvajsetih letih nudila podporo 100 000 prostovoljcem;

B.  ker je bilo evropsko leto prostovoljstva 2011 ob močni podpori Evropskega parlamenta velika politična priložnost, da poudarimo dodano vrednost prostovoljstva v Evropi, in ker bi moral Evropski parlament zdaj, pet let pozneje, razmisliti o tem, kakšen učinek je imelo evropsko leto v smislu dodane vrednosti za razvoj politike in za vključenost prostovoljstva v ključne evropske programe, kot sta Erasmus+ in Evropska prostovoljska služba;

C.  ker je evropsko leto prostovoljstva 2011 dalo zagon in podlago za vzpostavitev in/ali pregled številnih nacionalnih zakonodajnih okvirov za prostovoljstvo v vsej Evropi; ker Evropa še vedno nima usklajene politike na področju prostovoljstva in enotne kontaktne točke v institucijah EU;

D.  ker se ljudje odločijo za prostovoljstvo po svoji svobodni volji in izbiri, brez pričakovanja finančnih koristi; ker se prostovoljstvo lahko opredeli kot solidarnostna dejavnost ter način, kako se spopadati s človeškimi, družbenimi in okoljskimi potrebami in vprašanji;

E.  ker je prostovoljstvo pomemben vidik dejavnega državljanstva in demokracije ter osebnega razvoja, ki pooseblja evropske vrednote, kot sta solidarnost in nediskriminacija, poleg tega pa pomaga spodbujati participativno demokracijo in človekove pravice v EU in zunaj nje;

F.  ker ima prostovoljstvo vrednost in pomen kot eden od najvidnejših izrazov solidarnosti, ki spodbuja in omogoča socialno vključenost, ustvarja družbeni kapital in omogoča preobrazbo družbe, in ker prispeva k razvoju aktivne civilne družbe, ki lahko ponudi ustvarjalne in inovativne rešitve za skupne izzive, ter h gospodarski rasti, zaradi česar je treba o njem presojati s posebnimi merili, glede na ekonomski in socialni kapital;

G.  ker je ozračje naklonjenosti ključno za vključevanje več evropskih državljanov v prostovoljske dejavnosti, s čimer se zagotavlja pravično financiranje prostovoljske infrastrukture, vključno z organizacijami, ki vključujejo prostovoljce, v korist prostovoljcev samih in njihovih dejavnosti;

H.  ker prostovoljstvo zahteva kombinacijo podpornih mehanizmov in/ali ustreznih organizacijskih struktur, v katereih bodo opredeljene pravice in dolžnosti prostovoljcev in prostovoljstva;

I.  ker imajo vsi ljudje enako pravico do dostopa do prostovoljskih priložnosti in zaščite pred vsemi oblikami diskriminacije in ker bi bilo treba vsem zagotoviti pravico, da uskladijo svojo prostovoljsko dejavnost z zasebnim in poklicnim življenjem, kar bi jim omogočilo določeno mero prožnosti v času opravljanja prostovoljske dejavnosti;

J.  ker je priznanje družbene in gospodarske vrednosti prostovoljstva ključno tudi za to, da se podprejo ustrezne spodbude za vse deležnike in se s tem poveča obseg, kakovost in vpliv prostovoljstva;

K.  ker natečaj za evropsko prestolnico prostovoljstva priznava dosežke občin po vsej Evropi v zvezi s priznavanjem in podporo prizadevanj prostovoljcev na svojih področjih;

L.  ker novi program Erasmus+ še vedno nudi priložnosti za financiranje in podporo prostovoljskih projektov, zlasti prek programa Evropska prostovoljska služba, in ker je GD ECHO začel izvajati program prostovoljne pomoči EU, ki nudi praktično podporo projektom humanitarne pomoči; ker novi večletni finančni okvir EU za obdobje 2014–2020 zagotavlja prostovoljnim dejavnostim določena sredstva, zlasti s programom Evropa za državljane, ki ga upravlja Generalni direktorat za migracije in notranje zadeve (GD HOME), za katerega je prostovoljstvo prednostna naloga; ker imajo prostovoljske organizacije še vedno sila omejen dostop do drugih večjih evropskih skladov, na primer evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

M.  ker je odziv EU na sedanjo begunsko krizo dober primer in viden pokazatelj pomena prostovoljcev in načina, kako predstavljajo evropske vrednote, prispevajo k vzdržljivosti in so pripravljeni nuditi fleksibilne in praktične rešitve za skupne izzive;

1.  se zaveda, da je prostovoljstvo izraz solidarnosti, svobode in odgovornosti, ki pomaga krepiti aktivno državljanstvo in pripomore k osebnemu človekovemu razvoju ter da je pomembno orodje za socialno vključevanje in kohezijo, pa tudi za usposabljanje, izobraževanje in medkulturni dialog, ter tehtno prispeva k širjenju evropskih vrednot; poudarja, da se koristi prostovoljstva kot strateškega orodja za spodbujanje medsebojnega razumevanja in medkulturnih odnosov kažejo tudi pri prostovoljnem delu, ki se izvaja v sodelovanju s tretjimi državami;

2.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti evropski okvir za prostovoljske dejavnosti, ki opredeljuje pravice in odgovornosti ter spodbuja mobilnost in priznavanje znanj in spretnosti; spodbuja države članice, ki še morajo določiti pravno okolje za prostovoljce, naj uporabijo priporočila iz Agende za prostovoljsko politiko v Evropi ter Evropsko listino o pravicah in odgovornostih prostovoljcev;

3.  spodbuja države članice, naj izvajajo konkretne postopke potrjevanja v okviru priporočila Sveta iz leta 2012, da bi zagotovile boljše razumevanje in primerljivost znanj in spretnosti ter izkušenj; poziva, naj se v vseh bodočih pobudah v okviru evropskega potnega lista znanj in spretnosti in Europassa bolj prizna pomen prostovoljstva v smislu priložnostnega in neformalnega učenja; opozarja, da prostovoljstvo ljudem pomaga pridobiti znanja in spretnosti, ki jim lahko olajšajo vstop na trga dela; poudarja, da niti pomisliti ne bi smeli, da bi prostovoljce uporabili kot nadomestne delavce, kaj šele, da bi to res storili;

4.  ugotavlja, da je v Evropi skoraj 100 milijonov državljanov vseh starosti dejavnih v prostovoljstvu, njihovo delo pa ustvari približno 5 % njenega BDP; poziva Komisijo, naj upošteva ekonomsko vrednost dobrin in storitev, ki jih zagotavljajo prostovoljci, in sicer tako, da bi oblikovanje politik bolj usmerili k prostovoljstvu;

5.  predlaga, naj se podpre in izvede zamisel o sofinanciranju prostovoljskega dela s subvencijami EU, kot je nedavno predlagala Komisija v predlogu za novo finančno uredbo;

6.  poziva Eurostat, naj pri tem podpira države članice, da se v Evropi zagotovi zbiranje primerljivih podatkov ter razvoj skupnih kazalnikov in metodologij za merjenje socialnega učinka prostovoljstva v vsej EU; poziva države članice, naj sprejmejo sistem za merjenje ekonomske vrednosti prostovoljstva, ki ga je razvila Mednarodna organizacija dela;

7.  spodbuja države članice, ki še niso ustanovile ustrezno financiranih nacionalnih shem za prostovoljsko službo, naj to storijo in izboljšajo dostop do kakovostnih informacij o možnostih za prostovoljstvo na nacionalni in lokalni ravni, zlasti prek obstoječih informacijskih mrež in vzajemnega obveščanja, poleg tega pa naj ustvarijo nacionalna središča za civilno službo, ki bodo oglaševala tudi mednarodne možnosti prostovoljstva za ljudi vseh starosti;

8.  poziva Komisijo, naj spodbudi pripravo bolj usklajene evropske politike prostovoljstva z vzpostavitvijo enotne kontaktne točke v okviru Komisije, ki bi povezovala posamezne pobude in programe ter izboljšala dostop do programov prostovoljstva;

9.  poziva Komisijo, naj izvede študijo o programih nacionalnih prostovoljskih služb, o civilnih službah in solidarnostnih organih ter o sedanjih pogojih za prostovoljstvo v državah članicah, da se omogoči medsebojno razumevanje in širjenje primerov dobre prakse ter preveri možnost za ustanovitev evropske civilne službe, ki bi dopolnjevala obstoječe priložnosti za prostovoljstvo – vse z namenom krepitve evropskega državljanstva;

10.  je seznanjen z zamislijo Komisije o oblikovanju nove evropske mladinske prostovoljske pobude, imenovane „solidarnostne enote EU“; poziva Komisijo, naj oceni dodano vrednost te pobude, da bi pomagala pri delu, ki ga je že opravila civilna družba, ter zagotovila vključitev prostovoljskih organizacij v njeno zasnovo; poudarja tudi, da je treba zagotoviti, da izvajanje pobude ne bo spodjedalo proračunov, ki so že dodeljeni drugim programom;

11.  podpira Komisijo in države članice pri praznovanju 20. obletnice Evropske prostovoljske službe; vztraja, da program Evropske prostovoljske službe koristi sodelujočim posameznikom in organizacijam in vsej družbi ter da bi morala Evropska prostovoljska služba okrepiti državljansko razsežnost programa Erasmus+; poudarja pomen promoviranja Evropske prostovoljske službe med mladimi, zlasti med tistimi, ki še niso pokazali zanimanja za prostovoljstvo in mobilnost, da se jih tako motivira in spremeni njihov odnos, pri tem pa se ne smejo izključiti starejše generacije, saj lahko mnogo prispevajo, na primer z mentorstvom;

12.  spodbuja države članice, naj v svojih izobraževalnih in univerzitetnih sistemih promovirajo Evropsko prostovoljsko službo kot orodje za izobraževanje mlajše generacije o solidarnosti in državljanskem udejstvovanju;

13.  opozarja, da Evropska prostovoljska služba temelji na kakovostni ponudbi prostovoljskih dejavnosti in upošteva listino o prostovoljstvu ter načela listine kakovosti za učno mobilnost ter da bi morala Evropska prostovoljska služba temeljiti na strukturi, ki bi spodbujala prostovoljske organizacije, da bi postale gostiteljice, zato bi jim bilo treba nuditi ustrezna sredstva in usposabljanje, hkrati pa bi morala okrepiti vlogo organizacij, ki usklajujejo in podpirajo številne gostiteljske organizacije, na primer pri administraciji in usposabljanju;

14.  opozarja, da bi morala Evropska prostovoljska služba omogočati hiter in enostaven dostop do tega programa, zato poziva k poenostavitvi sedanjega prijavnega sistema;

15.  poudarja, da je treba okrepiti nadaljevanje dela in lokalno razsežnost po prostovoljski izkušnji v tujini z zagotavljanjem podpore ne samo pred odhodom, ampak tudi po vrnitvi, v obliki usposabljanja po že opravljeni usmeritvi in po ponovni vključitvi v skupnost;

16.  poziva nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj zagotovijo ustrezno financiranje, poenostavijo upravne postopke in zagotovijo davčne spodbude za prostovoljske organizacije in mreže, zlasti za manjše organizacije z omejenimi sredstvi;

17.  vztraja, da bi bilo treba nuditi mentorstvo ves čas trajanja procesa, z odgovornim vodenjem prostovoljcev in usposabljanjem za prevzem odgovornosti do organizacije in skupnosti;

18.  poziva Komisijo, naj izboljša in preoblikuje strategijo komuniciranja o Evropski prostovoljski službi s poudarjanjem socialne, človeške in državljanske vrednosti prostovoljstva;

19.  poudarja, da ima v prostovoljstvu pomembno vlogo tudi aktivno staranje, saj podpira tako vlogo mladih kot starejših v državljanskem udejstvovanju – opira pa se na zagon, ki sta ga prinesli evropsko leto prostovoljstva (2011) in evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami (2012);

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 17, 22.1.2010, str. 43.
(2) UL C 398, 22.12.2012, str. 1.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0549.
(4) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 14.
(5) UL C 259 E, 29.10.2009, str. 9.
(6) http://ec.europa.eu/citizenship/pdf/volunteering_charter_en.pdf


Strategija EU za mlade 2013-2015
PDF 315kWORD 69k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2016 o oceni strategije EU za mlade 2013-2015 (2015/2351(INI))
P8_TA(2016)0426A8-0250/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 14, 15, 21, 24 in 32,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, programa Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES(1),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta o delovnem načrtu Evropske unije za mladino za obdobje 2016-2018(2) in resolucije Sveta z dne 20. maja 2014 o delovnem načrtu Evropske unije za mladino za obdobje 2014-2015(3),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino(4),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. in 8. februarja 2013 o ustanovitvi pobude za zaposlovanje mladih(5),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 27. novembra 2009 o prenovljenem okviru za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010-2018)(6),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju („ET 2020“)(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o programu Erasmus+ in drugih instrumentih za spodbujanje mobilnosti pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju – pristop do vseživljenjskega učenja(8),

–  ob upoštevanju pariške deklaracije o spodbujanju državljanstva in skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije prek izobraževanja, ki je bila sprejeta 17. marca 2015 v Parizu na neformalnem srečanju ministrov EU za izobraževanje,

–  ob upoštevanju skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010-2018), ki ga je Svet sprejel 23. novembra 2015,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 15. septembra 2015 z naslovom Osnutek skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018) (COM(2015)0429) in delovnih dokumentov služb Komisije, ki sta priložena sporočilu Komisije, o rezultatih odprte metode koordinacije na področju mladine s posebnim poudarkom na drugem ciklu (2013-2015) (SWD(2015)0168) in o položaju mladih v EU (SWD(2015)0169),

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. avgusta 2015 z naslovom Osnutek skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020). Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (COM(2015)0408),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. septembra 2013 o izvajanju strategije EU za mlade za obdobje 2010-2012(9) in z dne 18. maja 2010 o strategiji EU za mlade – vlaganje v mlade ter krepitev njihove vloge in položaja(10),

–   ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o učenju o EU v šolah(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o spodbujanju podjetništva mladih prek izobraževanja in usposabljanja(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2015 o pregledu izvajanja bolonjskega procesa(13),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o vlogi medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in izobraževanja pri spodbujanju temeljnih vrednot EU(14),

–   ob upoštevanju vzporednega poročila o mladinski politiki, ki ga je objavil Evropski mladinski forum,

–   ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 10. marca 2014 o okviru za kakovost pripravništev,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenj Odbora za proračunski nadzor in Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0250/2016),

A.  ker bi morali mladi dejavno sodelovati pri načrtovanju, razvijanju, izvajanju, spremljanju in ocenjevanju vseh mladinskih politik;

B.  ker bi bilo treba mladim pomagati in jih opolnomočiti za reševanje hudih težav, s katerimi se trenutno soočajo, in za spopadanje z izzivi, s katerimi se bodo soočali v prihodnosti, z bolj ustreznimi, učinkovitimi in usklajenimi mladinskimi politikami ter ciljno usmerjenim izkoriščanjem ekonomskih, zaposlovalnih in socialnih politik ter virov na regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU;

C.  ker je treba okrepiti vključevanje mladinske politike, medsektorsko sodelovanje in socialne ukrepe znotraj EU, pa tudi sinergijo med evropsko strategijo za mlade in drugimi evropskimi strategijami, kot so tiste s področja izobraževanja, usposabljanja, zdravja in zaposlovanja, s čimer bi zagotovili, da bodo s sedanjimi in prihodnjimi politikami uspešno obravnavane razmere in potrebe mladih, ki se soočajo s hudimi gospodarskimi, zaposlitvenimi in družbenimi problemi, in ker je ob upoštevanju tega ključnega pomena, da mladinske organizacije sodelujejo pri oblikovanju politik;

D.  ker se po zgledu evropskega sodelovanja na področju zaposlovanja tudi na področju mladine uporablja odprta metoda koordinacije;

E.  ker je eden od splošnih ciljev programa Erasmus+ prispevati k uresničevanju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010–2018); ker je treba v zvezi s tem zagotoviti dostop mladinskih organizacij do nepovratnih sredstev v okviru prenovljenega programa Erasmus+ ter odpravo ovir za upravičenost malih projektov;

F.  ker ima strategija EU za mlade (2010–2018) osem glavnih področij ukrepanja, na katerih bi bilo treba sprejeti pobude, ta področja so: izobraževanje in usposabljanje, zaposlovanje in podjetništvo, zdravje in dobro počutje, sodelovanje, prostovoljske dejavnosti, socialna vključenost, mladi po svetu ter ustvarjalnost in kultura;

