Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2143(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0381/2016

Predložena besedila :

A8-0381/2016

Razprave :

PV 01/02/2017 - 21
CRE 01/02/2017 - 21

Glasovanja :

PV 02/02/2017 - 7.1
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0012

Sprejeta besedila
PDF 380kWORD 65k
Četrtek, 2. februar 2017 - Bruselj Končna izdaja
Celovit pristop k športni politiki: dobro upravljanje, dostopnost in celovitost
P8_TA(2017)0012A8-0381/2016

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. februarja 2017 o celovitem pristopu k športni politiki: dobro upravljanje, dostopnost in celovitost (2016/2143(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 165 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki določa namene športne politike EU,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. januarja 2011 z naslovom Razvijanje evropske razsežnosti v športu (COM(2011)0012),

–  ob upoštevanju poročila strokovne skupine EU za dobro upravljanje z naslovom Načela dobrega upravljanja športa v EU iz oktobra 2013;

–   ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni o množičnem športu z naslovom Množični šport – oblikovanje Evrope iz junija 2016,

–   ob upoštevanju poročila skupine na visoki ravni o športni diplomaciji iz junija 2016,

–   ob upoštevanju programa Erasmus+, katerega namen je odpraviti čezmejne grožnje za integriteto športa ter spodbujati in podpirati dobro upravljanje v športu, dvojno poklicno pot za športnike ter prostovoljstvo v športu, pa tudi socialno vključevanje in enake možnosti,

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije o športu (COM(2007)0391),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. junija 2015 o nedavnih razkritjih korupcije na visoki ravni pri FIFI(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. oktobra 2013 o organiziranem kriminalu, korupciji in pranju denarja: priporočila za ukrepe in pobude, ki bi jih bilo treba sprejeti(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2013 o spletnih igrah na srečo na notranjem trgu(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2013 o vnaprejšnjem dogovarjanju o izidih tekem in korupciji v športu(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2012 o evropski razsežnosti v športu(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. maja 2008 o Beli knjigi o športu(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2007 o prihodnosti poklicnega nogometa v Evropi(7),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. junija 2010 o zastopnikih igralcev(8),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. novembra 2013 o Katarju: razmere delavcev migrantov(9),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o vlogi medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in izobraževanja pri spodbujanju temeljnih vrednot EU(10),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 31. maja 2016 o krepitvi integritete, preglednosti in dobrega upravljanja pri najpomembnejših športnih dogodkih,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 26. maja 2015 o povečanju vloge množičnega športa pri razvoju prečnih veščin, zlasti med mladimi,

–  ob upoštevanju Resolucije Sveta z dne 21. maja 2014 o delovnem načrtu Evropske unije za šport za obdobje 2014–2017,

–  ob upoštevanju Sklepov Sveta z dne 26. novembra 2013 o prispevku športa h gospodarstvu EU ter zlasti k reševanju problema brezposelnosti mladih in socialnemu vključevanju,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 25. novembra 2013 o spodbujanju zdravju koristnih telesnih dejavnosti v različnih sektorjih,

–  ob upoštevanju Sklepov Sveta z dne 18. novembra 2010 o vlogi športa kot sredstvu in vzpodbudi za dejavno socialno vključevanje(11),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope z dne 3. julija 2016 o celostnem pristopu k varnosti in storitvah na nogometnih tekmah in drugih športnih dogodkih,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope z dne 18. septembra 2014 o prirejanju izidov športnih tekmovanj,

–  ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije in Splošnega sodišča Evropske unije in sklepov Komisije o športnih zadevah, stavah in igrah na srečo,

–  ob upoštevanju ciljev iz globalne agende 2030 za trajnostni razvoj,

–  ob upoštevanju člena 6 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0381/2016),

A.  ker je Evropska unija z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe v letu 2009 pridobila posebno pristojnost za šport, to je, da izdela in izvaja športno politiko, ki se s sredstvi iz posebne proračunske vrstice usklajuje na ravni EU, in vzpostavi sodelovanje z mednarodnimi športnimi organizacijami, pri tem pa upošteva posebno naravo športa in spoštuje avtonomnost vodilnih struktur na tem področju;

B.  ker ima šport pomembno vlogo v življenju milijonov državljanov EU; ker pri amaterskem in poklicnem športu ne gre zgolj za športne zmogljivosti, dosežke in tekmovanja, temveč prinaša tudi znaten socialni, izobraževalni, gospodarski, kulturni in združevalni prispevek za gospodarstvo in družbo EU, pa tudi ta njene strateške cilje in družbene vrednote;

C.  ker je šport pomemben in hitro rastoč sektor gospodarstva EU ter dragoceno prispeva k rasti, ustvarjanju delovnih mest in družbi, tudi na lokalni ravni, ter ima dodano vrednost in učinke za zaposlovanje, ki presegajo povprečne stopnje rasti; ker delež s športom povezane zaposlenosti po ocenah znaša 3,51 % skupne zaposlenosti v EU, delež s športom povezane bruto dodane vrednosti pa 294 milijard EUR (kar je 2,98 % celotne bruto dodane vrednosti EU);

D.  ker šport ne pridobiva pomena samo v smislu gospodarstva, ampak tudi kot družbeni pojav, ki veliko prispeva k strateškim ciljem in družbenim vrednotam Evropske unije, kot so strpnost, solidarnost, blaginja, mir, spoštovanje človekovih pravic in razumevanje med narodi in kulturami;

E.  ker športno udejstvovanje prispeva k boljši kakovosti življenja, preprečuje bolezni in je temeljnega pomena za krepitev osebnega razvoja in zdravja;