G.  ker bodo v ospredju tretjega in zadnjega triletnega cikla strategije EU za mlade (2010-2018) socialna vključenost vseh mladih, zlasti tistih iz prikrajšanih okolij, večja udeležba v demokratičnem in državljanskem življenju in lažji prehod na trg dela;

H.  ker je v strategiji EU za mlade (2010-2018) poudarjeno, da mora med odločevalci ter mladimi in mladinskimi organizacijami stalno potekati strukturiran dialog; ker pa 57 % mladinskih organizacij v EU meni, da se strokovno znanje mladih pri oblikovanju mladinskih politik ne upošteva;

I.  ker bi morala mladinska politika temeljiti na pravicah in podpirati razvoj vseh mladih, zagotoviti uresničitev njihovih pravic in njihovega potenciala, hkrati pa preprečiti stigmatizacijo nekaterih skupin;

J.  ker je treba poudariti, da so mladi politično dejavni na različne načine, njihova udeležba na volitvah pa se zmanjšuje;

K.  ker je pomembno zagotoviti, da bodo imeli vsi mladi dostop do kakovostnega izobraževanja (tako formalnega kot neformalnega) in usposabljanja, saj se evropska mladina danes v številnih državah članicah sooča z visokimi stopnjami brezposelnosti, negotovimi službami ter povečanim tveganjem revščine in socialne izključenosti, to velja zlasti za mlade z nizko stopnjo izobrazbe in tiste, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), tiste s posebnimi potrebami in tiste iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij, kot so pripadniki etničnih manjšin, begunci, migranti in prosilci za azil, za katere je verjetneje, da bodo brezposelni in marginalizirani;

L.  ker si je treba stalno prizadevati za povečanje udeležbe mladih žensk na trgu dela, zlasti po porodniškem dopustu in mater samohranilk, ter mladih migrantov, mladih, ki so zgodaj opustili izobraževanje, nizkokvalificiranih mladih, mladih invalidov in vseh mladih, ki jim grozi diskriminacija;

M.  ker lahko izobraževanje in usposabljanje prispevata k boju proti družbeni neangažiranosti, marginalizaciji in radikalizaciji mladih ter k reševanju problema brezposelnosti mladih in h krepitvi zavesti mladih o pomenu temeljnih vrednot EU; ker sta medkulturni in medverski pristop ključnega pomena za izgradnjo medsebojnega spoštovanja in vključitev mladih v izobraževanje in družbeno življenje, pa tudi za odpravljanje predsodkov in nestrpnosti;

N.  ker posebna narava športnih dejavnosti in njihov prispevek k socialni vključenosti prikrajšanih mladih, zlasti beguncev in migrantov, pripomore k preseganju ksenofobije in rasizma;

O.  ker so mladi prihodnost in bi jih bilo treba obravnavati kot vir izjemnega potenciala za prihodnost evropskih družb;

P.  ker je ključnega pomena, da se v mladinske politike vključi vidik spola, ki v vseh fazah političnega procesa upošteva posebne okoliščine in izzive, s katerimi se soočajo mlade ženske in dekleta; ker je treba v mladinsko politiko vključiti posebne ukrepe, ki upoštevajo enakost spolov, na primer za boj proti nasilju nad ženskami in dekleti, spolno vzgojo in vzgojo o medčloveških odnosih in izobraževanje na področju enakosti spolov;

Q.  ker je treba pri oblikovanju in izvajanju mladinskih politik posebno pozornost nameniti potrebam mladih, ki se soočajo z večplastno diskriminacijo, vključno z mladimi invalidi ali mladimi z duševnimi boleznimi ter mladimi, ki se opredeljujejo kot osebe LGBTI;

R.  ker morata biti socialna vključenost in socialna mobilnost osrednji prednostni nalogi strategije EU za mlade, ki mora zato biti usmerjena predvsem v mlade iz ranljivih skupin, kot so mladi, ki se soočajo z revščino in socialno izključenostjo, mladi z odročnih podeželskih območij ali mladi iz marginaliziranih skupin, kot so etnične manjšine ali begunci in prosilci za azil;

Splošna priporočila

1.  pozdravlja poročilo EU o mladih z dne 15. septembra 2015, ki temelji na sporočilu Komisije o izvajanju prenovljenega okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010-2018) in vsebuje glavne rezultate zadnjega triletnega cikla strategije EU za mlade, predlagane pa so tudi prednostne naloge za naslednji cikel (COM(2015)0429); priporoča, naj organi na ravni EU ter nacionalni, regionalni in lokalni ravni v odziv na nove potrebe glede prihodnjih družbenih in izobraževalnih izzivov zagotovijo dobro obveščanje o različnih programih na ravni EU, v ospredju katerih so mladinske politike, ter njihovo dobro izvajanje in usklajevanje;

2.  meni, da je odprta metoda koordinacije sicer primerno, a še vedno nezadostno sredstvo za oblikovanje mladinskih politik, in da jo morajo dopolnjevati drugi ukrepi; ponovno poziva k tesnejšemu sodelovanju in izmenjavi primerov najboljše prakse glede vprašanj, povezanih z mladimi, na lokalni, regionalni in nacionalni ravni ter na ravni EU; poziva države članice, naj se dogovorijo o jasnih kazalnikih in referenčnih merilih, da bi omogočili spremljanje doseženega napredka;

3.  poudarja, da je vključevanje mladih invalidov na trg dela nujno, da bi lahko živeli samostojno in bili v celoti vključeni v družbo kot njeni dejavni udeleženci, ki k njej resnično prispevajo;

4.  poudarja, kako pomemben je strukturiran dialog kot sredstvo, s katerim je mogoče vključiti mlade (tako v okviru mladinskih organizacij kot izven njih); v zvezi s tem poudarja, da je treba povečati in izboljšati domet, prepoznavnost in kakovost procesa in posebno pozornost nameniti vključevanju ranljivih in marginaliziranih skupin, za učinkovitejše oblikovanje, izvajanje in ocenjevanje mladinskih politik na vseh ravneh in spodbujanje dejavnega državljanstva med mladimi; poziva k okrepitvi strukturiranega dialoga kot kakovostnega participativnega orodja za mlade pri prihodnjem okviru za sodelovanje na področju mladine;

5.  je seznanjen z učinkom drugega cikla strategije EU za mlade (2013-2015) pri poudarjanju pomena prilagodljivega pristopa k mladinski politiki z medsektorskim sodelovanjem in sodelovanjem na več ravneh; ceni strukturiran dialog z mladinskimi organizacijami v zvezi s tem; poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo dostop mladih do visokokakovostnega izobraževanja in usposabljanja ter zaposlovanja; želi spomniti na osem področij ukrepanja, ki jih spodbuja strategija EU za mlade;

6.  poudarja, kako pomembna je strategija EU za mlade v luči zaskrbljujoče visoke stopnje brezposelnosti mladih v EU, visokih in zelo različnih deležev mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, in izzivov v zvezi z revščino mladih in njihovo socialno izključenostjo; poudarja tudi, da bi moral naslednji cikel (2016–2018) prispevati k ciljema strategije EU za mlade, in sicer z opredelitvijo in odpravo vzrokov za brezposelnost mladih (npr. osipa), pa tudi s spodbujanjem podjetništva med mladimi, z vlaganjem v izobraževanje, pripravništva, vajeništva in poklicno usposabljanje za pridobitev znanj in spretnosti, ki bodo prilagojeni možnostim, potrebam in razvoju na trgu dela, ter z olajšanjem prehoda na trg dela s pomočjo ukrepov za zagotavljanje boljšega usklajevanja izobraževalnih programov, politike zaposlovanja in povpraševanja na trgu dela; poudarja, da je treba akterje na trgu dela podpreti pri njihovih prizadevanjih za izvajanje jamstva za mlade, da bi tako zagotovili, da bodo mladi najpozneje štiri mesece po končanju šolanja bodisi zaposleni, se izobraževali ali poklicno usposabljali bodisi v postopku prekvalifikacije;

7.  poudarja, da bi moralo biti učinkovito izvajanje strategije EU za mlade tesno povezano z uresničevanjem krovnih ciljev strategije Evropa 2020, zlasti s ciljem glede 75-odstotne zaposlenosti prebivalcev, starih od 20 do 64 let, ter s ciljem glede rešitve čim večjega števila mladih iz primeža revščine in socialne izključenosti; ugotavlja, da se je od leta 2013 stopnja brezposelnosti mladih v nekaterih državah članicah sicer znižala, da pa ostaja resnično skrb zbujajoče, da je še vedno skoraj dvakrat tolikšna kot stopnja splošne brezposelnosti, približno 8 milijonov mladih Evropejcev je namreč še vedno brezposelnih; zato poudarja, kako pomembno je geografsko neusklajenost med ponudbo delovnih mest in povpraševanjem po njih v državah članicah in med njimi obravnavati s pomočjo prenovljenega Evropskega portala za zaposlitveno mobilnost (EURES) za izboljšanje zaposlitvenih možnosti mladih in večjo socialno kohezijo;

8.  poudarja, da je bistvenega pomena, da naslednji cikel strategije EU za mlade v svojih ciljih vključuje mlade begunce in prosilce za azil ter da jim zagotavlja enako in nediskriminatorno obravnavo, dostop do izobraževanja, usposabljanja in zaposlitve ter socialno vključenost, da bi si lahko zgradili svojo identiteto v državi gostiteljici in v celoti izkoristili svoje talente in potencial ter da bi preprečili, da bi bili marginalizirani in razočarani;

9.  je zaskrbljen zaradi bega možganov in z njim povezanih tveganj za nekatere države članice, zlasti tiste, ki se soočajo s težavami in so vključene v programe za prilagoditev, kjer je vse večje število diplomantov zaradi množične brezposelnosti prisiljeno oditi v tujino, zadevne države pa so tako prikrajšane za svoje najbolj dragocene in produktivne človeške vire;

10.  poudarja potencial za stik z mladimi, ki ga nudijo nove tehnologije, in poziva EU in države članice, naj prednosti teh tehnologij izkoristijo za krepitev dialoga z mladimi in njihove zmogljivosti za sodelovanje v družbi;

11.  poudarja pomen vključitve mladih in mladinskih organizacij v določitev prednostnih nalog in pripravo novega okvira EU za sodelovanje na področju mladine po letu 2018;

12.  priporoča, da države članice in EU izvedejo oceno učinka politik, ki so usmerjene v mlade;

13.  meni, da so izmenjava primerov najboljše prakse, z dokazi podprto oblikovanje politik, strokovne skupine, dejavnosti vzajemnega učenja in medsebojni strokovni pregledi pomembna orodja pri ciljno usmerjenem medsektorskem sodelovanju za podporo mladim; poudarja, kako pomembno je širjenje rezultatov teh dejavnosti za čim večji učinek;

14.  poudarja pomen, ki ga ima medsektorsko sodelovanje na vseh ravneh, zlasti med različnimi strategijami EU, ki zadevajo mlade (sedanje in prihodnje strategije EU za mlade, izobraževanje in usposabljanje ter za zdravje in zaposlovanje ipd.);

15.  poudarja, kako pomembni in potrebni sta krepitev in nadgradnja strategij in pobud za preprečevanje nasilja in ustrahovanja v šolah;

16.  poudarja, kako pomembno je visokokakovostno in potrebam posameznega otroka ali mladostnika prilagojeno sodelovanje, tudi sodelovanje med družinami, verskimi skupnostmi in šolami, lokalnimi skupnostmi, mladinskimi organizacijami, mladinskimi delavci ter akterji formalnega, neformalnega ali priložnostnega učenja, ko gre za usmerjanje in podporo mladih na poti k njihovi polni vključitvi v družbo, tako da se jim zagotovi varno okolje, v katerem se bodo lahko razvijali in učili;

17.  predlaga, da se v zvezi z mladinsko politiko vključi lokalne in regionalne organe, zlasti v tistih državah članicah, v katerih imajo pristojnosti na tem področju;

18.  poudarja, kako pomembno vlogo ima spodbujanje zdravega življenjskega sloga pri preprečevanju bolezni, in meni, da je treba mladim zagotoviti ustrezne informacije in podporo v zvezi z resnimi duševnimi težavami, kot so uporaba tobaka ter uživanje alkohola in drog ter zasvojenost s temi substancami;

19.  opozarja, kako pomembna je vključitev medgeneracijske razsežnosti v mladinske politike; opozarja tudi, da je treba izboljšati dialog med različnimi generacijami;

20.  poudarja pomen obravnavanja revščine mladih iz socialno-ekonomsko prikrajšanih okolij ali mladih, katerih starši so brezposelni ter ki jim ni uspelo izstopiti iz socialno-ekonomskega kroga njihove družine;

21.  poziva države članice, naj zagotovijo učinkovito usposabljanje v nacionalnem jeziku, ki bo v skladu z načeloma večjezičnosti in nediskriminacije in bo temeljilo na nacionalni zakonodaji in evropskih načelih, ter naj bolj podpirajo izobraževalne ustanove, v katerih se poučuje v maternem jeziku narodnih ali jezikovnih manjšin;

22.  želi spomniti na krovni cilj strategije Evropa 2020, da mora biti delež osipnikov iz izobraževanja in usposabljanja nižji od 10 %; poudarja, da se je treba proti osipu kot dejavniku, ki prispeva k brezposelnosti, boriti z dialogom med izobraževalnim sektorjem, javnimi zavodi za zaposlovanje in socialnimi partnerji, tako da se ugotovijo pomanjkljivosti šolskega sistema in družbe, dijake in študente pa podpre pri iskanju njihovih lastnih učnih metod, z izvajanjem ustreznih in zanimivih učnih načrtov in vzpostavitvijo močnega, dobro pripravljenega in prilagojenega sistema usmerjanja z visokokakovostnimi storitvami svetovanja in usmerjanja za vse dijake in študente, zlasti ob prvih znakih osipa dijakov in študentov, tako da se jih ustrezno obvešča o prihodnjih možnostih na trgu dela in poklicnih poteh, vključno s tehničnimi in obrtniškimi delovnimi mesti, da se jim zagotavlja izobraževanje na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter dualnega izobraževanja, pa tudi kakovostna vajeništva, pripravništva in delovne prakse, ter tako da se jim ponudi druga priložnost v obliki poklicnega usposabljanja;

23.  poziva države članice, naj izdajo na znanju in dokazih temelječa poročila o socialnih in življenjskih razmerah mladih ter pripravijo nacionalne akcijske načrte in jih dosledno izvajajo;

24.  poudarja, da bi bilo treba v središče uresničevanja ciljev strategije EU za mlade postaviti spodbujanje več in enakih možnosti za vse mlade prek spodbujanja socialne vključenosti, enakosti spolov in solidarnosti ter boja proti vsem oblikam diskriminacije v zvezi z mladimi, zlasti na podlagi spola, rase ali narodnosti ali pa invalidnosti;

25.  ugotavlja, da je treba mladinske politike in nacionalne strategije za mlade zasnovati skupaj z mladimi in zanje;

26.  zlasti pozdravlja koristnost okvira za evropsko sodelovanje na področju mladine (2010-2018) pri izboljševanju sodelovanja med državami članicami in Evropsko unijo ter ustvarjanju in razvijanju priložnosti in prednosti, ki jih projekt evropskega povezovanja nudi za mlade, zato poziva Komisijo, naj okvir ohrani tudi po letu 2018 in ga tudi po tem obdobju nadalje razvije;

27.  poziva države članice, naj vzpostavijo izobraževalne strukture, ki so potrebne za vključevanje mladih beguncev in s pomočjo katerih se bodo lahko naučili jezika države, v kateri jim je bil priznan status begunca, pa tudi zaključili svojo začeto izobraževanje ali svoja že pridobljena znanja in spretnosti prilagodili evropski ravni, da bi tako olajšali njihovo vključitev na trg dela in v evropsko družbo;

28.  poziva k sprejetju ciljnih ukrepov, v ospredju katerih bodo osipniki, ki potrebujejo usmerjanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, ter k vzpostavitvi učinkovitega sistema za zgodnje izobraževanje, s pomočjo katerega bo ugotovljeno, pri katerih posameznikih obstaja tveganje, da postanejo osipniki ali mladi, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, da se jim bo lahko pomagalo že od otroštva dalje in preprečilo, da bi se sploh znašli v tem položaju;

29.  spodbuja države članice, naj v svoje pokojninske politike vključijo načelo medgeneracijske solidarnosti ter upoštevajo posledice, ki jih te politike imajo in bodo imele za mlade;