F.  ker je za poklicne športnike bistvenega pomena, da se upoštevajo temeljne delavske pravice;

G.  ker šport prispeva tudi k povezovanju ljudi in presega pojme rase, vere in narodnosti;

H.  ker je integriteta športa najpomembnejša za spodbujanje njegove verodostojnosti in privlačnosti;

I.  ker ima šport posebni značaj, ki temelji na prostovoljskih strukturah in je pogoj za njegovo izobraževalno in družbeno vlogo;

J.  ker so nedavni korupcijski škandali v športu in športnih organizacijah na evropski in mednarodni ravni omadeževali podobo športa, sprožili zahteve in vprašanja glede potrebe po resnični in strukturni reformi vodilnih športnih organov in organizacij, ob hkratnem upoštevanju, da se strukture na področju športa v različnih evropskih državah zelo razlikujejo in da so športne organizacije po svoji naravi pogosto avtonomne;

K.  ker sta poklicni in množični šport pomembna za spodbujanje miru, spoštovanja človekovih pravic in solidarnosti po svetu, prinašata družbam zdravstvene in gospodarske koristi in imata pomembno vlogo pri poudarjanju temeljnih vrednot na področju izobraževanja in kulture ter podpiranju socialne vključenosti;

L.  ker bi dobro upravljanje v športu moralo spoštovati ustrezno ureditev športa po načelih učinkovitega, preglednega, etičnega in demokratičnega upravljanja, postopkov in struktur z udeležbo deležnikov;

M.  ker so športne organizacije odgovorne za zagotavljanje visokih standardov upravljanja in integritete, ki bi jih morale še dodatno povišati in jih izpolnjevati v vseh okoliščinah, da bi se znova vzpostavilo zaupanje državljanov in okrepilo zaupanje javnosti v pozitivno vrednost športa;

N.  ker so usklajene politike, katerih namen je povečati finančno preglednost, stabilnost in verodostojnost v športu, bistvene za izboljšanje standardov financiranja in upravljanja;

O.  ker evropski model organiziranega športnega udejstvovanja temelji na načelih ozemeljske in državne pripadnosti in ene zveze na disciplino ter mehanizmih solidarnosti med elitnim in množičnim športom, načelu napredovanja in nazadovanja, odprtem tekmovanju in finančni prerazporeditvi;

P.  ker je priznavanje načela ene športne zveze na zvrst športa zelo pomembno in temelji na družbenem pomenu športa kot najboljšega sredstva za ohranjanje njegovih interesov in koristi za družbo;

Q.  ker je zahteva, naj vsa športna tekmovanja potekajo in so odločena v skladu z mednarodno priznanimi pravili igre, legitimna in nujna za vse deležnike;

R.  ker imajo športna razsodišča osrednjo vlogo pri zagotavljanju splošne veljavnosti pravil igre, pravice do pravičnega sojenja v sporih, povezanih s športom, in do dobrega upravljanja, saj so najprimernejše sredstvo za reševanje sporov v športu v skladu s temeljnimi postopkovnimi pravicami EU;

S.  ker je zaradi vse večje količine denarja, ki kroži v športnem sektorju in z njim povezanih organizacijah, potrebno boljše upravljanje in več preglednosti; ker se v športu kot gospodarski dejavnosti, vrstijo škandali zaradi vnaprejšnjega dogovarjanja o izidu tekem, ki vključujejo druga kazniva dejanja in nezakonite dejavnosti, kot so pranje denarja, korupcija in podkupovanje;

T.  ker vse pogostejše prakse dopinga še vedno ogrožajo integriteto in ugled športa, saj kršijo njegove etične vrednote in načela, kot je poštena igra, in ker uporaba nedovoljenih poživil resno ogroža zdravje športnikov, ki jih jemljejo, in pogosto povzročajo hude in trajne poškodbe, in ker je boj proti dopingu v javnem interesu in vprašanje javnega zdravja;

U.  ker nasilje, huliganstvo in diskriminacija zoper skupino oseb ali člana te skupine v amaterskem ali poklicnem športu škodijo njegovemu ugledu in ljudi odvračajo od obiskovanja športnih prireditev;

V.  ker bi moralo biti spodbujanje športa med invalidi in osebami z motnjami v duševnem razvoju prednostna naloga na evropski, nacionalni in lokalni ravni;

W.  ker je treba izboljšati sodelovanje in prepoznavnost žensk v športu in na športnih tekmovanjih;

X.  ker se športniki, zlasti mladoletni, soočajo z vse večjimi ekonomskimi pritiski in jih obravnavajo kot blago, zaradi česar jih je treba zaščititi pred vsako obliko zlorabe, nasilja ali diskriminacije, ki se lahko pojavi med njihovim sodelovanjem v športu;

Y.  ker v ekipnih športih v Evropi narašča skrb vzbujajoč trend lastništva tretjih oseb, pri čemer so igralci, med katerimi je veliko zelo mladih, deloma ali v celoti „v lasti“ zasebnih vlagateljev in ne morejo več odločati o svoji bodoči poklicni poti;

Z.  ker so slabe prakse, povezane z zastopniki in klubskimi prestopi igralcev, privedle do primerov pranja denarja, goljufij in izkoriščanja mladoletnikov;

AA.  ker množični šport nudi možnosti za boj proti diskriminaciji, spodbujanje socialne kohezije, vključevanja in povezovanja ter pomembno prispeva k razvoju prečnih veščin;

AB.  ker se vse večje število klubov pri oblikovanju svojih ekip zanaša predvsem na trg za prestope, čeprav bi morali nameniti večjo pozornost lokalnemu usposabljanju;

AC.  ker šport velja za temeljno pravico za vse in bi morali imeti vsi enake pravice do udeležbe v telesnih dejavnostih in športu;

AD.  ker na splošno telesna aktivnost upada, čeprav je nedvoumno dokazano, da koristi osebnemu zdravju, tudi duševnemu, in dobremu počutju ljudi, države članice pa tako ustvarjajo velike prihranke pri javnih izdatkih za zdravje, in kljub naraščajočemu trendu ljubiteljskih športov, kot je tek, ki se izvaja zunaj organiziranih struktur;

AE.  ker športni dogodki in dejavnosti, zlasti pa večja mednarodna tekmovanja, kažejo koristi športa in bi morali imeti pozitiven družbeni, gospodarski in okoljski vpliv;

AF.  ker so nacionalne ekipe temeljnega pomena, saj podpirajo nacionalno identiteto in navdihujejo mlade športnike za doseganje športnih rezultatov na najvišji ravni, hkrati pa spodbujajo solidarnost z množičnim športom;

AG.  ker je nadaljnje izobraževanje in poklicno usposabljanje športnikov ključno za njihovo pripravo na poklicno pot po koncu športne kariere;

AH.  ker so naložbe v usposabljanje in izobraževanje talentiranih mladih športnikov na lokalni ravni ter spodbujanje tega usposabljanja in izobraževanja izjemnega pomena za dolgoročni razvoj športa in njegove vloge v družbi;

AI.  ker so prostovoljci steber organiziranega športa, saj skrbijo za oblikovanje in dostopnost športnih dejavnosti, zlasti na ravni množičnega športa; ker poleg tega nudi še eno odlično priložnost za usposabljanje za mlade, tudi na mednarodni ravni in v povezavi s programi sodelovanja in razvoja na območjih zunaj EU, kjer je treba okrepiti dialog in podpreti zunanjo politiko EU;

AJ.  ker v svojem najširšem smislu šport predstavlja sistem vrednot skupnosti in ker so te vrednote so temelj za skupni jezik, ki presega kulturne in jezikovne ovire; ker lahko prispeva h krepitvi dialoga in solidarnosti s tretjimi državami, spodbujanju varstva temeljnih človekovih pravic in svoboščin po vsem svetu in podpori zunanje politike EU in bi ga bilo treba uporabljati za te namene;

AK.  ker zbujajo kršitve pravic intelektualne lastnine športnih organizacij, tudi v obliki digitalnega piratstva (zlasti nedovoljeni prenosi športnih prireditev v živo), veliko skrb glede dolgoročnega financiranja športa na vseh ravneh;

AL.  ker je treba na vseh športnih prireditvah zagotavljati svobodo tiska;

AM.  ker lahko šport prispeva k izpolnjevanju ciljev strategije Evropa 2020;

Integriteta in dobro upravljanje športa

1.  poudarja, da boj proti korupciji v športu zahteva nadnacionalna prizadevanja in sodelovanje med vsemi deležniki, vključno z javnimi organi, organi kazenskega pregona, športno industrijo, športniki in navijači;

2.  poziva mednarodne, evropske in nacionalne športne organizacije, naj se zavežejo k uporabi praks dobrega upravljanja in da bodo razvijale kulturo preglednosti in vzdržno financiranje z javno objavo finančne dokumentacije in opisi svojih dejavnosti, vključno z obveznostjo razkritja nadomestil vodstvenim delavcem ter omejitvijo mandata;

3.  meni, da mora razvoj kulture preglednosti spremljati boljša delitev pristojnosti v upravnih organih v športu, boljša razmejitev med komercialnimi in dobrodelnimi dejavnostmi in boljši notranji samoregulativni postopki za napredovanje pri odkrivanju, preiskovanju in sankcioniranju kaznivih dejanj in nezakonitih dejavnosti v športnih organizacijah;

4.  opozarja, da je dobro upravljanje, ki mora biti prednostna naloga naslednjega delovnega načrta EU za šport, v skladu z načeli preglednosti, odgovornosti, enakih možnosti, socialne vključenosti in demokracije, vključno z vključenostjo ustreznih deležnikov, pogoj za avtonomnost športnih organizacij;

5.  poudarja, da je potrebna politika ničelne tolerance do korupcije in drugih oblik kriminalitete v športu;

6.  poudarja, da je uporaba načel dobrega upravljanja v športu, skupaj s spremljanjem, nadzorom in ustreznimi pravnimi instrumenti, ključni dejavnik, ki prispeva k odpravljanju korupcije in drugih nepravilnosti;

7.  poziva Komisijo, države članice, športne organizacije in subjekte, ki kandidirajo, naj zagotovijo, da bodo pri potegovanju za prirejanje večjih dogodkov ravnali skladno s standardi dobrega upravljanja, človekovimi pravicami in pravicami delavcev in spoštovali temeljne človekove in delavske pravic in načelo demokracije, da bi zagotovili pozitiven družbeni, gospodarski in okoljski učinek na lokalne skupnosti, obenem pa spoštovali raznolikost in tradicijo za trajnostno dediščino in verodostojnost športa;

8.  meni, da morajo biti države, ki se potegujejo za pripravo športnih dogodkov ali jih gostijo, pri načrtovanju, izvedbi in spremljanju teh dogodkov ter udeležbi na njih družbeno, okoljsko in gospodarsko odgovorne; poziva športne organizacije in države, ki gostijo dogodke, naj se izogibajo nezaželenemu spreminjanju življenjskega okolja lokalnih prebivalcev, vključno z njihovo razselitvijo;