30.  pozdravlja svojo resolucijo z dne 12. aprila 2016 o učenju o EU v šolah in v zvezi z njo poziva države članice, naj preko formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja spodbujajo bolj celovito znanje o EU, zlasti na podlagi sodelovanja ponudnikov formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja, kar je mogoče doseči v okviru stalne strategije EU za mlade;

31.  poziva države članice, naj zlasti na lokalni ravni v izvajanje bolj vključijo neodvisne organizacije in naj v strategiji za po letu 2018 bolj uskladijo obstoječe postopke (npr. s sodelovanjem v odborih za pomoč mladim po vsej EU), da se bo strategija EU za mlade uporabljala tudi v prihodnosti;

32.  poudarja, da je treba mlade opremiti z dobrim poznavanjem in razumevanjem EU, tudi tako da se učijo o temeljnih vrednotah EU ter postopkih upravljanja in odločanja v EU, da bodo lahko sodelovali pri kritičnem razmisleku o EU in postali odgovorni in dejavni evropski državljani; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja za spodbujanje evropske razsežnosti v izobraževanju ter učence tako pripravijo na življenje in delo v vse bolj kompleksni in povezani Uniji, ki jo lahko sooblikujejo in se to od njih tudi pričakuje;

Zaposlovanje in izobraževanje

33.  poziva države članice, naj čim bolje izkoristijo razpoložljive politike EU in nacionalne politike ter finančne okvire za spodbujanje ustreznih naložb v mlade in ustvarjanje kakovostnih in varnih delovnih mest; vztraja na programih mobilnosti na vseh ravneh, s pomočjo katerih bodo mladi izboljšali svoja znanja in spretnosti ter kompetence, postali bolj samozavestni, vedoželjni in se začeli zanimati za druge načine učenja in sodelovanje v družbi; toplo priporoča, da se ta znanja in spretnosti, ki so bili v okviru mobilnosti okrepljeni, priznajo in ovrednotijo; poziva EU in države članice, naj mladim zagotovijo boljši dostop do informacij o vseh programih in pobudah, pri katerih lahko sodelujejo;

34.  poziva države članice, naj v celoti izvajajo program Erasmus+, zlasti kar zadeva vajeništva, in med mladimi tako spodbujajo nadaljnje čezmejno usposabljanje ter poklicno mobilnost in mobilnost delovne sile in jih opremijo z znanji in spretnostmi ter kompetencami za življenje, vključno z jezikovnimi znanji in spretnostmi, hkrati pa jim omogočijo tudi več priložnosti in možnosti za udeležbo na trgu dela in v družbi, ne glede na njihovo izobrazbo, znanja in spretnosti ali stopnjo izobrazbe; je zaskrbljen, ker še ni bila dosežena želena raven mobilnosti vajencev, in poziva Komisijo, države članice, podjetja in šole, naj poiščejo poti za odpravo preostalih ovir, ki vajencem otežujejo mobilnost; ob upoštevanju dejavnika starosti in njihovega finančnega položaja, ki je pogosto nestabilen, poudarja, kako pomembno je podpirati mlade pri njihovi mobilnosti, tudi tako, da se odpravijo nekatere posredne ovire za mobilnost, kot so težave v zvezi z nastanitvijo in prevozom;

35.  poziva, naj se dijakom in študentom v poklicnem izobraževanju in usposabljanju omogočijo boljše možnosti za opravljanje delovne prakse v sosednjih državah in tako omogoči boljše razumevanje praks drugih držav članic s področja dela in usposabljanja, na primer s povračilom potnih stroškov dijakom in študentom, ki še naprej živijo v svoji matični državi; poudarja, da je mobilnost v okviru usposabljanja pomembna prednost pri vstopanju na trg dela, pa tudi za razumevanje evropskega projekta in vključevanje vanj, tako da se ga živi; nadalje poudarja, kako pomembno je izvajanje evropskega okvira za spodbujanje mobilnosti kot dela vajeništva in poklicnega usposabljanja; poleg tega poziva države članice, naj mrežo EURES v celoti izkoristijo za spodbujanje mobilnosti mlade delovne sile znotraj EU, tudi mobilnosti v okviru vajeništev;

36.  poudarja pomen poučevanja in učenja splošnih osnovnih znanj in spretnosti, kot so informacijske in komunikacijske tehnologije (IKT), matematika, kritično razmišljanje, tuji jeziki, mobilnost itd., ki bodo mladim omogočili, da se bodo lahko zlahka prilagodili spreminjajočemu se družbenemu in gospodarskemu okolju;

37.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo usposabljanje na področju IKT, da bi vse mlade opremili z ustreznimi digitalnimi znanji in spretnostmi, ki jim bodo koristili na trgu dela, na primer tako da prerazporedijo finančna sredstva v okviru pobude za zaposlovanje mladih;

38.  poudarja, da imajo IKT pomembno vlogo pri osebnemu in poklicnemu razvoju mladih, ter priznava njihov potencial za opolnomočenje mladih, saj se lahko z njihovo pomočjo skupaj odzovejo na socialne težave ter povežejo, tako da premostijo geografske, socialne, verske, spolne in gospodarske ovire; zato poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo zagotovile, da bodo vsi mladi dobro opremljeni z najnovejšimi IKT znanji in spretnostmi ter kompetencami;

39.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijajo programe za mlade in izobraževalne programe, ki bodo opolnomočili mlade ženske in dekleta in jim omogočali dostop do tradicionalno moških sektorjev, kjer so premalo zastopane, kot so podjetništvo, IKT ter na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike;

40.  ponovno opozarja na ogromen potencial, ki ga imajo sinergije med področji naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike in IKT-sektorji ter področji umetnosti in oblikovanja in ustvarjalne industrije za preoblikovanje področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike na način, da bi zajemalo tudi umetnost, in poudarja potencial, ki ga prinašajo takšne sinergije za pritegnitev več mladih, zlasti žensk in deklet, na področje naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike;

41.  poziva države članice, naj spodbujajo ženske, da se odločijo za usposabljanje in poklic na področjih, kjer so premalo zastopane, na primer na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ali informacijskih tehnologij;

42.  poudarja, da je mladim treba omogočiti, da pridobijo vsaj osnovna digitalna znanja in spretnosti ter da pridobijo znanje in razumevanje medijev, da bodo lahko delali, se učili in dejavno sodelovali v sodobni družbi;

43.  ugotavlja, da tudi v primeru, da mladi premagajo velik izziv in najdejo zaposlitev, to v številnih državah članicah ne pomeni nujno, da jim bo ta zagotavljala zadostna sredstva za življenje nad pragom revščine;

44.  poziva k nadaljnjemu izvajanju pobude za zaposlovanje mladih; poziva tudi, naj se pozneje predlagajo prilagoditve predpisov in sredstev, da bi tako do konca sedanjega finančnega okvira odpravili obstoječe ovire pri izvajanju;

45.  poziva, naj se učni načrti in programi usposabljanja na vseh stopnjah bolje uskladijo s potrebami spreminjajočih se trgov dela; poziva tudi, naj se zavoljo izpolnjevanja ciljev politike EU glede ekonomske, socialne in teritorialne kohezije in ob upoštevanju trajnih neenakosti med mesti, predmestji in podeželjem v vseh splošnih in poklicnih izobraževalnih ustanovah v EU pripravijo obveščevalne kampanje, kampanje za ozaveščanje in v podporo programom mobilnosti; hkrati pa poudarja, kako pomembno je ohranjati vrednost znanja in prizadevanja za zagotavljanje povsem zaokroženega izobraževanja in trdne akademske podlage; spodbuja krepitev dialoga in sodelovanja med gospodarstvom in univerzami, da bi razvili izobraževalne programe, v katerih bi mlade opremili z ustreznim naborom spretnosti, znanj in kompetenc; v zvezi s tem poziva k tesnejšemu sodelovanju med izobraževalnimi ustanovami, podjetji, zlasti MSP, ter zavodi za zaposlovanje; predlaga, naj si države članice izmenjajo primere najboljše prakse v zvezi s tem;

46.  poudarja, da je celosten in vključujoč pristop k izobraževanju bistvenega pomena, da se bodo vsi učenci, dijaki in študenti počutili dobrodošle in vključene ter soodgovorne za odločanje o svoji izobrazbi; opozarja, da je opustitev šolanja brez pridobljene izobrazbe eden največjih izzivov za našo družbo, saj vodi v socialno izključenost, in da je odpravljanje tega pojava eden naših glavnih ciljev; poudarja, da je treba za tiste, ki imajo največje težave, poleg prilagojenih sistemov usposabljanja uvesti tudi posebne ukrepe; želi spomniti, da bi morala pripravništva in vajeništva pripeljati do zaposlitve in da bi morali delovni pogoji in dodeljene naloge pripravnikom in vajencem omogočiti, da pridobijo praktične izkušnje ter znanja in spretnosti, ki so potrebni za vstop na trg dela; meni, da je za odpravo brezposelnosti mladih bistvenega pomena, da se regionalne in lokalne javne pa tudi zasebne deležnike vključi v oblikovanje in izvajanje kombinacije ustreznih politik;

47.  poziva države članice, naj izvajajo ukrepe za olajšanje prehoda mladih iz izobraževanja v zaposlitev, tudi z zagotavljanjem kakovostnih pripravništev in vajeništev, v okviru katerih bodo mladim priznane jasno določene pravice, vključno z dostopom do socialne zaščite, pisnimi in zavezujočimi pogodbami in poštenim plačilom, s čimer bi zagotovili, da mladi pri vstopanju na trg dela ne bodo diskriminirani, ter z ustreznim seznanjanjem dijakov in študentov s prihodnjimi možnostmi na trgu dela;

48.  poudarja, da se stopnja brezposelnosti občutno zniža, ko se raven dosežene izobrazbe zviša, in da je zato treba spodbujati možnosti za višjo izobrazbo mladih v EU in vanjo vlagati;

49.  hkrati poudarja tudi, da naj bi izobraževanje ne le zagotavljalo znanja in spretnosti ter kompetence, ki jih narekujejo potrebe na trgu dela, temveč tudi prispevalo k osebnemu razvoju in rasti mladih, da bi postali proaktivni in odgovorni državljani; zato poudarja, da je v celotnem (tako formalnem kot neformalnem) izobraževalnem sistemu potrebna državljanska vzgoja;

50.  poziva države članice, naj mladim, ki so nadarjeni za šport, omogočijo, da imajo vzporedni karieri, da bodo na eni strani lahko razvijali svoje talente kot športniki, na drugi pa se izobraževali;

51.  poudarja, da je treba na vseh stopnjah izobraževanja in usposabljanja vključiti elemente učenja podjetništva, saj je zgodnje spodbujanje podjetniškega duha med mladimi učinkovit način boja proti brezposelnosti mladih; v zvezi s tem poziva k dejavnemu dialogu in sodelovanju med univerzami in gospodarstvom, da bi razvili izobraževalne programe, v katerih bi mlade opremili s potrebnimi znanji in spretnostmi ter kompetencami; nadalje poudarja, da je treba za razvoj podjetništva med mladimi spodbujati in podpirati politike, zlasti v kulturnem in ustvarjalnem sektorju ter na področju športa za zagotovitev varnih in kakovostnih delovnih mest ter za spodbujanje socialnega razvoja in kohezije med skupnostmi; prav tako poudarja potencial, ki ga ima prostovoljstvo pri pridobivanju znanj in spretnosti, krepitvi osebnostnega razvoja in omogočanju mladim, da najdejo svoj poklic;

52.  poudarja, da je za podjetnost treba razviti prečne spretnosti, kot so ustvarjalnost, kritično razmišljanje, skupinsko delo in samoiniciativnost, ki prispevajo k osebnemu in poklicnemu razvoju mladih in jim olajšajo prehod na trg dela; meni, da je zato treba olajšati in spodbujati sodelovanje podjetnikov pri izobraževalnem procesu;

53.  poudarja, da je treba več vlagati v zagonska podjetja in mlade, ki začenjajo svojo podjetniško pot, ter olajšati njihov dostop do začetnega kapitala in vozlišč z izkušenimi poslovnimi mentorji;

54.  želi spomniti, da sta zaposlovanje in podjetništvo ena od osmih prednostnih nalog, opredeljenih v strategiji EU za mlade (2010–2018); poudarja, da imata mladinsko delo in neformalno učenje – zlasti v okviru združenj mladih podjetnikov in mladinskih organizacij, ki mladim omogočajo, da razvijajo inovativne projekte in pridobivajo podjetniške izkušnje ter sredstva in samozavest, ki so potrebni za ustanovitev lastnega podjetja – ključno vlogo pri razvijanju kreativnega in inovativnega potenciala mladih, vključno z njihovim podjetniškim duhom ter podjetniškimi in državljanskimi znanji in spretnostmi; nadalje poudarja, da je treba za zaposlovanje mladih v Evropi ustvariti okolje, ki bo ugodno za podjetništvo in inovativna zagonska podjetja; poudarja, da je treba odpraviti vse ovire, ki mladim onemogočajo, da bi uresničili svoje zamisli, potencial in talente;

55.  priporoča, naj bo večji poudarek strategije EU za mlade na podjetništvu kot bistvenemu elementu za spodbujanje gospodarske rasti; ugotavlja, da je leta 2014 samo eden od petih mladih Evropejcev želel ustanoviti svoje lastno podjetje, za kar še vedno menijo, da je težko; se zavzema za prednostno obravnavo razvijanja podjetniške kulture od mladih nog, prožne delovne ureditve, ki omogoča združevanje dela in študija, dualnega izobraževanja in dostopa do financiranja;

56.  poudarja, da ustvarjalna industrija sodi med najbolj podjetniške in najhitreje rastoče sektorje in da se pri umetniškem izobraževanju razvijajo prenosljivi znanja in spretnosti, med drugim ustvarjalno razmišljanje, reševanje problemov, skupinsko delo in iznajdljivost; priznava, da sta umetniški sektor in sektor medijev za mlade še posebej privlačna;

57.  poudarja pomen socialnega podjetništva kot gonilne sile za inovacije, socialni razvoj in zaposlovanje in zato poziva EU in države članice, naj ga bolje promovirajo in okrepijo njegovo vlogo;

58.  spodbuja države članice, naj sprejmejo ukrepe za spodbujanje podjetništva, tako da ustvarijo okolje, ki bo bolj ugodno za podjetnike in ustvarjanje zagonskih podjetij, ti ukrepi pa lahko vključujejo sheme in ukrepe za lažji dostop do bančnih kreditov, poenostavljeno pravno ureditev ter davčne olajšave in ukrepe, s pomočjo katerih bodo mladi lahko uresničili svoje poslovne ideje; se zavzema za metode usposabljanja, ki spodbujajo podjetniško in ustvarjalno miselnost, in zaposlovanje diplomantov kot mladih podjetnikov;

59.  poudarja, da države članice za odpravo brezposelnosti mladih potrebujejo dobro usposobljeno osebje za poklicno usmerjanje, ki je seznanjeno tako s priložnostmi na področju visokošolskega kot poklicnega izobraževanja in pozna trenutno stanje trga dela, verjetne razvojne trende v državah članicah in nove sektorje njihovega gospodarstva;

60.  spodbuja države članice, naj mlade podprejo pri osamosvajanju in pri tem, da si ustvarijo lastno družino, in sicer v obliki stanovanjskih dodatkov, preferencialnega režima in nižje dohodnine, poleg tega pa naj študentom zagotovijo preferenčna posojila;

61.  poudarja pomen vzajemnega priznavanja in potrjevanja spretnosti, kompetenc in znanj, pridobljenih s priložnostnim, neformalnim in vseživljenjskim učenjem, saj je njihovo potrjevanje ključnega pomena za zagotovitev prepoznavnosti in ovrednotenje raznolikega in bogatega učenja posameznikov, zlasti tistih z manj priložnostmi; poudarja, da potrjevanje znanj in spretnosti prispeva k povečanju dostopa do formalnega izobraževanja in novih poklicnih priložnosti, hkrati pa krepi samozavest in motivacijo mladih za učenje ter spodbuja razvoj vrednot, sposobnosti ter znanj in spretnosti pri njih, pa tudi za učenje o državljanstvu in demokratični udeležbi; poziva države članice, naj si v tesnem sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki, vključno z mladinskimi organizacijami, bolj prizadevajo za vzpostavitev celovitih mehanizmov za potrjevanje do leta 2018, kot je bilo zahtevano v priporočilu Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja;