9.  poziva Komisijo, naj oblikuje seznam zavez in preuči možnost oblikovanja kodeksa ravnanja na področju dobrega upravljanja in integritete v športu; meni, da bi morale športne organizacije določiti pravila za preglednost, etične standarde in kodeks ravnanja za svoje nadzorne organe, izvršne odbore in člane ter operativno politiko in prakso, da bodo zagotovile neodvisnost in spoštovanje veljavnih pravil; poleg tega meni, da bi iskanje novih instrumentov za sodelovanje med vladami, športnimi organizacijami in EU lahko pripomoglo k odpravi nekaterih trenutnih izzivov, s katerimi se sooča športna industrija;

10.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bo javno financiranje športa odvisno od izpolnjevanja uveljavljenih in javnosti dostopnih minimalnih standardov upravljanja, spremljanja in poročanja;

11.  meni, da je za izboljšanje upravljanja in integritete v športu potrebna sprememba miselnosti vseh ustreznih deležnikov; podpira pobude športnih organizacij za izboljšanje standardov upravljanja v športu in za okrepitev dialoga in sodelovanja z lokalnimi in nacionalnimi organi;

12.  poziva športne organizacije, naj do leta 2018 pripravijo in ustrezno izvajajo konkretne predloge za izboljšanje standardov dobrega upravljanja za športne organizacije, športne vodstvene organe in njihova članska združenja ter objavijo rezultate; poudarja ključno vlogo, ki ga ima v tej zvezi ustrezno spremljanje;

13.  poziva države članice, če tega še niso storile, da opredelijo vnaprejšnje dogovarjanje o izidih tekem kot specifično kaznivo dejanje in zagotovijo, da bo vsakemu kaznivemu dejanju, kot sta vnaprejšnje dogovarjanje o izidu tekme in korupcija v športu, sledil sodni postopek, saj vnaprejšnje dogovarjanje o izidih tekem in prirejanje rezultatov športnih tekmovanj kršita etiko in integriteto športa in so zanje že določene športne sankcije organov na področju športa;

14.  poudarja, da izzivi, povezani s preiskavo mednarodnih primerov vnaprejšnjega dogovarjanja o izidih tekem, zahtevajo čezmejno izmenjavo informacij in da je sodelovanje med športnimi organi, državnimi organi in ponudniki stav v okviru nacionalnih platform bistvenega pomena za odkrivanje, preiskovanje in kazenski pregon vnaprejšnjega dogovarjanja o izidih tekem, poziva države članice, naj razmislijo o uvedbi posebnih služb za pregon, če tega še niso storile, za preiskovanje primerov goljufij v športu; v zvezi s tem opozarja, da četrta direktiva o preprečevanju pranja denarja uvaja zahtevo, da morajo ponudniki iger na srečo skrbno preveriti visoke transakcije;

15.  poziva Svet, naj najde rešitev, ki bo EU in njenim državam članicam omogočila, da podpišejo in ratificirajo konvencijo Sveta Evrope o prirejanju rezultatov športnih tekmovanj, da bi omogočili njeno polno izvajanje in ratifikacijo, in poziva Komisijo, naj podpre in olajša ta postopek in zagotovi učinkovito nadaljnje ukrepanje;

16.  želi opomniti Komisijo na njeno obljubo, da bo izdala priporočila o izmenjavi primerov dobre prakse na področju preprečevanja goljufij pri športnih tekmovanjih, povezanih s stavami, in boju proti njim, ter jo poziva, naj to priporočilo nemudoma objavi;

17.  poziva Komisijo, naj okrepi institucionalne povezave s Svetom Evrope in zatem razvije usklajene operativne programe, s katerimi bi zagotovili čimbolj učinkovito rabo virov;

18.  podpira in dodatno spodbuja preventivne in izobraževalne kampanje, kampanje ozaveščanja in informativne programe, da bi športnikom, trenerjem in ustreznim deležnikom na vseh ravneh zagotovili napotke v zvezi z nevarnostjo vnaprejšnjega dogovarjanja izidov tekem, dopingu in drugih vprašanj, povezanih z integriteto, vključno z morebitnimi tveganji in načini, na katere lahko prijavijo dvomljive pristope; poziva Evropsko komisijo in države članice, naj v naslednji delovni načrt EU vključijo konkretne ukrepe, kot so pilotni programi in projekti, ki zagotavljajo, da mladi kar najbolj zgodaj prejmejo državljansko vzgojo v športu;

19.  poziva Komisijo, naj še naprej podpira projekte proti dopingu prek programa Erasmus+, oceni njegov učinek ter zagotovi, da bo koristno dopolnjeval obstoječe programe financiranja v okviru boja proti dopingu;

20.  poziva Komisijo, naj skozi ves program Erasmus+ podpira projekte dobrega upravljanja v športu;

21.  poziva države članice, naj podpirajo kontrole dopinga, nacionalne programe testiranja in zakonodajo, ki omogoča usklajevanje in izmenjavo informacij med državnimi organi, športnimi organi in protidopinškimi agencijami; poziva države članice, naj le tem omogoči, da vzpostavijo obsežne programe spremljanja dopinga in obdelavo in izmenjavo podatkov v skladu s sedanjimi in prihodnjimi pravili EU o varstvu podatkov;