62.  poudarja, kako pomembno je formalno, priložnostno in neformalno učenje, tudi prek združenj, za razvoj vrednot, sposobnosti ter znanj in spretnosti pri mladih, kot tudi za učenje o državljanstvu in demokratični udeležbi; opozarja na različne možnosti in modele usposabljanja v državah članicah, še zlasti pa na dualno izobraževanje, ki lahko olajša prehod iz izobraževanja ali usposabljanja v zaposlitev; podpira izvajanje vseživljenjskega učenja; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo usklajeno, veljavno in vseevropsko priznavanje znanj in spretnosti ter kompetenc, pridobljenih v okviru formalnega, priložnostnega in neformalnega učenja in pripravništev, da bi na evropskem trgu dela odpravili pomanjkanje znanj in spretnosti in neusklajenost med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih; jih nadalje poziva, naj takšne dejavnosti podprejo prek ustreznih programov EU; poleg tega poziva, naj se poklicno izobraževanje in usposabljanje bolj osredotoči na jezike, zlasti jezike sosednjih držav, da bi izboljšali položaj in zaposljivost zadevnih dijakov in študentov na čezmejnem trgu dela;

63.  ugotavlja, da se zaradi trenutnega vala digitalizacije in zaradi novih trendov na trgu dela vse več mladih srečuje z novimi oblikami zaposlitve, ki usklajujejo prožnost in varnost; poudarja pomen ustreznega izobraževanja mladih, pri katerem je v ospredju vloga socialne zaščite pri poklicnem razvoju;

64.  meni, da bi z zgodnjim ukrepanjem in proaktivnimi politikami trga dela prešli z zdravljenja simptomov večgeneracijske prikrajšanosti na prepoznavanje in obvladovanje tveganj v rani mladosti, da bi preprečili brezposelnost in olajšali ponovno vključitev; posebej opozarja na položaj tistih, ki so najbolj marginalizirani in jim najbolj grozi brezposelnost;

65.  poudarja, da so za delo z mladimi iz manj spodbudnih okolij pomembni odprti in nizko pragovni programi;

66.  poudarja, kako pomembni so vseživljenjsko učenje in izboljševanje izobraževalnih in zaposlitvenih priložnosti za mlade ter zagotavljanje vzajemnega čezmejnega priznavanja in združljivosti kvalifikacij in visokošolskih diplom za krepitev sistema za zagotavljanje kakovosti; poziva, naj se vzajemno čezmejno priznavanje kvalifikacij in diplom še naprej povečuje, vrednoti in prilagaja spreminjajočim se potrebam po usposabljanju, in ugotavlja, da bi bilo to treba zagotoviti na evropski ravni in v vseh državah, ki so se pridružile evropskemu visokošolskemu prostoru, in tistih, ki so naštete v evropskem ogrodju kvalifikacij;

67.  v zvezi s tem poudarja, kako pomembno vlogo imata neformalno in priložnostno učenje, pa tudi sodelovanje pri športnih in prostovoljskih dejavnostih pri spodbujanju razvoja državljanskih, socialnih in medkulturnih kompetenc ter znanj in spretnosti; poudarja, da so nekatere države dosegle pomemben napredek pri razvoju ustreznega pravnega okvira, medtem ko imajo druge težave pri oblikovanju celovitih strategij za potrjevanje; zato poudarja, da je treba razviti celovite strategije, s katerimi bo potrjevanje mogoče;

68.  poudarja, da je treba obravnavati pomanjkanje znanj in spretnosti ter neusklajenost med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih, tako da se z boljšo uporabo vseh orodij in programov EU spodbuja in omogoča mobilnost učencev in pedagoškega osebja; poudarja, da je mobilnost pri izobraževanju pomembna prednost pri vstopanju na trg dela; poziva k sprejetju ukrepov za zagotovitev usklajevanja, dopolnjevanja in skladnosti strukturnih skladov za mobilnost, npr. Evropskega socialnega sklada (ESS), in drugih programov, kot je Erasmus+; v zvezi s tem poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo programi mobilnosti, kot je Erasmus+, pri spodbujanju razvoja horizontalnih znanj in spretnosti ter kompetenc ter pri medkulturnih izmenjavah med mladimi; pozdravlja preoblikovanje obstoječega spletnega mesta evropske panorame spretnosti;

69.  poudarja, da je treba okrepiti vlogo programa Erasmus za mlade podjetnike pri doseganju dolgoročne kakovostne zaposlitve; meni, da je za izkoriščanje potenciala mladih potrebna poklicna mobilnost; ugotavlja, da je trenutno v EU zaposlenih 217,7 milijona ljudi, od tega jih 7,5 milijona (3,1 %) dela v drugi državi članici; dodaja, da je po podatkih iz raziskav EU bolj verjetno, da so mladi mobilni in se bodo domov vrnili z novimi znanji in spretnostmi ter kvalifikacijami;

70.  poziva Komisijo, naj krepi in podpira mobilnost dijakov in študentov na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja, tako da promovira program Erasmus za vajence;

71.  poziva države članice, naj v celoti izkoristijo prednosti sedanje reforme mreže EURES in podprejo mobilnost mlade delovne sile v EU, tudi z mobilnostjo pri vajeništvih in pripravništvih; poziva države članice, naj redno posodabljajo obvestila o prostih delovnih mestih in življenjepise; poziva Komisijo, naj izboljša storitve mreže EURES glede usklajevanja ponudbe delovnih mest in povpraševanja po njih in tako zagotovi, da bodo mladi pridobili ustrezne in visokokakovostne ponudbe v skladu s svojim življenjepisom;

72.  spodbuja države članice, naj v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi gospodarskimi akterji po izmenjavi primerov najboljše prakse in v skladu s specifično naravo posameznih izobraževalnih sistemov vzpostavijo sisteme dualnega izobraževanja in usposabljanja, da bi premostili sedanjo in prihodnjo neusklajenost med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih;

73.  poziva države članice in Komisijo, naj uvedejo inovativna in prilagodljiva nepovratna sredstva za razvijanje talenta ter umetniških in športnih sposobnosti na področju kulture, izobraževanja in usposabljanja; podpira države članice, ki skušajo uvesti programe štipendiranja za tiste z dokazanimi izobraževalnimi, športnimi in umetniškimi sposobnostmi;

74.  ugotavlja, da sta osip in opustitev šolanja brez pridobljene izobrazbe eden največjih izzivov za našo družbo, saj vodita v prekarnost in socialno izključenost, in da je odpravljanje teh pojavov eden naših glavnih ciljev; opozarja, da lahko mobilnost, prilagoditev izobraževalnih sistemov in izvajanje individualiziranih ukrepov nudijo rešitev za najbolj prikrajšane ljudi, da bi znižali stopnjo osipa pri izobraževanju in usposabljanju;

75.  poudarja, da je treba oblikovati sporazum s študenti, ki bo študentom v univerzitetnem izobraževanju in poklicnem usposabljanju omogočal usklajevanje študija z delom, po možnosti na področju, na katerem se usposabljajo, z zagotovilom, da bodo začeti študij zaključili;

76.  poudarja, da si je treba še naprej prizadevati za zmanjšanje osipa in spodbujanje izobraževanja prikrajšanih mladih;

77.  ugotavlja, da je brezposelnost mladih v EU – čeprav se je v večini držav članic po tem, ko je leta 2013 dosegla vrhunec, zmanjšala – še vedno zaskrbljujoča tema, saj približno osem milijonov mladih Evropejcev ne more najti zaposlitve, delež dolgotrajno brezposelnih ali tistih, ki se neprostovoljno zaposlijo s krajšim delovnim časom oziroma delo opravljajo v okviru prakse, pa je še vedno visok;

Finančni viri

78.  poudarja, kako pomembne so strateške naložbe, tudi iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, zlasti Evropskega socialnega sklada, za regionalni razvoj, konkurenčnost in ustvarjanje visokokakovostnih pripravništev, vajeništev in trajnostnih delovnih mest; ugotavlja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo;

79.  ugotavlja, da je trajalo nekaj mesecev, preden se je začelo izvajati programsko obdobje 2014-2020, in da v prvi oceni politik Unije v tem obdobju, zlasti na področju politike za mlade, ni mogoče v celoti predstaviti njihovega dejanskega učinka;

80.  poudarja, da je Računsko sodišče v predhodnem programskem obdobju ocenilo, da je stopnja napake za transakcije v okviru programa vseživljenjsko učenje in programa Mladi v akciji znašala več kot 4 %; pričakuje, da bo Komisija te napake pri izvajanju programa Erasmus+ odpravila;

81.  pozdravlja 100-odstotno stopnjo izvrševanja proračuna za programsko obdobje 2007–2013, zlasti za programe vseživljenjsko učenje, Kultura, MEDIA in Mladi v akciji; vendar meni, da zgolj stopnja izvrševanja ni bistven kazalec učinkovitosti programov za ocenjevanje njihove uspešnosti;

82.  je zaskrbljen, ker je bilo ob koncu leta 2013 zaradi neusklajenosti med odobritvami za prevzem obveznosti in odobritvami plačil premalo sredstev za plačila (v primeru programa Erasmus+ je bilo denimo 202 milijona EUR premalo), kar je imelo negativne posledice za naslednje leto; poziva Komisijo, naj poskrbi, da se to pri novih programih ne bo ponovilo;

83.  želi spomniti, da je tudi nepripravljenost mladih za ustanovitev lastnega podjetja eden od vzrokov za počasno gospodarsko rast v Evropi, zato meni, da je treba mladim pri tem pomagati;

84.  pozdravlja, da je v novem programskem obdobju za boj proti brezposelnosti mladih iz Evropskega socialnega sklada in iz pobude za zaposlovanje mladih namenjenih več kot 12,4 milijarde EUR;

85.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je leta 2014 pri ukrepih, ki so se financirali v okviru pobude za zaposlovanje mladih, sodelovalo 110.300 brezposelnih mladih; pozdravlja odločitev voditeljev držav in vlad EU, da bodo za jamstvo za mlade namenili 6,4 milijarde EUR sredstev Unije (3,2 milijarde EUR iz Evropskega socialnega sklada in 3,2 milijarde EUR iz nove proračunske vrstice); vseeno poudarja, da imajo nekatere države članice pri izvajanju jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih še vedno težave;

86.  poziva EU in države članice, naj si bolj prizadevajo za to, da preprečijo, da bi se vajeništvo in pripravništvo uporabilo kot oblika negotove zaposlitve in nadomestilo dejanska delovna mesta, hkrati pa naj zagotovijo, da delavci uživajo vse pravice iz socialnega varstva, tudi glede plačila in drugih finančnih pravic;

87.  poziva k ciljno usmerjenim in poenostavljenim ukrepom, s pomočjo katerih bi države članice lahko bolje izkoristile sredstva, ki so jim na voljo v okviru evropskih strukturnih skladov, Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada, Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), pobude za zaposlovanje mladih ter programov Mladi in mobilnost, tvoja prva zaposlitev EURES in Obzorje 2020 ter programov in ukrepov na področju državljanstva;

88.  poziva Komisijo in države članice, naj poenostavijo upravne postopke za dodeljevanje finančnih sredstev mladinskim organizacijam, saj te pogosto nimajo zmogljivosti za sodelovanje v zapletenih postopkih prijave za pridobitev sredstev iz različnih programov EU;

89.  spodbuja države članice, naj v celoti izkoristijo program Erasmus+, tako da se bolje usmerijo v osebe na vseh stopnjah izobraževanja, da bi izboljšale zaposlitvene obete mladih ter spodbujale čezmejne kariere in pravično mobilnost delovne sile; podpira medkulturno učenje, evropsko državljanstvo in izobraževanje mladih na področju demokracije in vrednot, zato poziva Komisijo, naj pri opravljanju vmesnega pregleda poišče in odpravi ovire v postopku financiranja, zaradi katerih so ti cilji težko uresničljivi, da bi povečali učinek programa Erasmus+ na tem področju;

90.  pozdravlja, da je v programu Erasmus sodelovalo že več kot tri milijone študentov, tako da je bil prag uspešnosti za ta program presežen; ugotavlja, da je ta vodilni program Unije že vse od svojega začetka uspešen, in meni, da ga je treba še naprej podpirati;

91.  obžaluje, da med številom študentov, ki jih posamezne države v okviru programa Erasmus pošljejo, in številom, ki jih sprejmejo, prihaja do velikih razlik; priporoča bolj odločne obveščevalne kampanje in poenostavitev predpisov;

92.  opozarja države članice, da bi se morale zavezati povečanju obsega nacionalnega financiranja, s čimer bi dopolnile sredstva iz Evropskega socialnega sklada in pobude za zaposlovanje mladih ter tako spodbudile zaposlovanje mladih; pri tem meni, da morajo uporabljeni instrumenti ter dodeljena nepovratna sredstva omogočati dostojno življenje; zato poziva, naj se ocenijo ravni nepovratnih sredstev na podlagi dejanskih življenjskih stroškov v posameznih državah članicah;

93.  poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za izvajanje jamstva za mlade; poziva k nadaljnji politični zavezanosti jamstvu za mlade v obliki dolgoročne in strukturne reforme, ki bo zagotovila trajnostno vključitev na trg dela prek visokokakovostne ponudbe;

94.  poziva države članice, naj na podlagi tesnega sodelovanja med nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, izobraževalnimi ustanovami in zavodi za zaposlovanje v celoti izvajajo jamstvo za mlade; poudarja, da bi bilo treba jamstvo za mlade v celoti vključiti v nacionalne načrte za zaposlovanje ter v načrtovanje mladinske in izobraževalne politike ter z njim širše seznaniti vse mlade; poudarja tudi, da je vključitev mladinskih organizacij v seznanjanje z jamstvom za mlade, pa tudi v njegovo ocenjevanje in izvajanje ključnega pomena za njegovo uspešnost;

95.  opozarja, da se mlade ženske in moški iz različnih socialno-ekonomskih okolij v različnih starostnih obdobjih soočajo z različnimi pogoji na trgu dela; poziva Komisijo in države članice, naj pri oblikovanju in izvajanju mladinskih politik in politik trga dela, kot je jamstvo za mlade, upoštevajo tovrstne vidike spola in socialno-ekonomske vidike;

96.  meni, da zlasti visoka raven negotovosti delovnih mest med mladimi in starajoče se evropsko prebivalstvo pomenita velik izziv za trajnost, zadostnost in ustreznost pokojninskih sistemov in resno ogrožata solidarnost med generacijami; zato poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da preprečijo zlorabe vsaj pri nepovratnih sredstvih, pridobljenih prek jamstva za mlade, in pri pogodbah dajejo prednost vsaj pogodbam, sklenjenim prek jamstva za mlade, ki mladim omogočajo vplačevanje prispevkov v nacionalne sisteme socialne varnosti;

97.  poziva države članice, naj v celoti izvajajo jamstvo za mlade in spremljajo njegovo uspešnost, tako da v celoti izkoristijo sredstva, ki jim jih zagotavlja EU za izvajanje ukrepov za spodbujanje zaposlovanja mladih, z vključitvijo mladih – vključno s tistimi, ki so invalidi – na trg dela prek zaposlitve, vajeništva ali pripravništva v štirih mesecih po zaključku šolanja ali izgubi zaposlitve, na primer s pomočjo vzpostavitve sistemov za vseživljenjsko poklicno usmerjanje po meri, uradov za registracijo, informacijskih točk in metod zbiranja podatkov, pa tudi s spodbujanjem brezposelnih k registraciji, da bi lahko dobili pregled nad dejanskim stanjem glede brezposelnosti mladih in izboljšali storitve, ki jih zavodi za zaposlovanje nudijo mladim iskalcem zaposlitve;

98.  poziva države članice, naj nemudoma začnejo obravnavati ključne dejavnike za uspešno izvajanje evropskega jamstva za mlade, kot so kakovost ponujenih zaposlitev in njihova trajnost, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, socialno vključevanje, sinergije z drugimi področji politike (v zvezi z izobraževalnimi sistemi, trgom dela, socialnimi storitvami in mladino) ter sodelovanje med vsemi zadevnimi deležniki, da bi mlade vključili na trg dela, zmanjšali stopnjo njihove brezposelnosti in dosegli dolgoročno pozitiven učinek glede preprečevanja tega, da bi bili mladi ob prehodu iz šole na trg dela socialno izključeni in izključeni s trga dela;

99.  poziva, naj se poudarek v okviru evropskega jamstva za mlade glede izobraževanja in usposabljanja za nekvalificirane ali nizko kvalificirane brezposelne mlade razširi tudi na mlade diplomante in tiste, ki so zaključili poklicno usposabljanje; poziva tudi k dvigu starostne meje jamstva za mlade s 25 na 29 let, kar bi odražalo dejstvo, da so številni diplomanti in novinci na trgu dela v poznih dvajsetih;

100.  poziva države članice in regije, naj si izmenjujejo primere dobre prakse in se učijo druga od druge; opozarja, da je pomembno izvesti oceno izvajanja pobude za zaposlovanje mladih v državah članicah za leti 2014 in 2015; poudarja, da je pomembno oceniti srednjeročno uspešnost jamstva za mlade, zlasti glede tega, ali je mladim omogočilo pridobitev znanj in spretnosti ter zaposlitve; poudarja tudi, da je treba to pobudo še naprej izvajati; poleg tega poudarja, da je za uspeh jamstva za mlade ključnega pomena vključitev mladinskih organizacij v njegovo ocenjevanje in izvajanje;

101.  z zanimanjem pričakuje celovito poročilo o izvajanju jamstva za mlade, ki ga bo Komisija predstavila pozneje letos;

102.  ugotavlja, da bo poročilo Računskega sodišča o izvajanju jamstva EU za mlade v državah članicah, ki naj bi bilo dokončano na začetku leta 2017, zagotovilo jasnejšo oceno rezultatov programa; meni, da bi morala biti v poročilo med drugim vključena analiza njegove učinkovitosti in dolgoročnih rezultatov;

103.  želi spomniti Komisijo, da je pomembno poskrbeti za visoko ozaveščenost mladih o programih in možnostih za sodelovanje, pa tudi zagotoviti visokokakovostne informacije o programih, in sicer s pomočjo merljivih kazalnikov (npr. odziv in vključitev ciljne skupine);

104.  poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo ekspanzivne ekonomske politike, ki v večji meri omogočajo prilagoditve na področju javnih naložb v izobraževanje, usposabljanje in visokokakovostna vajeništva;

105.  poziva države članice, naj vlagajo več in naj ne zmanjšajo nacionalnih proračunskih sredstev za mladinske politike, umetnost, kulturo, izobraževanje ter zdravstvene in socialne storitve; prav tako poziva države članice, naj usmerijo naložbe v vključujoče izobraževanje, ki se odziva na družbene izzive, da bi zagotovili enak dostop in priložnosti za vse, tudi za mlade z različnim socialno-ekonomskim ozadjem ter ranljive in prikrajšane skupine;

106.  priporoča, naj se podjetništvo mladih vključi v večletni finančni okvir, države članice naj si prizadevajo za razvoj nacionalnih strategij za doseganje sinergije med programom Erasmus+, Evropskim socialnim skladom, evropsko pobudo za mlade in programom Erasmus za mlade podjetnike, Komisija pa naj državam članicam zagotovi jasne smernice za oceno učinka;

107.  poziva Komisijo, naj začne izvajati shemo celovitega spremljanja programov za mlade, ki bo združevala načrtovane kazalnike rezultatov, konkretne rezultate in dolgoročne učinke;

108.  poudarja, da se je treba osredotočiti na uspešnost in rezultate, ter z zadovoljstvom ugotavlja, da novi regulativni okvir za evropske strukturne in investicijske sklade za programsko obdobje 2014–2020 vsebuje določbe za poročanje držav članic o rezultatih;

109.  želi spomniti, da se 68 % proračunskih sredstev Evropskega socialnega sklada nameni za projekte, pri katerih bi lahko bili mladi ena od ciljnih skupin;

110.  poudarja, da je treba spodbujati stanovanjske subvencije za kritje potreb, ki nastanejo, kadar študenti poklicnega usposabljanja ali univerzitetnega študija ne morejo opravljati v svojem domačem kraju ali kraju prebivališča ali v manj kot 50 km oddaljenem kraju;

Udeležba pri odločanju

111.  poziva k okrepitvi partnerstev med mladinskimi organizacijami in javnimi organi, da bi povečali možnosti za sodelovanje mladih in njihovih organizacij pri oblikovanju politik; meni, da imajo mladinske, umetniške in športne organizacije še posebej pomembno vlogo pri razvijanju participativnih spretnosti mladih ter pri izboljševanju kakovosti postopka odločanja, s posebnim poudarkom na tem, da mladi prispevajo k družbi in nudijo tudi rešitve za sodobne izzive, s katerimi se sooča evropska družba; opozarja na edinstveno vlogo, ki jo imajo mladinske organizacije pri razvijanju občutka državljanstva glede uresničevanja demokratičnih vrednot in procesov;

112.  poudarja pomen mladinskih organizacij kot ponudnikov državljanske vzgoje in izobraževanja o demokratičnih vrednotah, znanjih in spretnostih ter kompetencah, ter priznava njihov prispevek k izboljševanju udeležbe mladih v demokratičnih procesih;

113.  poudarja odločilno vlogo priložnostnega in neformalnega učenja, umetniških, športnih, prostovoljskih in družabnih dejavnosti pri spodbujanju udeležbe mladih in socialni koheziji, in sicer kot orodij, ki lahko močno vplivajo na lokalne skupnosti in pomagajo pri reševanju številnih družbenih izzivov;

114.  poziva države članice, naj pri delu z mladimi dosledno spoštujejo načela vključevanja, s posebnim poudarkom na mladih invalidih;

115.  poudarja, da je treba intenzivno razvijati državljansko zavest, medijsko in digitalno pismenost, kritično razmišljanje in medkulturno razumevanje, in sicer z uporabo širokega spektra orodij, ki so mladim blizu (na primer družabna omrežja); poudarja, da imajo tovrstni programi in izobraževanje pomembno vlogo pri preprečevanju radikalizacije mladih;

116.  poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo nove oblike ekonomskega vključevanja mladih, kot je vse večji trend med mladimi glede uporabe orodij ekonomije delitve;

117.  poudarja, da bi bilo treba podpirati prostovoljske politične, socialne, kulturne in športne dejavnosti mladih na lokalni, regionalni in nacionalni ravni in v večji meri priznati njihovo vlogo v smislu pomembne oblike neformalnega učenja, ki prispeva k razvoju ključnih kompetenc za življenje in spodbujanju vrednot, kot so sodelovanje, solidarnost, enakost in pravičnost; poudarja pa tudi, da to, da so mladi pripravljeni sodelovati pri prostovoljskih dejavnostih, navsezadnje ne sme biti možno poceni nadomestilo za storitve, za katere bi morala poskrbeti država članica; poziva, naj se prostovoljske dejavnosti v celoti priznajo ali potrdijo;

118.  poziva države članice, naj spodbujajo demokratično udeležbo mladih študentov in naj mladim, ki se izobražujejo, pomagajo pri tem, da sodelujejo pri svojem izobraževanju in k temu procesu prispevajo prek članstva v študentski organizaciji;

119.  poudarja, da je boljše razumevanje vrednot EU, delovanja EU in evropske raznolikosti bistvenega pomena za spodbujanje sodelovanja na področju demokracije in dejavnega državljanstva med mladimi;

120.  poziva Komisijo, naj kar najbolje izkoristi nova digitalna orodja in možnosti, ki jih ponujajo družabni mediji pri izobraževanju in usposabljanju, da bi zagotovila usmerjeno visokokakovostno usposabljanje na področju medijev za spodbujanje razvoja medijske pismenosti in kritičnega razmišljanja, ter naj promovira in spodbuja sodelovanje mladih pri odločanju ter v državljanskem, kulturnem in socialnem življenju družbe, da bi povečala zaposljivost in okrepila podjetništvo, inovacije in kulturo; poleg tega priznava potencial, ki ga imajo digitalna orodja za uporabo kot učinkovito sredstvo za boj proti ustrahovanju, sovražnemu govoru in radikalizaciji;

o
o   o

121.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam držav članic.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 50.
(2) UL C 417, 15.12.2015, str. 1.
(3) UL C 183, 14.6.2014, str. 5.
(4) UL C 120, 26.4.2013, str. 1.
(5) EUCO 37/13.
(6) UL C 311, 19.12.2009, str. 1.
(7) UL C 119, 28.5.2009, str. 2.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0107.
(9) UL C 93, 9.3.2016, str. 61.
(10) UL C 161 E, 31.5.2011, str. 21.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0106.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0292.
(13) UL C 346, 21.9.2016, str. 2.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0005.


Kako je mogoče s skupno kmetijsko politiko povečati ustvarjanje delovnih mest na podeželju
PDF 323kWORD 67k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. oktobra 2016 Kako je mogoče s skupno kmetijsko politiko povečati ustvarjanje delovnih mest na podeželju (2015/2226(INI))
P8_TA(2016)0427A8-0285/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o zaposlenosti na podeželskih območjih: zapolnjevanje vrzeli v zaposlovanju (COM(2006)0857),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0285/2016),

A.  ker podeželje predstavlja več kot 77 % ozemlja EU in ker so tam številna delovna mesta, ki jih pogosto ni mogoče preseliti in so povezana s kmetijstvom in živilskopredelovalno industrijo;

B.  ker kmetijstvo in kmetijsko-živilska industrija skupaj predstavljata 6 % BDP Evropske unije, 15 milijonov podjetij in 46 milijonov delovnih mest;

C.  ker se je število kmetov na podeželju v zadnjih nekaj desetletjih v mnogih evropskih državah drastično zmanjšalo, zmanjšuje pa se tudi dohodek kmetov in drugih kmetijskih delavcev, število delovnih mest v kmetijstvu pa je še naprej upadalo; ker je vložek dela v kmetijstvu v EU-28 med letom 2005 in 2014 upadel za skoraj četrtino (–23,6 %)(1);

D.  ker je kmetijstvo sicer še vedno najbolj razširjena oblika rabe tal v Evropi, a dandanes zaposluje le majhen delež aktivnega prebivalstva, ki živi na podeželju; ker je diverzifikacija rabe tal na podeželju, ki funkcijo ustvarjanja gospodarskih dejavnosti združuje s funkcijami zagotavljanja življenjskega prostora in rekreativnih dejavnosti ter varstva in ohranjanja narave, velik izziv v smislu razvoja in zaposlovanja v različnih podeželskih regijah Unije; ker se, kar zadeva upadanje števila prebivalcev, na nekaterih območjih sicer že nekaj let kaže demografski preobrat in se povečuje pritok ljudi, ki želijo živeti na podeželju, kar najpogosteje spremlja pojav naseljevanja na primestnih območjih, ker pa je hkrati opazna tudi težnja k upadanju v veliko manj razvitih regijah, kjer je problem oddaljenost, podpiranje razvoja in zaposlovanja pa je težje;

E.  ker se na mnogih podeželskih območjih srečujejo z vrsto izzivov, kot so nizki dohodki, negativna stopnja rasti prebivalstva, pomanjkanje delovnih mest in visoka stopnja brezposelnosti, počasen razvoj v terciarnem sektorju, pomanjkanje predelovalnih zmogljivosti za živila, skromne spretnosti ter omejen kapital;

F.  ker več kot devet od desetih Evropejcev meni, da sta kmetijstvo in podeželje pomembna za njihovo prihodnost;

G.  ker je dohodek na enoto dela za kmetijske dejavnosti relativno nizek, kar je zaskrbljujoče;

H.  ker je gospodarska kriza prizadela vse dele Evrope, a nobenega bolj kot podeželje;

I.  ker je Evropska unija v luči sedanje gospodarske krize delovna mesta – zlasti prek Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) – uvrstila med svoje ključne prednostne naloge in ker mora SKP v zvezi s tem postati učinkovitejša, njeno legitimnost PA je treba ponovno potrditi kot eno glavnih orodij za ukrepanje EU, namenjeno ohranjanju in ustvarjanju delovnih mest in konkurenčnosti na podeželju, zlasti v kmetijskem sektorju; ker je treba v zvezi s tem oceniti, v kolikšni meri SKP vpliva na ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest na podeželju;

J.  ker je nujno treba ohraniti strukturo dveh stebrov v skupni kmetijski politiki, saj prvi steber preprečuje odseljevanje z malih in družinskih kmetij iz tega sektorja in ohranja delovna mesta v kmetijskem sektorju, medtem kot finančna sredstva iz drugega stebra zagotavljajo ustvarjanje delovnih mest v drugih panogah, kot so turizem, predelava hrane in drugi povezani sektorji;

K.  ker se evropsko kmetijstvo sooča z vrsto izzivov v zvezi s pridelavo hrane in prehransko varnostjo, okoljem, biotsko raznovrstnostjo, trajnostjo, energetskim preobratom in podnebnimi spremembami in ker je bistvenega pomena okrepiti vez med družbo in kmetijstvom, razviti inovativne rešitve za soočanje s temi izzivi, da se zagotovi odpornost in konkurenčnost sektorja, in ponovno preučiti cilje resnično javne politike, ki je v interesu vseh, saj je to eden najpomembnejših vidikov evropskega povezovanja;

L.  ker preusmeritev težišča kmetijstva k njegovi reteritorializaciji (v skladu s katero bi morala biti proizvodnja in zaposlovanje zakoreninjeni na določenem območju) predolgo ni bila deležna ustrezne pozornosti in ker je naša dolžnost, da ohranimo kmetijstvo kot ključno dejavnost moških in žensk na območjih, na katerih živijo, da bi poskrbeli za to, da bo podeželje živahno območje z veliko možnostmi za zaposlitev; ker bo s to preusmeritvijo težišča zagotovljeno tudi zdravo ravnotežje med razvojem mest in podeželja;

M.  ker se povečuje vloga mestnega in predmestnega kmetijstva ter zanimanje zanju, obenem pa se spreminja model potrošnje, ki združuje različne dejavnike, tudi minimalni okoljski odtis, visokokakovostno lokalno proizvodnjo in priznavanje vrednosti dela, ki ga opravljajo mali in regionalni proizvajalci;

N.  ker so elementi, na katerih temelji zadnja reforma SKP, omogočili preusmeritev in pravičnejšo porazdelitev pomoči med države članice in posamezne kmetijske sektorje ter so potrdili gospodarsko in družbeno-stabilizacijsko vlogo SKP za kmetije in podeželje;

O.  ker so študije pokazale, da neposredna plačila prek prvega stebra sicer neposredno ne ustvarjajo delovnih mest, da pa imajo pomembno vlogo pri ohranjanju delovnih mest in ohranjanju kmetov na podeželju; ker bi 30 % evropskih kmetov moralo prenehati s svojo dejavnostjo in se moralo umakniti iz kmetijskega sektorja, če bi bil ta podporni ukrep ukinjen; ker ta plačila ohranjajo male kmete in podeželje pri življenju;

P.  ker je podpora v obliki neposrednih plačil za kmete na obrobnih območjih, ki kmetujejo na slabših kmetijskih zemljiščih ali na manjvrednih kmetijskih zemljiščih, bistvena pri zagotavljanju, da ti kmetje ostanejo na podeželju in se lahko dostojno preživljajo, pa tudi pri zagotavljanju, da ta zemljišča ostanejo zaščitena in prispevajo k privabljanju turizma na ta območja;

Q.  ker je glavni cilj prvega stebra prenovljene SKP zanesljiva preskrba s hrano, ki pripomore k ohranjanju sedanje ravni zaposlenosti v kmetijstvu, in ker je treba za kar najbolj pozitiven vpliv te podpore zagotoviti bolj pošteno porazdelitev plačil iz prvega stebra;

R.  ker so sodeč po izkušnjah na terenu mogoče druge vrste kmetijskega razvoja, ki zagotavljajo boljše rezultate v smislu kakovosti hrane ter agronomske, okoljske in družbeno-gospodarske uspešnosti, ki je pomembna za podporo in spodbujanje raznolikosti kmetijskih sistemov, male in srednje velike kmetije pa so na splošno bolj raznolike, inovativne in zelo prožne, pogosto so dobro organizirane v smislu oblikovanja skupin proizvajalcev in zadrug in koristijo skupnostim, v katerih se nahajajo, s tem pa podpirajo podeželsko gospodarstvo, ki je ključnega pomena za razvoj evropskega kmetijstva;

S.  ker sedanja kriza dokazuje, da je treba v okviru tržno usmerjene SKP nujno ohraniti skupno organizacijo kmetijskih trgov in opredeliti nove prilagojene regulativne instrumente, da bi zagotovili stabilnost cen ter ohranili delovna mesta in dohodek v kmetijstvu;

T.  ker evropski kmetje delujejo na vse bolj globaliziranem trgu in so zato bolj izpostavljeni nestanovitnosti cen kot drugi sektorji;

U.  ker sedanji plačilni sistem v prehranski verigi ne zagotavlja trajnostne porazdelitve dodane vrednosti, pogosto pa tudi določa dohodke primarnih proizvajalcev, ki ne zadostujejo niti za kritje njihovih stroškov;