22.  ugotavlja, da je Svetovna protidopinška agencija pomembna za spremljanje in usklajevanje strategij in predpisov za boj proti dopingu po vsem svetu; poziva Komisijo in države članice, naj tesno sodelujejo s Svetovno protidopinško agencijo, Unescom in Svetom Evrope za učinkovitejše preprečevanje dopinga in za boj proti njemu, in sicer s krepitvijo pravnih in političnih zavez Svetovnega kodeksa proti dopingu (WADAC); poziva EU, naj spodbuja izmenjavo informacij in primerov dobre prakse na področju zdravja in politik preprečevanja v boju proti uporabi dopinga po vsem svetu;

23.  poziva Komisijo in Svet, naj spodbujata in olajšata pogajanja o sporazumih med državami, ki bodo ustrezno pooblaščenim skupinam za kontrolo dopinga iz drugih držav omogočili izvajanje testiranja, ob spoštovanju temeljnih pravic športnikov in v skladu z mednarodno konvencijo proti dopingu v športu;

24.  meni, da je doping vse večji problem tudi na področju rekreativnega športa, kjer so potrebne izobraževalne in informacijske kampanje ter izkušeni in profesionalni učitelji in trenerji, da bi prispevali k bolj zdravemu obnašanju glede dopinga;

25.  poziva države članice in Komisijo, naj tesno sodelujejo s Svetovno protidopinško agencijo in Svetom Evrope pri oblikovanju politike za zaščito žvižgačev;

26.  spodbuja športne organizacije in nacionalne javne organe, naj vzpostavijo usklajen protidopinški sistem za čezmejni nadzor in sprejmejo konkretne ukrepe proti proizvodnji in trgovini z nedovoljenimi poživili v športu;

27.  pozdravlja novo konvencijo Sveta Evrope o celostnem pristopu k varnosti, zaščiti in storitvah na nogometnih tekmah in drugih športnih dogodkih in poziva države članice, naj jo nemudoma podpišejo in ratificirajo; ponavlja svoj predlog za uvedbo vzajemnega priznavanja prepovedi dostopa do stadiona v Evropi ter izmenjavo podatkov v zvezi s tem;

28.  poziva Komisijo, naj preuči možnosti za izmenjavo informacij v zvezi s nasiljem v športu prek obstoječih omrežij;

29.  ugotavlja, da so zaradi nevarnosti terorizma potrebna nova prizadevanja za zagotavljanje operativne varnosti in varovanja ob športnih dogodkih;

30.  poudarja, da bi morali športni organi zagotoviti potrebne možnosti dostopa in poročanja na vseh športnih prireditvah, da bi lahko neodvisni informativni mediji izpolnili svojo vlogo pomembnih in kritičnih opazovalcev športnih dogodkov in upravljanja v športu;

31.  odločno obsoja vse oblike diskriminacije in nasilja v športu, tako na tekmah kot zunaj njih, in poudarja, da je treba preprečiti takšno obnašanje na vseh ravneh, spodbujati poročanje o takšnih dogodkih in jih spremljati ter promovirati vrednote, kot so spoštovanje, prijateljstvo, strpnost in poštena igra; meni, da so športne organizacije, ki spoštujejo visoke standarde dobrega upravljanja, v boljšem položaju, da spodbujajo družbeno vlogo športa ter za boj proti rasizmu, diskriminaciji in nasilju;

32.  opozarja, da je treba okrepiti boj proti trgovini z ljudmi v športu, zlasti trgovino z mladoletniki;

33.  pozdravlja dobro prakso samoregulacije, kot je pobuda za pošteno finančno igro, ker spodbuja večjo ekonomsko racionalnost in boljše standarde finančnega poslovodenja v profesionalnem športu, pri čemer se osredotoča na dolgoročni in ne na kratkoročni učinek in tako prispeva k zdravemu in trajnostnemu razvoju športa v Evropi; poudarja, da pobuda za pošteno igro spodbuja k boljšim standardom finančnega poslovodenja in bi jo bilo treba zato dosledno uporabljati;

34.  pozdravlja pregledne in vzdržne naložbe v šport in športne organizacije, pod pogojem, da se izvaja dosleden nadzor, da veljajo stroge zahteve glede razkritja in da ne ogrožajo integritete tekmovanj in športnikov;

35.  meni, da je lastniški model, po katerem člani kluba ohranijo nadzor na njim (s pravilom 50+1), primer dobre prakse v EU, in poziva države članice, športne vodstvene organe, nacionalne zveze in lige, naj začnejo konstruktiven dialog in izmenjavo mnenj o tem modelu;

36.  poudarja, da je treba športnike, zlasti mladoletne, zaščititi pred primeri nepoštene prakse, kot je lastništvo igralcev v rokah tretjih oseb, kar odpira številna vprašanja o integriteti ter širše etične pomisleke; podpira odločitve upravnih organov, da prepovejo lastništvo igralcev v rokah tretjih oseb, in poziva Komisijo, naj razmisli o prepovedi lastništva igralcev v rokah tretjih oseb v skladu s pravom EU ter povabi države članice k sprejetju dodatnih ukrepov v zvezi s tem;

37.  meni, da je potrebna ponovna ocena pravil za spodbujanje lokalnih igralcev, da bi povečali možnosti mladih talentiranih igralcev za igro v prvi ekipi njihovega kluba, s čimer bi izboljšali konkurenčno ravnovesje v Evropi;

38.  poziva upravne in nacionalne organe na vseh ravneh, naj v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije v primeru Bernard z dne 16. marca 2010 sprejmejo ukrepe, s katerimi bo klubom za usposabljanje zagotovljeno nadomestilo, da bo dosežen cilj spodbujanja in usposabljanja mladih igralcev;