V.  ker je za podeželje v primerjavi z mestnimi območji po navadi značilna statistično višja stopnja brezposelnosti in znatno nižji dohodki prebivalcev, manj privlačna infrastruktura in slabši dostop do storitev, ki jih je zaradi manjše gostote prebivalstva in dostopnosti dražje zagotavljati;

W.  ker mora ustvarjanje delovnih mest na podeželju potekati v okviru trajnostne politike, ki je prilagojena posebnim ozemljem ter vključuje ohranjanje in razvoj kmetijskih dejavnosti in dejavnosti, ki so posredno povezane s kmetijstvom in gozdarstvom, pa tudi dejavnosti na podeželju, ki ustvarjajo socialne vezi med različnimi deležniki in krepijo solidarnost med njimi, hkrati pa izboljšujejo okolje;

X.  ker prihodnost podeželja ni odvisna samo od razvoja kmetijskega sektorja, temveč je povezana tudi z diverzifikacijo in ohranjanjem drugih gospodarskih dejavnosti, kot so na primer gozdarstvo, obrt in razvoj malih in srednjih podjetij in integriranih proizvodnih zmogljivosti, kmečki turizem, rekreativne, izobraževalne in športne dejavnosti (npr. jahanje) in trajnostna raba kmetijskih in gozdnih virov (vključno z odpadki) pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov ali organskih snovi in proizvodov na osnovi ekoloških procesov; ker sta potrebna decentralizirana in celostna lokalna politika, vezana na družbeno-gospodarske vidike ter na identiteto in kulturo podeželja, in resnično teritorialni sistem, s katerim se skušajo ustvariti sinergije in s skupnimi in medsektorskimi pristopi skupaj graditi na podeželskih virih, vključno z uporabo drugih skladov EU za spodbujanje razvoja podeželja in zaposlovanja, pri čemer je treba hkrati zagotoviti, da je na voljo podeželska infrastruktura;

Y.  ker se je zaradi tega nujno treba osredotočiti na to, da so številna delovna mesta povezana z določenim krajem in da določenih kmetijskih dejavnosti (npr. gozdarstvo) ni mogoče preseliti in vključujejo živilske in neživilske storitve, kot so ohranjanje krajine in vodnih virov, pa tudi upravljanje z njimi;

Z.  ker je treba podpirati zlasti majhne družinske kmetije, tj. posamezne kmete, ki svojo kmetijo – sami ali skupaj z drugimi – vodijo odgovorno, neodvisno in učinkovito in ki so zmožni morebitne težave rešiti tako, da v odziv na stalne strukturne spremembe v kmetijskem sektorju prilagodijo svojo proizvodnjo in/ali metode proizvodnje ter svoje dejavnosti po potrebi diverzificirajo;

AA.  ker bi bilo treba potencial žensk, ki delajo in/ali vodijo podjetje na kmetijskih in podeželskih območjih, analizirati, evidentirati in spodbujati z vsemi politikami EU, zaradi nobene od teh politik pa ne bi smele biti prikrajšane, saj bo to ženskam omogočilo, da postanejo gonilo razvoja in inovacij, s tem pa bodo celotnemu sektorju pomagale pri izhodu iz krize; ker bi morale biti ženske udeležene pri razvojnih načrtih za ta sektor na lokalni in regionalni ravni, da bi bile vanje vključene potrebe, izkušnje in vizije žensk, ki bi morale biti opremljene s spretnostmi, potrebnimi za aktivno sodelovanje pri oblikovanju teh načrtov;

AB.  ker je bilo leta 2010 le 7,5 % kmetov mlajših od 35 let in je danes več kot 4,5 milijona tistih, ki vodijo kmetijo, starejših od 65 let in so v členih 50 in 51 Uredbe (EU) št. 1307/2013 v zvezi s SKP določbe za podporo generacijske prenove v kmetijstvu;

AC.  ker imajo ženske na podeželju v številnih državah članicah omejen dostop do zaposlitve v kmetijstvu in v drugih sektorjih trga dela, plačna vrzel pa je večja kot na drugih področjih, čeprav so ženske izjemno pomembne za razvoj podeželja in socialno življenje na podeželju, zlasti na kmetijah, ki izvajajo diverzifikacijo svojih dejavnosti (kmečki turizem, visokokakovostni proizvodi, rekreativne, izobraževalne in športne dejavnosti ter druge storitve); ker je lahko žensko podjetništvo s socialnega, gospodarskega in ekološkega vidika pomemben steber trajnostnega razvoja na podeželju; ker je neenak dostop do zemljišč dejavnik, ki omejuje možnosti žensk, da bi ustanovile podjetje v kmetijskem sektorju; ker v Evropi v povprečju 29 % kmetij vodijo ženske;

AD.  ker se industrijsko goji le malo sort poljščin; ker lokalne pasme in sorte pomagajo ohranjati biotsko raznovrstnost in načine preživljanja ljudi v posamezni regiji, pa tudi lokalno proizvodnjo;

AE.  ker mora podeželje postati privlačnejše za nove generacije, in sicer s spodbujanjem izobraževanja, usmerjenega v inovacije ter modernizacijo poklica in tehnologij;

AF.  ker upošteva splošni okvir za oceno trajnosti sistemov za prehrano in kmetijstvo, ki ga je razvila organizacija FAO;

AG.  ker se lahko Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja (EKSRP) uporabi za poklicno usposabljanje in pridobivanje spretnosti na različnih področjih dejavnosti na podeželju;

V okviru sedanje SKP

1.  poziva vse države članice, naj mladim kmetom nudijo dolgoročne možnosti za obravnavanje vprašanja odseljevanja s podeželja, naj uvedejo celovito strategijo generacijske prenove in v ta namen v celoti izkoristijo možnosti za podporo mladim kmetom in novim kmetom, tudi zunaj družinskega okvira, ki so na voljo v novi SKP, predvsem s podpornimi ukrepi za mlade kmete iz prvega ali drugega stebra, novim kmetom, starejšim od 40 let, pa naj olajšajo ustanovitev kmetije in izvajanje njihovih dejavnosti; ugotavlja tudi, da morajo tudi te ukrepe dopolnjevati določbe nacionalnih politik (o rabi zemljišč, obdavčevanju in socialni varnosti itd.), s katerimi se morajo tudi skladati, .), kar velja tudi za podporo v skladu s členoma 50 in 51 Uredbe (EU) št. 1307/2013;

2.  ugotavlja, da veliko večino neposrednih plačil SKP prejmejo najbogatejše kmetije, pri čemer je v letu 2014 le 13 % upravičencev prejelo kar 74 % neposrednih plačil SKP; meni, da to ne pripomore k ustvarjanju delovnih mest v kmetijstvu, saj so majhne kmetije bolj delovno intenzivne in 53 % kmetijskih delavcev dela na kmetijah, ki so po gospodarski velikosti klasificirane kot male; poziva k boljši porazdelitvi plačil SKP za male kmete;

3.  spodbuja države članice, naj okrepijo podporo malim in srednjim kmetijam, zlasti z večjo uporabo prerazporeditvenega plačila; jih nadalje poziva, naj ustvarijo spodbude za učinkovito organizirana podjetja in za tista, ki uporabljajo pravne instrumente za povezovanje podjetij;

4.  meni, da je treba v okviru SKP bolj upoštevati geografsko prikrajšana območja (kot so gorska območja, čezmorska ozemlja, najbolj oddaljena območja in občutljiva naravna območja), saj je tam ohranitev kmetijstva bistvenega pomena za gospodarski, socialni in okoljski razvoj, pri katerem je v ospredju zaposlovanje; dodaja pa tudi, da je treba pri tej politiki upoštevati novo dinamiko naseljevanja na primestnih območjih, katerim je treba pomagati pri premoščanju težav, povezanih z njihovimi posebnostmi;

5.  opozarja, da države članice na veliko uporabljajo možnost dodelitve vezane pomoči (ki zagotavlja delovna mesta na območjih z omejenimi možnostmi, s tem ko omogoča razvoj in ohranitev proizvodnje na določenem območju), ter jih poziva, naj povečajo delež tovrstne pomoči za aktivne kmete, poskrbijo za to, da bo bolj prožna, in je več predvidijo za povečanje proizvodnje rastlinskih beljakovin v EU, ki je trenutno odvisna od uvoza te surovine iz tretjih držav; poleg tega predlaga, da bi lahko raven prostovoljnih vezanih plačil prilagodili v skladu s stopnjo zaposlenosti v pridelavi posamezne kulture, s čimer bi dodatno podprli kulture, za proizvodnjo katerih je potrebno največ delovne sile;

6.  poudarja, da v veljavnem programskem obdobju in v skladu s programom za razvoj podeželja obstaja možnost usmerjene pomoči za gojenje lokalnih sort in rejo lokalnih pasem ter s tem spodbujanje regionalnega zaposlovanja in ohranjanje biotske raznovrstnosti; poziva države članice, naj uvedejo mehanizme, s katerimi bodo skupinam in organizacijam proizvajalcev in rejcev, ki gojijo lokalne sorte in redijo lokalne pasme, omogočile prejemanje usmerjene pomoči;

7.  opozarja, da je treba uveljaviti okoljsko razsežnost neposredne pomoči ter da mora to potekati v okviru zagotavljanja trajnosti in vzdržnosti kmetij in prispevati k ustvarjanju novih delovnih mest, med drugim na področju ohranjanja biotske raznovrstnosti, kmečkega turizma in upravljanja krajine, na primer prek podeželskih posestev in zgodovinskih rezidenc; poziva EU, naj poskrbi za poenostavitev in za to, da bo izvajanje okoljskih predpisov enostavno, razumljivo in brez težav; opozarja, da okoljska razsežnost ne sme privesti do zmanjšanja ali opustitve kmetijske proizvodnje, kar je še posebej občutljivo v gorskih in obrobnih območjih;

8.  meni, da bi morala Unija – zaradi visoke umrljivosti čebel v več državah članicah EU in njihove bistvene vloge kot opraševalcev za prehransko varnost in gospodarstvo številnih poljedelskih sektorjev – temu sektorju nuditi večjo pomoč, tako da sprejme resnično evropsko strategijo za obnovo populacije čebel; dodaja, da za to ne bi bile potrebne velike naložbe, bi pa bilo ustvarjenih veliko delovnih mest, bodisi prek diverzifikacije dejavnosti na že obstoječih kmetijah bodisi z ustanovitvijo novih specializiranih kmetij, za vzdržnost katerih je po mnenju strokovnjakov potrebnih 200 panjev, njihov glavni namen pa bi bil vzreja določenih matic in rojev, kasneje pa tudi pridelava medu, ki ga je v EU veliko premalo; poudarja, da je ta pristop, ki temelji na različnih evropskih strategijah (za inovacije, socialno vključevanje in ustvarjanje delovnih mest), popolnoma skladen z željo po preusmeritvi skupne kmetijske politike ter z razvojem kmetijstva v smeri večje trajnosti;

9.  ugotavlja, da bo treba za ohranitev delovnih mest na kmetijah v sektorju začeti uporabljati nova orodja za upravljanje s tveganji in bolj uporabljati orodja, kot so organizacije proizvajalcev v okviru enotne skupne ureditve trgov (SUT) in drugega stebra, da bi se lahko bolje odzivali na nestanovitnost in zahteve globalnega trga; meni, da je treba tržne ukrepe ter izredne krizne ukrepe in ukrepe za upravljanje s tveganji, predvidene z enotno skupno ureditvijo trgov in drugim stebrom, izvajati veliko hitreje in bolj proaktivno, pri čemer je treba proračunsko podporo EU po potrebi prilagoditi posebnemu položaju najbolj oddaljenih regij, gorskih regij in drugih regij, ki se soočajo z izzivi, povezanimi s konkurenčnostjo, da bi omejili negativne posledice padajočih cen na dohodke iz kmetijstva; opozarja, da pri izvajanju izrednih kriznih ukrepov zastavljeni cilji niso bili povsem uresničeni in da bi bilo treba pri njihovem izvajanju bolj upoštevati že obstoječo infrastrukturo in zmogljivosti držav članic; poziva Komisijo, naj v luči nedavnih kriz oblikuje hitrejše in učinkovitejše intervencijske sisteme, s pomočjo katerih bo mogoče preprečiti najhujše posledice;

10.  poziva Komisijo, naj v celoti izkoristi potencial izrednih ukrepov iz členov 219 do 122 Uredbe (EU) št. 1308/2013;

11.  meni, da je treba intervencijske cene redno prilagajati spremembam v stroških proizvodnje, če naj bi delovale kot varnostne mreže, s čimer bi lahko neposredno vplivali na dohodke proizvajalcev in nadaljevanje njihove proizvodne dejavnosti, pa tudi na zaposlovanje; poziva EU, naj v vseh velikih proizvodnih sektorjih vzpostavi preventivne instrumente, kot je opazovalna skupina za mleko, da bi zagotovili spremljanje trgov ter s tem omogočili usmerjanje proizvodnje in posredovanje v kriznih obdobjih na podlagi prožnih in odzivnih instrumentov za upravljanje trga, ki bi se uporabljali po potrebi;

12.  priznava, da lahko kratke dobavne verige, ki kmete povezujejo z lokalnimi pridelovalci spodbudijo ustvarjanje delovnih mest na podeželju, in poudarja, da sheme kakovosti, geografske označbe in ekološko kmetovanje predstavljajo priložnost za razvoj kmetijsko-živilskega sektorja ter lahko ustvarjajo delovna mesta na podeželju, zato bi jih morali ne samo zaščiti, temveč tudi razvijati, da bi ustvarili nova delovna mesta in ohranili regionalno kulturo in identiteto; poudarja, da je treba zagotoviti boljši dostop teh proizvodov do večjih trgov ter uvesti ukrepe za kakovost, promocijo in zaščito, s čimer bi izboljšali njihovo trženje ter vključitev v splošno ponudbo turističnih proizvodov na danem geografskem območju; glede na zakonodajne predloge, o katerih se razpravlja, opozarja, da ta pozitiven vpliv na gospodarstvo temelji na zaupanju potrošnikov, ki ga ne bi smele omajati spremembe, ki bi jih potrošniki lahko zaznali kot znižanje kakovosti teh proizvodov; nadalje poudarja, da so postopki za dosego teh standardov kakovosti lahko obremenjujoči in bi jih bilo treba poenostaviti;

13.  priporoča, da države članice bolj uporabljajo šesto prednostno področje drugega stebra, ki zadeva ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest, prenos znanja ter ukrepe poklicnega in nadaljnjega usposabljanja (vključno s pripravništvom in usposabljanjem na delovnem mestu in prekvalifikacijo kmetijskih delavcev), da bi jih lahko prerazporedili za opravljanje drugih dejavnosti na podeželju, pa tudi ukrepe svetovanja in pomoči pri upravljanju za izboljšanje gospodarske in okoljske uspešnosti kmetij; poziva Komisijo in države članice, naj dodelijo pomoč za usposabljanje, da bodo kmetje, kmetijski in podeželski delavci lahko postali bolj vsestranski ter da bodo lahko razširili svoje dejavnosti in pobude in postali bolj inovativni;

14.  ugotavlja, da so sedanji programi za razvoj podeželja veliko manj usmerjeni v socialne projekte za zaščito delovnih mest kot programi v prejšnjem programskem obdobju (2007–2013), kar je posledica ukrepov, ki so jih zbrale države članice v okviru svojih programov za razvoj podeželja, in manj sredstev, predvidenih za zaposlitvene ukrepe; zato poziva k večji prožnosti pri izvajanju politike za razvoj podeželja;

15.  meni, da je treba poenostaviti izvajanje politike za razvoj podeželja, sprejeti skladnejše pristope (po modelu več skladov) in končati prakso podrobnega upravnega in finančnega nadzora, ki ga predpisujejo države članice in Komisija;

16.  poziva države članice, naj bolje oglašujejo potencial drugega stebra SKP za diverzifikacijo dejavnosti na podeželju (npr. kmečki turizem, proizvodnjo energije iz obnovljivih virov);

17.  poudarja, da se dejavnik tveganja, ki je neločljivo povezan z inovacijami, v okviru nacionalnih politik in politik Unije ne upošteva ustrezno, kar ovira inovacije in ustvarjanje delovnih mest, zlasti za številne deležnike, ki nimajo dovolj finančne moči za uspešno izvedbo inovativnih projektov;

18.  poudarja, da sta razvoj podeželja in ustvarjanje delovnih mest tesno povezana, zato poziva države članice in njihove regije, naj lokalnim in regionalnim organom, ki najbolje poznajo izzive in možnosti svojega območja, omogočijo čim več možnosti za uresničitev ciljev drugega stebra in ravnanje v skladu s prednostnimi nalogami SKP, vključno s spodbujanjem socialne vključenosti, zmanjševanjem revščine in gospodarskim razvojem; opozarja na možnost usmeritve programov za razvoj podeželja in operativnih programov na ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest ter na izboljšanje storitev na podeželju ter poziva Komisijo, naj državam članicam in njihovim regijam pomaga pri uresničevanju tega cilja; poudarja, da je treba na podeželju prilagoditi modele ekonomije delitve, da bi tako spodbudili zaposlovanje, izboljšali učinkovitost kmetijskih dejavnosti in zmanjšali stroške;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj podprejo podjetja in zadruge socialnega gospodarstva, vključno s socialnim kmetijstvom(2), da bi spodbudili socialno vključevanje in ustvarjanje delovnih mest na podeželju; je seznanjen z ukrepi, sprejetimi v okviru pobude za socialno podjetništvo, in poziva Komisijo, naj okrepi prispevek socialnega gospodarstva k razvoju podeželja, na primer prek akcijskega načrta za socialno gospodarstvo;

20.  poudarja, da je ukrepanju v podporo demografskemu razvoju in prijaznosti do družin na podeželju treba posvetiti več pozornosti, da bi podprli družine in jim omogočili lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja, tudi v zvezi z vprašanji, ki zadevajo trg dela in gospodarski razvoj na podeželju;

21.  poudarja, da je treba podpreti aktivne ukrepe in politike, ki poudarjajo pozitivno vlogo priseljevanja pri spodbujanju gospodarske rasti in socialne kohezije na podeželju;

22.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo politike, ki bodo z razvojem turizma promovirale podeželje, saj lahko turizem, če je ustrezno strukturiran in podprt s spodbudami, prispeva h kulturni, socialni in gospodarski rasti območij z znatnimi naravnimi, krajinskimi, kulturnimi in kmetijsko-živilskimi viri; poudarja, da tudi turistični razvoj podeželja in diverzifikacija kmetijskih dejavnosti (da bodo vključene izobraževalne, kulturne in rekreativne dejavnosti) spodbujata mlade k temu, da v duhu prevzemanja pobude in podjetnosti, usmerjenim v inovacije in promocijo tradicionalnih proizvodov, prevzamejo aktivno vlogo na kmetijah;

23.  poudarja, da je za spopadanje z izzivom zagotavljanja delovnih mest na podeželju in zagotovitev tega, da se kmetijstvo ponovno prizna kot ključni dejavnik teritorialnega razvoja, bistvenega pomena, da se s pomočjo sklada EKSRP in drugih evropskih skladov med različnimi področji politik ustvarijo sinergije; ugotavlja, da se lahko sredstva iz drugega stebra uporabijo kot dinamično finančno orodje za ustvarjanje večjih sinergij z alternativnimi viri in programi financiranja, da bodo na voljo na podeželju in povečali povezanost, konkurenčnost in gospodarsko diverzifikacijo, pa tudi za podporo podjetništva, pri čemer je treba upoštevati ohranjanje podeželske kulture in identitete;

24.  opozarja, da vlagatelji z nakupom kmetijskih zemljišč vse bolj ogrožajo male kmetije, ki jih vodijo lastniki; poudarja, da sta ohranitev obdelovalnih zemljišč in dostop do zemljišč ključnega pomena za vzpostavitev in razširitev kmetijskih gospodarstev ter ključnega pomena za ohranitev delovnih mest na podeželju; poudarja, da je poročilo Komisije o potrebah mladih kmetov iz novembra 2015 pokazalo, da je razpoložljivost zemljišč za nakup in najem največja težava, s katero se soočajo mladi kmetje in novi udeleženci v kmetijski panogi; zato poziva države članice, naj si izmenjujejo primere dobre prakse in razvijejo instrumente, ki bodo omogočili dostop do zemljišč na podeželskih območjih z visoko stopnjo brezposelnosti, na primer prek participativne rabe in upravljanja zemljišč v skladu z nacionalnimi praksami ali vzpostavitve sistemov za upravljanje in zagotavljanje informacij o neuporabljenih zemljiščih ali zemljiščih, ki bi se lahko uporabljala za kmetijstvo, pri katerih bi imeli mladi kmetje in ženske prednostno pravico do uporabe;

25.  meni, da je pomembno, da programi za razvoj podeželja bolj prispevajo k izboljšanju odnosa med podeželjem in mesti, da se spodbudi sodelovanje in se podjetjem s podeželja zagotovijo priložnosti, ki so nadvse pomembne za razvoj podeželja in ustvarjanje delovnih mest; meni tudi, da so vasi zelo pomembne za odnose med mesti in podeželjem, saj prebivalcem okoliških podeželskih območjih omogočajo dostop do osnovnih storitev, in da bi zato morale države članice v okviru svojih teritorialnih politik spodbujati tudi storitve v vaseh;

26.  poziva, naj se v prehranski verigi vzpostavijo zavezujoča pravila o pravičnem plačilu med proizvajalci hrane, trgovci na debelo in predelovalci, da bi kmetom tako zagotovili ustrezen delež dodane vrednosti, ki jim bo omogočal izvajanje trajnostnih načinov kmetovanja;

27.  poudarja, da je gozdarski sektor, ki se v Evropi trenutno premalo izkorišča, pomemben vir delovnih mest, ki bi jih bilo treba v različnih oblikah v celotni verigi proizvodnje lesa bolj spodbujati; dodaja, da je trenutno v Uniji velik primanjkljaj v dobavni verigi lesa in da je zato treba vlagati v infrastrukturo, ki je potrebna za razvoj tega sektorja;

28.  poudarja, da je dostop do zemljišč nujen pogoj za vzpostavitev in razširitev kmetijskega gospodarstva; poudarja tudi, da je dostop do zemljišč največji problem, s katerim se soočajo mladi kmetje, ki želijo vzpostaviti kmetijsko gospodarstvo;

V okviru prihodnje SKP po letu 2020

29.  poudarja, da je treba poenostaviti postopke SKP in da morajo biti sredstva zanjo tudi v prihodnje vsaj na sedanji ravni, kar bi odražalo znatno evropsko dodano vrednost te politike, da bo lahko – v okviru raznolikega evropskega kmetijskega in gozdarskega sektorja – učinkovito in dolgoročno spodbujala zaposlovanje ter trajnostni razvoj in privlačnost podeželja; poudarja, da bi bilo treba politiko za razvoj podeželja – ki omogoča bolj neposredno in učinkovitejše ukrepanje za zmanjšanje socialne izključenosti med prebivalci podeželja ter spodbujanje zaposlovanja in dinamike na podeželju – postopoma okrepiti, pri čemer pa ne bi smeli ogroziti podpore iz prvega stebra, ki ga je treba reorganizirati, da se med drugim zagotovita boljše delovanje in večja stabilnost trgov, saj je to nadvse pomembno za ohranitev dohodkov iz kmetijstva, evropskega modela kmetijstva in varnosti preskrbe s hrano, pa tudi za zagotovitev, da bo podeželje ohranilo svojo privlačnost (s poudarkom na kakovosti življenja) v primerjavi z mestnimi območji;

30.  poudarja, da bi morali imeti v SKP pomembno vlogo instrumenti za modernizacijo in naložbe, ki na trajnosten način in v skladu z okoljskimi predpisi zagotavljajo konkurenčnost gospodarskih sektorjev na podeželju (vključno s kmetijsko-živilskim, energetskim, predelovalnim in storitvenim sektorjem ter socialnim sektorjem), s čimer zagotavljajo ohranjanje delovnih mest; opozarja, da bodo ti instrumenti omogočili tudi premostitev vrzeli na področju razvoja kmetijstva in podeželja med državami članicami in med regijami;

31.  poudarja pomen sektorja turizma kot vira dohodka za kmete (npr. počitnikovanje na kmetiji); poziva države članice in Komisijo, naj pripravijo programe v podporo naložbam in podjetništvu; meni, da je pomembno, da se zadevne kmetije podpre s pomočjo turističnih kampanj;

32.  je seznanjen z ukrepi za poenostavitev SKP, ki so bili izvedeni do sedaj, vendar poziva Komisijo, naj še naprej oblikuje in izvaja ukrepe, s katerimi bi, kar zadeva zmanjševanje upravne obremenitve SKP in povečevanje kmetijske produktivnosti, uvedla sorazmernost in prožnost;

33.  poudarja, da obstajajo omejitve glede tega, kaj je mogoče doseči v okviru SKP, saj je njen glavni cilj zanesljiva preskrba s hrano, in da je za učinkovito rešitev številnih izzivov, ki vplivajo na ustvarjanje in ohranjanje delovnih mest na podeželju potreben širši in medsektorski pristop tako na regionalni ravni kot na ravni držav članic;

34.  poziva Komisijo, naj podpre konkurenčen in trajnosten evropski kmetijski model, temelječ na družinskem, raznolikem in večnamenskem kmetijstvu, pri katerem bo imelo ohranjanje delovnih mest na podlagi načela teritorialnosti in pošteno plačanih delovnih mest prednost, s posebnim poudarkom na območjih, ki se soočajo s posebnimi omejitvami, kot so priznana v členu 349 PDEU, in – pri proizvodnji živilskih in neživilskih proizvodov – na zagotavljanju zanesljive preskrbe s hrano ter varnosti hrane, da se zagotovi varovanje zdravja;

35.  poziva države članice, naj razvijejo orodja za spremljanje in urejanje zemljišč, da bodo bolj seznanjene z zemljiškim trgom in bodo ustavile razširjen pojav koncentracije oz. prilaščanja zemljišč in proizvodnih orodij;

36.  poudarja, da je treba spodbujati razvoj, trženje in prodajo visokokakovostnih kmetijskih proizvodov; poziva k pobudam za odpiranje novih trgov ter uvedbo operativnih programov za proizvode in trženjskih kampanj, da bi zagotovili diverzifikacijo proizvodov in konkurenčnost evropske prehranske verige;

37.  meni, da je treba v okviru SKP upoštevati vse oblike evropskega kmetijstva in vsa podeželska območja, vključno z najbolj prikrajšanimi in najranljivejšimi med njimi (kot so gorska območja in najbolj oddaljene regije), da se zagotovi čim boljše izkoriščanje vseh virov; nadalje meni, da sem sodi tudi ponovna uporaba zapuščenih kmetijskih zemljišč;

38.  poudarja, da diverzifikacija kmetijstva in regionalni nišni trgi povečujejo in zagotavljajo zaposlenost na podeželju; poziva k pobudam za spodbujanje diverzifikacije kmetij (npr. neposredno trženje kmetijskih proizvodov) in podeželskega gospodarstva na splošno (npr. z lajšanjem prehoda s kmetijske dejavnosti na druga zaposlitvena področja);

39.  meni, da bi moralo biti možno s sredstvi prihodnje SKP zagotoviti večjo podporo za upočasnitev izginjanja malih in srednjih kmetij in podjetij, združenih v organizacije proizvajalcev, ki so uspešnejša pri ustvarjanju dodane vrednosti in delovnih mest na podlagi načela teritorialnosti, ker so na splošno bolj raznolika, gospodarna in samostojna ter lažje prenosljiva, hkrati pa so tudi pomemben gospodarski in socialni steber v zadevnih regijah, meni tudi, da bi bilo treba še naprej posebej podpirati ozemlja s posebnimi omejitvami, kot so priznana v členu 349 PDEU;

40.  poudarja, da bi morali neposredna plačila SKP dodeljevati le osebam, katerih glavno področje dejavnosti je kmetijstvo;

41.  poudarja, da je v najbolj oddaljenih regijah iskanje rešitev na področju zaposlovanja v primeru upočasnitve gospodarske rasti zaradi pomanjkljive medsebojne povezanosti oteženo, glede na pomen kmetijstva v teh regijah pa tudi meni, da bi morali ta ozemlja s posebnimi omejitvami, kot so priznana v PDEU, pri sredstvih v okviru prihodnje SKP pozitivno diskriminirati, saj bi to imelo multiplikacijski učinek na spodbujanje drugih sorodnih dejavnosti, na primer živilsko-predelovalne industrije, turizma, varstva narave, proizvodnje energije in krožnega gospodarstva, in sicer na način, ki bi dopolnil strategijo financiranja iz več skladov; poudarja, da bi morala ta strategija upoštevati dejavnike pozitivne diferenciacije, opredeljene za najbolj oddaljene regije, ki bi lahko predstavljale laboratorij za izvirne in inovativne rešitve v kmetijstvu, ki bi jih nato lahko uporabljali v drugih, manj skrajnih in celovitejših kontekstih v zvezi s strukturo kmetijskih gospodarstev, prstjo in podnebnimi razmerami ter značilno biotsko raznovrstnostjo;

42.  meni, da bi bilo treba spodbujati in finančno podpirati skupinsko kmetovanje, saj omogoča zmanjšanje stroškov pridelave, zlasti stroškov za stroje, obenem pa spodbuja solidarnost med kmeti, prenos inovacij, znanja in primerov dobre prakse ter ustvarja ugodno dinamiko za razvoj in zaposlovanje;

43.  poziva Komisijo, naj spodbuja diverzifikacijo in konkurenčnost malih kmetijskih gospodarstev, tudi v smislu socialnega kmetijstva in kmetijstva, usmerjenega v storitveno dejavnost;

44.  poudarja, kako pomembno je, da SKP zagotovi večjo podporo za pozitivne učinke kmetijstva v smislu zaposlovanja in okolja ter da bolj uspešno podpira ekološko in biodinamično kmetovanje in vse druge trajnostne načine pridelave, vključno s trajnostnim kmetovanjem in gozdnim kmetijstvom v okviru agroekologije, za to pa bo treba poenostaviti sedanje predpise in sprejeti predpise, ki jih bo mogoče enostavno, razumljivo in brez težav izvajati; meni, da je vrednost teh pozitivnih učinkov v smislu zaposlovanja in okolja, ki so pomembni za vso družbo, element, ki bi ga bilo treba vključiti v dohodke iz kmetijstva;

45.  opozarja na pozitiven primer „eko-okrožij“, tj. območij, kjer se z usklajenimi ukrepi spodbujajo lokalni kmetijski in živinorejski, ekološko pridelani proizvodi ter vse gospodarstvo, ki je z njimi povezano (kmetijsko-živilski, gastronomski in turistični sektor), saj dokazano dvigujejo lokalni dohodek in z ohranjanjem okolja in lokalne proizvodnje spodbujajo zaščito ozemlja;

46.  poudarja potencial trajnostnega kmetovanja in trajnostnih prehranskih sistemov, zlasti ekološkega kmetovanja, ter trajnostnega upravljanja s prstjo, vodo, biotsko raznovrstnostjo in podeželsko infrastrukturo za ohranjanje in ustvarjanje dostojnih delovnih mest v kmetijstvu in uspešnih podeželskih gospodarstev;

47.  meni, da mora zagotovitev prehranske varnosti v Evropski uniji ostati glavno vodilo pri ukrepanju v okviru prihodnje SKP, pri čemer se ne smejo zapostavljati trgi zunaj EU; v zvezi s tem meni, da lahko trgovinski sporazumi predstavljajo resnično tveganje, a hkrati tudi priložnost za evropsko kmetijstvo, nadalje meni, da prostotrgovinski sporazumi ne bi smeli povzročiti nelojalne konkurence za male in srednje kmetije oz. ogrožati lokalna gospodarstva in delovna mesta;

48.  meni, da bi morali za izboljšanje sedanje neustrezne organizacije v sektorju sadja in zelenjave ponovno uvesti podporo EU za projekte novonastalih združenj pridelovalcev sadja in zelenjave;

49.  poudarja, da mora EU glede na veliko negotovost glede prihodnosti z nizkimi in nestabilnimi cenami kmetijskih proizvodov doseči cilje Pogodbe za SKP, in sicer z večjim prizadevanjem za odpravo nepredvidljivih učinkov trgov, kadar niso uspešni, ter zagotoviti odpornost in konkurenčnost kmetijskega sektorja, tako da vzpostavi učinkovite varnostne mreže ter sisteme za preprečevanje in upravljanje krize, da se doseže ravnotežje med ponudbo in povpraševanjem, pa tudi tako, da oblikuje orodja za upravljanje s tveganji, ki bodo temeljila na novih in inovativnih sistemih ter kmete vključili v financiranje; meni, da bi bilo treba povečati delež sredstev za ukrepe za stabilizacijo kmetijskih trgov in da bi bilo treba v okviru SKP zlasti okrepiti tudi zavarovalne sheme za zaščito kmetov pred različnimi tveganji, povezanimi s podnebjem, zdravjem in gospodarstvom; meni tudi, da mora Unija glede na tveganja, povezana z globalnim segrevanjem, storiti vse, kar je v njeni moči, da okrepi pozitivno vlogo, ki jo lahko ima kmetijstvo, in sicer v obliki ukrepov agronomije in boljšega upravljanja tal za boljše zajemanje ogljika, in da je treba kmetom zagotoviti tehnično in finančno podporo, da bodo lahko postopno spremenili svojo prakso in uvajali inovacije;