39.  ponovno poudarja svojo privrženost evropskemu modelu organiziranega športa, kjer imajo zveze osrednjo vlogo, ker uravnoveša številne različne interese deležnikov, kot so igralci, klubi, lige, zveze in prostovoljci, z ustrezno in demokratično zastopanostjo in mehanizmi za preglednost pri odločanju in z odprtimi tekmovanji na podlagi športnih dosežkov; poziva k finančni solidarnosti na vseh ravneh;

40.  pozdravlja letni športni forum EU, ki spodbuja dialog med deležniki iz mednarodnih in evropskih športnih zvez, olimpijskega gibanja, evropskih in nacionalnih krovnih športnih organizacij ter drugih organizacij, povezanih s športom; poudarja, da je treba še izboljšati strukturo dialoga z deležniki, naloge foruma in nadaljnje korake po razpravi;

41.  pozdravlja prizadevanja Komisije in vseh deležnikov, da bi spodbudili socialni dialog v športu, kar je odlična priložnost za vzpostavitev ravnovesja med temeljnimi in zaposlitvenimi pravicami športnikov in ekonomsko naravo športa, tako da se v razpravo in sklepanje dogovorov vključijo vsi deležniki, tudi socialni partnerji; priznava dolžnost športnih organizacij, da se zavežejo krepitvi kulture preglednosti; vztraja, da bi morala dejavno spodbujati minimalne zaposlitvene in delavske standarde za poklicne športnike v vsej Evropi;

42.  ponovno poziva k uvedbi registra za preglednost plačil zastopnikom športnikov, ki ga mora podpirati učinkovit sistem spremljanja, kot so klirinške družbe za plačila in ustrezne sankcije, v sodelovanju z ustreznimi ustreznimi javnimi organi, da bi odpravili nepravilnosti pri zastopnikih; ponovno poziva k izdajanju licenc za zastopnike športnikov in njihovi registraciji ter k uvedbi minimalne stopnje kvalifikacij; poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe glede na ugotovitve svoje študije o zastopnikih športnikov v Evropski uniji, zlasti glede ugotovitve, da imajo zastopniki osrednjo vlogo v finančnih tokovih, ki pogosto niso pregledni, zaradi česar je večja verjetnost za nezakonite dejavnosti;

43.  meni, da je mogoče s celovitim pristopom k enakosti spolov v športu preprečiti stereotipe in ustvariti pozitivno družbeno okolje za vse; pozdravlja pobude, ki spodbujajo enakost spolov in enakopravno zastopanost na vodilnih položajih v športu, športnicam omogočajo usklajevanje družinskega in profesionalnega športnega življenja in si prizadevajo za zmanjšanje razlik na podlagi spola pri plačilu in nagradah ter odpravo vseh stereotipov in nadlegovanja v športu; poziva športna društva, naj namenijo posebno pozornost namenila vidiku enakosti spolov s spodbujanjem udeležbe žensk v športu;

Socialna vključenost, socialna funkcija in dostopnost športa

44.  meni, da bo vlaganje v šport pomagalo izgraditi združeno in vključujočo družbo, odpravilo ovire in omogočilo medsebojno spoštovanje ljudi z izgradnjo mostov med kulturami ter etničnimi in socialnimi razlikami in s spodbujanjem pozitivnega sporočila o skupnih vrednotah, kot so medsebojno spoštovanje, strpnost, sočutje, vodenje, enake možnosti in pravna država;

45.  pozdravlja nadnacionalne športne prireditve v različnih evropskih državah, saj prispevajo k spodbujanju ključnih vrednot EU, kot so pluralizem, strpnost, pravičnost, enakost in solidarnost; opozarja, da športne dejavnosti in dogodki spodbujajo turizem v evropskih mestih in območjih;

46.  poudarja vrednost prečnih spretnosti, ki jih je mogoče pridobiti s športom v okviru neformalnega in priložnostnega učenja, in nadalje poudarja povezavo med športom, zaposljivostjo, izobraževanjem in usposabljanjem;

47.  poudarja, da je šport pomemben za vključevanje in integracijo prikrajšanih skupin; pozdravlja pobude, ki beguncem, migrantom in prosilcem za azil omogočajo, da kot športniki sodelujejo na športnih tekmovanjih;

48.  poudarja pomen izobraževanja prek športa ter možnosti športa, da socialno ranljivim mladostnikom pomaga na pravo pot; priznava pomen množičnega športa pri preprečevanju radikalizacije in boju proti njej ter spodbuja in podpira pobude na tem področju; pozdravlja dva pilotna projekta, ki ju je sprejel Evropski parlament, in sicer Šport kot sredstvo za integracijo in socialno vključevanje beguncev ter Spremljanje in mentorstvo mladostnikov, ki so izpostavljeni tveganju radikalizacije, prek športa;

49.  opozarja, da se mladi evropski športniki pogosto soočajo z izzivom, kako združevati športno kariero z izobraževanjem in delom; priznava, da sta višja izobrazba in poklicno izobraževanje bistvena za čim večjo prihodnjo vključenost športnikov na trg dela; podpira uvedbo učinkovitih sistemov dvojne poklicne poti z minimalnimi zahtevami glede kakovosti in ustreznim spremljanjem napredka programov dvojne poklicne poti v Evropi ter zagotavljanje ustreznih storitev poklicnega usmerjanja prek dogovorov z univerzami ali visokošolskimi institucijami; poziva Komisijo in države članice, naj olajšajo čezmejno mobilnost športnikov, uskladijo priznavanje športnih in izobrazbenih kvalifikacij, vključno z neformalnim in priložnostnim izobraževanjem, pridobljenih s športom, in okrepijo izmenjavo primerov dobrih praks;

50.  poudarja, da je treba zagotoviti trajnostno finančno podporo za programe izmenjave na področju dvojne poklicne poti na ravni EU in na nacionalni ravni prek programa Erasmus+ Šport ter spodbujati nadaljnje raziskave na tem področju; poziva države članice, naj v sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami spodbujajo čezmejno izmenjavo športnikov ter zagotovijo dostop do športnih štipendij za športnike;

51.  podpira mobilnost trenerjev in drugih ponudnikov storitev (kot so fizioterapevti in svetovalci za dvojno poklicno pot) in izmenjavo primerov dobre prakse, s poudarkom na priznavanju kvalifikacij in tehničnih inovacij;

52.  poziva športne organizacije, naj skupaj z državami članicami spodbujajo minimalne standarde za trenerje, ki bi vključevali preverjanje kazenske evidence, usposabljanje o varstvu in zaščiti mladoletnikov in ranljivih odraslih ter preprečevanju dopinga in prirejanja izidov tekem in boju proti njima;

53.  poudarja, da je Svetovna zdravstvena organizacija pomanjkanje telesne dejavnosti opredelila kot četrti glavni dejavnik tveganja za umrljivost na svetu, kar ima precejšen neposreden in posreden socialni in ekonomski učinek in stroške za države članice; izraža zaskrbljenost, ker se raven telesne dejavnosti v nekaterih državah članicah znižuje kljub precejšnjim stroškom za spodbujanje telesne dejavnosti in velikemu vplivu, ki ga ima pomanjkanje te dejavnosti na splošno zdravje;

54.  poziva športne organizacije in države članice, naj sodelujejo pri podpiranju zaposljivosti in mobilnosti trenerjev, ki iščejo zaposlitev v EU, tako da se zavežejo zagotavljanju kakovosti nadzora njihove trenerske usposobljenosti ter standardov kvalifikacij in usposabljanja;

55.  spodbuja države članice in Komisijo, naj bo telesna dejavnost politična prednostna naloga v naslednjem delovnem načrtu EU za šport, zlasti za mlade in ranljive skupnosti s socialno prikrajšanih območij, kjer je telesna dejavnost na nizki stopnji;

56.  poziva mednarodne in nacionalne zveze ter druge ponudnike izobraževanja, naj zagotovijo, da se vprašanja integritete v športu vključijo v učni načrt usposabljanja za športne trenerje;

57.  poudarja, da je spodbujanje telesne vzgoje v šolah vstopna točka za otroke, da se naučijo življenjskih spretnosti, odnosa, vrednot, znanja in razumevanja, in da se naučijo, da bodo vse življenje znali uživati v telesnih dejavnostih; poudarja, da ima sodelovanje na področju športa na univerzah ter med starejšimi pomembno vlogo pri vzdrževanju zdravega življenjskega sloga in spodbujanju družbenih veščin;

58.  se zaveda dejstva, da se prebivalstvo EU stara, zato bi bilo treba posebno pozornost nameniti pozitivnemu vplivu, ki ga ima lahko telesna dejavnost na zdravje in dobro počutje starejših;

59.  poudarja, da bi bilo treba v vseh političnih sektorjih bolj spodbujati šport in telesno dejavnost; spodbuja lokalne organe in občine, naj spodbujajo enak dostop do telesnih dejavnosti; priporoča državam članicam in Komisiji, naj državljane z ustreznimi zdravstvenimi politikami in programi za vsakodnevno življenje spodbujajo k rednejši telesni dejavnosti;

60.  poziva države članice, naj bolj spodbujajo šport med socialno izključenimi skupinami in ljudmi, ki živijo na socialno prikrajšanih območjih, kjer je udeležba v športu pogosto nizka, ter v ta namen okrepijo sodelovanje z ustreznimi nevladnimi organizacijami in šolami, dejavnimi na tem območju, zlasti pri prostorskem načrtovanju in gradnji športnih objektov, da bodo upoštevane posebne potrebe javnosti, zlasti pa ranljivih skupin, kot so invalidi; poziva države članice, naj zagotovijo popoln in enak dostop do javnih športnih objektov na vseh območjih in spodbujajo ustanavljanje novih športnih klubov, zlasti na podeželju in prikrajšanih mestnih območjih;

61.  poudarja, da bi morali imeti invalidi enak dostop do vseh potrebnih športnih objektov, prevoza in drugih objektov ter do usposobljenega podpornega osebja, in poziva k boljšemu vključevanju vseh s športom povezanih prvin v skladu z načelom, da morajo biti športni objekti dostopni za vse; poziva države članice, naj izvajajo vključujoče športne programe za invalide v šolah in na univerzah, tudi z zagotavljanjem usposobljenih trenerjev in prilagojenih programov telesnih dejavnosti, že na nižjih stopnjah v šoli, da se bodo mogli učenci, dijaki in študentje s posebnimi potrebami udejstvovati v športni vzgoji in zunajšolskih športnih dejavnostih;

62.  priznava temeljno vlogo mednarodnih paraolimpijskih iger pri ozaveščanju, boju proti diskriminaciji in spodbujanju dostopa do športa za invalide; poziva države članice, naj okrepijo prizadevanja za vključevanje invalidov v športne dejavnosti in naj povečajo vidnost paraolimpijskih iger in drugih tekmovanj invalidnih športnikov v javnih medijih ter naj jih več prenašajo;