50.  poudarja tudi, da bi morali neposredna plačila kot instrument SKP ohraniti tudi po letu 2020, da bi podprli in stabilizirali dohodke kmetij in nadomestili stroške zaradi upoštevanja visokih standardov EU (na področju načinov proizvodnje in zlasti okoljskih zahtev) ter ohranili kmetijsko proizvodnjo v najbolj zapostavljenih regijah; poudarja, da bi morali neposredna plačila zato nameniti zagotavljanju ekonomsko stabilnega kmetovanja ter prehranske in okoljske varnosti; v zvezi s tem opozarja, da je bistveno uskladiti stopnje neposrednih plačil, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje na enotnem trgu EU, kot tudi trajnostno izkoriščanje kmetijskih virov na ravni EU;

51.  meni, da bi morala SKP celovito spodbujati sodelovanje med kmeti, zlasti v proizvodnem in predelovalnem sektorju, saj se stopnja sodelovanja med kmeti v posameznih državah članicah zelo razlikuje, pomanjkanje sodelovanja pa negativno vpliva na zmožnost kmetov, da se zoperstavijo kriznim razmeram in tržnim pritiskom;

52.  poziva države članice, naj v okviru drugega stebra SKP prednostno obravnavajo evropsko partnerstvo za inovacije; poziva Komisijo, naj prednostno obravnava program Obzorje 2020 in kmetom zagotovi boljši dostop do možnosti financiranja EIB, podpore za inovativne, trajnostne kmetijske in gozdarske modele za proizvodnjo hrane in drugih živilskih in neživilskih dobrin in storitev (obnovljivi viri energije, bioekonomija, podeželski turizem in nove možnosti za kmete za dobavo surovin v industrijski dobi brez nafte), hkrati pa naj zagotovi tudi razvoj virov posameznega podeželskega območja;

53.  trdno verjame, da bo tudi v prihodnje treba spodbujati nadaljnje poklicno usposabljanje kmetov in kmetijskih delavcev ter zagotoviti razširjanje znanstvenih spoznanj in inovacij, da bi zagotovili prilagodljivost spreminjajočemu se okolju ter olajšali opravljanje gospodarskih dejavnosti;

54.  meni, da so pristopi od spodaj navzgor k lokalnemu razvoju, kot sta pobuda Leader in lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost, dokazali svojo učinkovitost z vidika števila ustvarjenih delovnih mest in z vidika nizkih javnih izdatkov za posamezno ustvarjeno delovno mesto, zato meni, da bi jih bilo treba v vseh državah članicah še okrepiti, spodbujati in izvajati s pomočjo pristopov, ki vključujejo več skladov, in prek okrepitve vloge lokalnih in regionalnih organov; zlasti poudarja vlogo predstavnikov lokalnih akcijskih skupin pri tehnični podpori in podpornih storitvah za pobude za zagon zaposlovanju prijaznih projektov; poziva tudi, naj bodo takšne lokalne akcijske skupine čim bolj avtonomne, da bodo kar najbolj učinkovite; dodaja, da bi bilo treba vzpostaviti mehanizme za zagotavljanje smotrnega vključevanja socialnih partnerjev, in poziva Komisijo, naj pripravi modele primerov dobre prakse v zvezi z nadnacionalnimi projekti Leader II;

55.  ugotavlja, da težave pri dostopanju do informacij v zvezi z ustreznim načrtovanjem programov in financiranjem na nacionalni ravni in na ravni EU ovirajo razvoj podeželskega gospodarstva;

56.  poziva, naj se pri razvrščanju naložb prek politike za razvoj podeželja v podporo zaposlovanju na podeželju prednost da delovnim mestom, spremembam v zvezi z brezposelnostjo, učinkovitosti podjetij, ki prejmejo sredstva, ter oblikovanju spodbud za zaposlovanje delavcev, in priporoča, da programi za razvoj podeželja vključujejo okrepljeno mikrofinanciranje, saj je to še zlasti koristna pomoč pri ustanavljanju kmetijskih in nekmetijskih podjetij;

57.  poudarja, da bi lahko okrepili pomen drugega stebra za ustvarjanje delovnih mest, če bi dovolili veliko večjo prožnost glede na potrebe posamezne regije;

58.  meni, da je treba tudi v prihodnosti razvijati visokokakovostne teritorialne prehranske sisteme, ki bodo zagotavljali nepredelana ali predelana živila, in sicer s spodbujanjem individualne odgovornosti in udeležbe deležnikov – bodisi v obliki združenih proizvajalcev, predelovalcev, distributerjev in potrošnikov bodisi skupnosti proizvajalcev in potrošnikov ali pa tako, da se povežejo vsi gospodarski akterji v kmetijsko-živilskem sektorju in sektorju kulinaričnega turizma – pri kvalitativnih in pogodbenih dejavnostih za zagotavljanje varne preskrbe s hrano in varnosti hrane, pa tudi poštenega dohodka, da se bodo kmetje lahko dostojno preživljali, pa tudi ohranili zaposlenost na svojih kmetijah; ugotavlja, da lahko imajo ti prehranski sistemi zlasti, a ne izključno, obliko kratkih oskrbovalnih verig in/ali lokalnih trgov; meni, da bi bilo treba v prihodnje več sredstev EU nameniti razvoju in delovanju določenih posebnih sistemov kakovosti živil in nadaljnjemu razvoju svetovno znane evropske gastronomije; meni, da je za to treba bolje prilagoditi zakonodajo s področja javnih razpisov, da bodo lokalni organi lahko spodbujali lokalno proizvodnjo;

59.  opozarja, da je treba dodatno podpreti kmetijstvo in ustvariti delovna mesta v kmetijstvu na območjih z omejenimi možnostmi in območjih na zunanjih mejah EU;

60.  meni, da je treba podpirati kolektivne oblike, ki bi v partnerskem odnosu povezovale kmete in druge deležnike na podeželju, saj omogočajo razvoj številnih dejavnosti, ki neposredno in posredno ustvarjajo delovna mesta, kot sta oblikovanje lokalnih prehranskih in neprehranskih verig in zagotavljanje različnih storitev (kmečki turizem, vzdrževalna dela na zasebnih in javnih površinah itd.);

61.  meni, da bi morale Komisija in države članice kmete prek SKP in drugih politik spodbujati k temu, da diverzificirajo svoje vire dohodkov in se tako zaščitijo pred negativnimi trendi na trgu; meni tudi, da bi ta diverzifikacija lahko vključevala ekoturizem, razvoj energije iz obnovljivih virov, npr. vetrno in sončno, dodajanje vrednosti kmetijskim pridelkom s pomočjo predelave in kmetijske trgovine;

62.  poziva Komisijo, naj lokalne zadruge bolj podpre pri ponovnem prevzemanju nadzora nad njihovimi cenami in proizvodi;

63.  ugotavlja, da turistični sektor nudi pomembne priložnosti za dohodek ter neposredno in posredno zaposlovanje v kmetijstvu in na podeželju, pa tudi da omogoča krepitev zgodovinske, kulturne, gastronomske, krajinske in okoljske dediščine posameznih regij; ugotavlja tudi, da privlačnost regije za turiste ne temelji zgolj na njeni zgodovini, temveč vse bolj tudi na kakovosti njenih živil, krajine ter okolja; meni, da je zaradi vseh teh razlogov treba turistični sektor še bolj podpreti s politiko razvoja podeželja;

64.  poudarja, da so zaradi izzivov na področju podnebnih sprememb in okolja potrebne znatne javne in zasebne naložbe, namenjene ustvarjanju delovnih mest, s podporo pojava novih poklicev, da bi se zagotovilo vzdrževanje in ohranjanje virov na podeželju, obnovitev kakovosti degradiranih ekosistemov, učinkovitejši boj proti poplavam in požarom ter boljše varovanje kakovosti vode, prsti, zraka in biotske raznovrstnosti; ugotavlja, da je za to sicer potrebno sodelovanje med kmetijstvom in drugimi deležniki na podeželju, da pa zlasti ponuja nove priložnosti za diverzifikacijo dohodkov v kmetijstvu;

65.  poziva Komisijo, naj oceni socialne posledice te krize v kmetijstvu, zlasti v smislu izgube delovnih mest, predvsem na podeželju; poziva države članice, naj preučijo, kako bi lahko izboljšali konkurenčnost kmetijstva, da bi sektor lahko ustvarjal delovna mesta in dodano vrednost, ki je pravično porazdeljena v kmetijstvu in kmetijsko-živilski industriji, da se zagotovi poštena konkurenca in zmanjša škoda, ki jo povzročajo socialni damping ter negotovi in netipični zaposlitveni pogoji, ki nesorazmerno prizadenejo nekatere skupine; ugotavlja, da družinski člani na mnogih družinskih kmetijah nimajo socialnega statusa oz. pravnega priznanja oz. niso vključeni v noben sistem socialnega zavarovanja; poudarja, da morajo kmetijska gospodarstva upoštevati nacionalno zakonodajo na področju zaposlovanja in sociale; meni, da bi se z uvedbo dodatnih pogojev za plačila prvega stebra SKP znatno povečala upravno obremenitev kmetov, njihov potencial za ustvarjanje delovnih mest pa bi bil omejen; poziva k večji vlogi socialnih partnerjev ter organov upravljanja in poziva države članice, naj priznajo in zagotavljajo socialne pravice kmetov, tako da poskrbijo za to, da bodo vsi delavci v kmetijstvu (s krajšim ali polnim delovnim časom) vključeni v sisteme socialnega zavarovanja; poziva države članice, naj v nacionalno zakonodajo prenesejo Direktivo 2014/36/EU o sezonskih delavcih; poziva, naj se nacionalnim zdravstvenim in varnostnim organom namenijo sredstva za razširjanje informacij o varnosti na kmetiji;

66.  poziva Komisijo, naj uvede kazalnike, ki jih je predlagala organizacija FAO v svoji oceni trajnosti sistemov za prehrano in kmetijstvo, zlasti na področju zaposlovanja in socialne blaginje;

67.  želi opomniti, da ima evropski kmet v povprečju v lasti zgolj dvanajst hektarov zemlje in da je površina 70 % kmetijskih gospodarstev manjša od petih hektarov; ugotavlja, da si kmetijska gospodarstva zaradi svoje velikosti in sestave ne morejo vedno privoščiti, da bi zaposlila delavce s polnim delovnim časom ali visokokvalificirane delavce; zato spodbuja Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za spodbujanje združenj delodajalcev;

68.  meni, da je nujno treba zagotoviti, da so na voljo javne in zasebne storitve, s čimer bi zagotovili privlačnost podeželja in omogočili, da se zaposlovanje tam ohrani in razvija; meni tudi, da imajo prebivalci podeželja pravico do enakega dostopa do kakovostnih javnih storitev, kot so izobraževanje ter socialno in zdravstveno varstvo; meni, da je bistvenega pomena, da si vsi – lokalna vlada, regionalna vlada (če obstaja) in lokalni zasebni sektor – skupaj prizadevajo za spodbujanje naložb in zagotovitev, da imajo podeželska in oddaljena območja osnovno infrastrukturo, kot so javne in zasebne prometne povezave, zanesljivo oskrbo z energijo ter zanesljivo in hitro širokopasovno tehnologijo ter finančne in kreditne sheme za podeželske podjetnike, mikropodjetja in MSP, brez česar bodo podeželska podjetja in gospodinjstva stalno prikrajšani, preseljevanje na mestna območja pa se bo nadaljevalo;

69.  meni, da je v luči nedavnih živalskih epidemij in nedavnih škandalov v zvezi z varnostjo hrane (na primer izbruh bakterije E. coli leta 2011, škandal s konjskim mesom leta 2013 in sedanji škandal s ponarejenim medom) treba občutno povečati financiranje prehranske in krmne varnosti, kot je določeno v tretjem razdelku večletnega finančnega okvira, saj je dodeljenih 1,93 milijarde EUR za sedanje obdobje sedmih let povsem nezadostnih;

70.  poudarja, da se kmetje zelo pogosto soočajo z upravnimi stroški, povezanimi s SKP, in da se ti stroški med posameznimi državami članicami močno razlikujejo; poziva Komisijo in države članice, naj zmanjšajo upravno obremenitev, tako da skrajšajo upravne postopke in poenostavijo SKP, pa tudi zagotovijo njen stroškovno učinkovit prenos;

71.  poudarja, da sta dostop do osnovnih storitev, kot so izobraževanje, zdravstveno varstvo in stanovanja, ter vzdržnost teh storitev nujno potrebna za okolje, ki bo ugodno za ustvarjanje delovnih mest in uresničevanje življenjskih potreb prebivalcev podeželja;

72.  meni, da je javne organe nujno treba pozvati k temu, da vzpostavijo svetovalne in podporne službe za vodenje kmetij na podeželju, da se evropsko kmetijstvo posodobi;

73.  poziva Komisijo in države članice, naj v skladu z načelom enakosti in nediskriminacije iz politik in programov EU spodbujajo in olajšajo enakopravnost žensk na trgu dela ter združljivost poklicnega in zasebnega življenja na podeželju, zlasti pri plačah ter socialnih in pokojninskih pravicah, spodbujanju pridobivanja novih kvalifikacij in zagotavljanju možnosti in priložnosti za zaposlitev žensk v kmetijstvu in izven njega; jih poziva tudi, naj bolje izkoristijo priložnosti za ciljne spletne informacijske platforme, ukrepe in podporo za nove in že etablirane kmetice ter ženske na podeželju, zlasti v okviru sklada EKSRP in drugih skladov EU, ki spodbujajo razvoj projektov, ter naj prispevajo k ohranitvi bistvene infrastrukture in storitev, ki so pomembne za vsakdan na podeželju, ter tako pripomorejo k zajezitvi odseljevanja žensk s podeželja; nadalje opozarja, da je treba – zlasti za podeželje – oblikovati trajnostne strategije za ohranitev, spodbujanje in podpiranje mrež in organizacij žensk ter njihove vloge pri odločanju v kmetijstvu in na podeželju; poleg tega poziva k lažjemu dostopu do izobraževanja, finančnih sredstev in informacij za spodbujanje podjetniških pobud žensk (npr. s pomočjo e-poslovanja) ter njihovega lastništva kmetijskih gospodarstev in razvijanja le-teh;

74.  poziva države članice, naj okrepijo vlogo socialnih partnerjev in organizacij za socialno varstvo, ki skupaj z organi nadzorujejo skladnost z zakonodajo na področju zaposlovanja, se borijo proti neprijavljenemu delu, nadzorujejo spoštovanje socialnih in varnostnih standardov, ki spodbujajo socialno in ekonomsko vključevanje priseljenih delavcev, vključno s sezonskimi delavkami, migrantkami in begunkami; poziva k vzpostavitvi ureditve, ki bi ženskam omogočala udeležbo v vseh fazah procesa;

75.  opozarja, da so kmetijska zemljišča v EU iz leta v leto manjša; poudarja, da je za ohranitev delovnih mest na podeželju nujno treba ohraniti tudi obdelovalne površine; poziva države članice, naj spodbujajo boljši dostop do zemljišč na območjih z visoko stopnjo brezposelnosti, v zvezi s tem poziva k sprejetju ukrepov za zagotovitev, da imajo mlade kmetice dostop do posojil ter lahko sodelujejo pri upravljanju zemljišč;

76.  opozarja na to, da ženske predstavljajo 45 % kmetijskih delavcev; poziva Komisijo, naj pregleda opredelitev družinskih kmetij, da bi se olajšal dostop žensk do usposabljanja in poklicnega svetovanja ter do kapitala in ugodnosti;

77.  poziva pristojne nacionalne, regionalne in lokalne organe, naj spodbujajo sodelovanje žensk v lokalnih akcijskih skupinah ter razvoj lokalnih partnerstev v okviru programa Leader ter naj zagotovijo po spolu uravnoteženo sodelovanje v njihovih upravnih odborih;

o
o   o

78.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Eurostat, 2016.
(2) Gl.: http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.nat-opinions.25458

Pravno obvestilo