63.  poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo, da bodo otroci vadili šport v varnem okolju;

64.  pozdravlja pobude za spodbujanje vključevanja, integritete in dostopnosti v športu z uporabo novih tehnologij in inovacij;

65.  pozdravlja uspeh evropskega tedna športa, ki je namenjen spodbujanju športa, telesne dejavnosti in bolj zdravega življenjskega sloga v vsej Evropi ne glede na starost, okolje, iz katerega prihajajo, ali telesno pripravljenost, in poziva vse institucije EU in države članice, naj sodelujejo in še naprej spodbujajo to pobudo, hkrati pa zagotovijo njeno dostopnost čim širši javnosti;

66.  meni, da so tradicionalni športi del evropske kulturne dediščine;

67.  pozdravlja študijo Komisije o posebnostih športa; poziva Komisijo in športne organizacije, naj razmislijo o nadaljnjih ukrepih, s katerimi bi te posebnosti razvijali;

68.  poudarja, da so finančna sredstva pomembno orodje politik EU za izboljšanje poglavitnih področij dejavnosti EU na področju športa; poziva Komisijo, naj nameni več sredstev za šport v okviru programa Erasmus+, s poudarkom na množičnem športu in izobraževanju, da bi povečali njegovo prepoznavnost in dostopnost ter izboljšali vključevanje športa v druge programe financiranja, na primer evropske strukturne in investicijske sklade ali program Zdravje; poziva k izboljšanju komunikacije med Komisijo in državami članicami, da se bodo ta sredstva uporabljala učinkoviteje, in k zmanjšanju upravnega bremena za organizacije, ki delujejo na področju množičnega športa;

69.  spodbuja države članice in Komisijo, naj podprejo ukrepe in programe za spodbujanje mobilnosti, sodelovanja, izobraževanja, razvijanja veščin in usposabljanja prostovoljcev v športu ter priznavanje njihovega dela; priporoča izmenjavo primerov dobre prakse v prostovoljstvu za pomoč pri spodbujanju športnega udejstvovanja in kulture, vključno prek možnosti iz programa Erasmus+;

70.  poziva Komisijo, naj izda smernice za uporabo pravil o državni pomoči na področju športa ter upošteva socialne, kulturne in izobraževalne cilje športa, da bi zagotovila večjo pravno varnost; v zvezi s tem meni, da nobena športna organizacija, zlasti organizacija za množične športe, ne sme biti diskriminirana pri prijavi za javna sredstva na nacionalni in lokalni ravni;

71.  meni, da je bistvenega pomena, da mehanizmi finančne solidarnosti na področju športa vzpostavijo potrebno povezavo med poklicnim in ljubiteljskim športom; v zvezi s tem pozdravlja prispevek nacionalne loterije k množičnemu športu in države članice spodbuja, naj za ponudnike stav z licenco uvedejo obveznost pravičnega in sorazmernega finančnega prispevka za množični šport in projekte, namenjene izboljšanju množičnega dostopa športu, da bi zagotovile njihovo trajnost, preglednost in sledljivost, poleg finančnih prispevkov, ki so jih že pridobili s prodajo medijskih pravic in pravic prenosa;

72.  meni, da je prodaja televizijskih pravic na osrednji, izključni in ozemeljski podlagi s pravično delitvijo prihodkov bistvena za trajnostno financiranje športa na vseh ravneh in za zagotovitev enakih konkurenčnih pogojev;

73.  poudarja, da kršitve pravic intelektualne lastnine v športu ogrožajo dolgoročno financiranje športa;

74.  priporoča državam članicam, naj uvedejo in dejavno uporabijo svoje davčne sisteme za oprostitev plačila DDV, davčne olajšave in druge oblike finančnih spodbud v množičnem športu; ugotavlja, da se pravila o državni pomoči ne bi smela uporabljati za tako podporo;

75.  poziva Komisijo in države članice, naj namenijo več sredstev za javne športne objekte in igrišča, da bi povečali preprost dostop do množičnega športa;

76.  meni, da bi morala biti trajnost in varstvo okolja sestavni del športnih dogodkov, športni deležniki pa bi morali prispevati k ciljem iz globalne agende za trajnostni razvoj do leta 2030;

77.  spodbuja nacionalne olimpijske komiteje in nacionalne športne zveze držav članic, naj sprejmejo in uporabijo zastavo in emblem Evropske unije skupaj s posameznimi zastavami in nacionalnimi simboli na mednarodnih športnih dogodkih;

78.  poudarja, da je šport pomemben dejavnik pri ustvarjanju in krepitvi občutka lokalne, nacionalne in celo evropske pripadnosti;

79.  poudarja, kako pomembna je popolna preglednost lastništva v profesionalnih športnih klubih;

o
o   o

80.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter evropskim, mednarodnim in nacionalnim športnim zvezam in ligam.

(1) UL C 407, 4.11.2016, str. 81.
(2) UL C 208, 10.6.2016, str. 89.
(3) UL C 93, 9.3.2016, str. 42.
(4) UL C 36, 29.1.2016, str. 137.
(5) UL C 239 E, 20.8.2013, str.46.
(6) UL C 271 E, 12.11.2009, str. 51.
(7) UL C 27 E, 31.1.2008, str. 232.
(8) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 99.
(9) UL C 436, 24.11.2016, str. 42.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0005.
(11) UL C 326, 3.12.2010, str. 5.

Pravno obvestilo