Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2313(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0026/2017

Predložena besedila :

A8-0026/2017

Razprave :

PV 14/02/2017 - 17
CRE 14/02/2017 - 17

Glasovanja :

PV 15/02/2017 - 7.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0037

Sprejeta besedila
PDF 303kWORD 62k
Sreda, 15. februar 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Poročilo o Bosni in Hercegovini za leto 2016
P8_TA(2017)0037A8-0026/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2017 o poročilu Komisije o Bosni in Hercegovini za leto 2016 (2016/2313(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino (BiH) na drugi,

–  ob upoštevanju protokola o prilagoditvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter BiH na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji, ki je bil parafiran 18. julija 2016, podpisan pa 15. decembra 2016,

–  ob upoštevanju prošnje Bosne in Hercegovine za članstvo v Evropski uniji z dne 15. februarja 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta 19. in 20. junija 2003 o Zahodnem Balkanu in njihove priloge z naslovom „Solunska agenda za Zahodni Balkan: premik k evropski integraciji“,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. septembra 2016 o prošnji Bosne in Hercegovine za članstvo v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva EU z dne 13. decembra 2016,

–  ob upoštevanju prve seje stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-BiH 5. in 6. novembra 2015 v Sarajevu in prvih srečanj stabilizacijsko-pridružitvenega sveta in stabilizacijsko-pridružitvenega odbora EU-BiH 11. oziroma 17. decembra 2015,

–  ob upoštevanju končne izjave predsednika vrhunskega srečanja o Zahodnem Balkanu 4. julija 2016 v Parizu in priporočil organizacij civilne družbe za to srečanje,

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice in komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja z dne 1. avgusta 2016 o pristanku oblasti Bosne in Hercegovine glede ključnih ukrepov na potu države v EU,

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice in komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja z dne 17. septembra 2016 po odločitvi ustavnega sodišča BiH glede dneva Republike Srbske,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. novembra 2016 o širitveni politiki EU za leto 2016 (COM(2016)0715), ki mu je priložen delovni dokument služb Komisije z naslovom „Poročilo o Bosni in Hercegovini za leto 2015“ (SWD(2016)0365),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča z naslovom „Predpristopna pomoč EU za krepitev upravne zmogljivosti na Zahodnem Balkanu: metarevizija“(1),

–  ob upoštevanju petdesetega poročila visokega predstavnika za izvajanje mirovnega sporazuma o Bosni in Hercegovini Varnostnemu svetu OZN(2),

–  ob upoštevanju izjave vodje delegacije EU pri ZN Joãja Valeja de Almeide v imenu Evropske unije in njenih držav članic novembra 2016 med razpravo Varnostnega sveta o razmerah v Bosni in Hercegovini,

–  ob upoštevanju programa reform za BiH za obdobje 2015–2018, ki je bil sprejet julija 2015, in usklajevalnega mehanizma, ki so ga svet ministrov BiH ter vladi Federacije BiH in Republike Srbske sprejeli 23. avgusta 2016,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o tej državi,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0026/2017),

A.  ker EU ostaja zavezana perspektivi članstva BiH v EU ter njeni ozemeljski celovitosti, suverenosti in enotnosti; ker je bil na poti k vključitvi v EU dosežen napredek; ker je Svet pozval Komisijo, naj pripravi mnenje o prošnji za članstvo Bosne in Hercegovine;

B.  ker je komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja državnim organom Bosne in Hercegovine 9. decembra 2016 v Sarajevu predal vprašalnik;

C.  ker bo začasna ustavitev uporabe avtonomnih trgovinskih ukrepov odpravljena, ko bo protokol o prilagoditvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma podpisan in se bo začel začasno uporabljati;

D.  ker so oblasti na vseh ravneh s programom reform za Bosno in Hercegovino 2013–2018 potrdile, da je treba nujno začeti postopek sanacije in posodobitve gospodarstva, da bi ustvarili nova delovna mesta in spodbudili trajnostno, učinkovito, socialno pravično in trajno gospodarsko rast; ker je BiH pokazala zavezanost in pripravljenost za začetek nadaljnjih družbeno-gospodarskih reform, ki so nujne za zmanjšanje še vedno previsoke stopnje brezposelnosti mladih;

E.  ker je neodvisno, delujoče in stabilno pravosodje pomembno za zagotavljanje vladavine prava in napredka na poti k pristopu k EU;

F.  ker je vzdržnost procesa sprave še vedno na preizkušnji; ker bo napredek v procesu pristopa k EU omogočil nadaljnjo spravo;

G.  ker BiH še vedno ni izvršila sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevah Sejdić-Finci, Zornić in Pilav;

H.  ker je korupcija še vedno zelo razširjena, tudi na najvišjih ravneh;

I.  ker je še vedno 74 000 notranje razseljenih oseb in znatno število beguncev iz Bosne in Hercegovine v sosednjih državah, po Evropi in po vsem svetu, 6808 oseb pa je pogrešanih;

J.  ker je izobraževanje bistveno za oblikovanje in spodbujanje strpne in vključujoče družbe ter za spodbujanje medsebojnega razumevanja na področju kulture, vere in etnične pripadnosti v državi;

K.  ker je BiH podpisnica Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Espoo, 1991);

L.  ker se vse (potencialne) države kandidatke ocenjujejo po dosežkih, časovni načrt za pristop pa se določa glede na hitrost in kakovost potrebnih reform;

1.  pozdravlja, da je Svet obravnaval prošnjo BiH za članstvo v EU in predajo vprašalnika, ter pričakuje mnenje Komisije o njeni vsebini; poziva pristojne organe BiH na vseh ravneh, naj se dejavno zavežejo temu procesu ter sodelujejo v postopku priprave mnenja Komisije in se pri tem usklajujejo, na poizvedbe Komisije pa naj zagotovijo en sam celovit niz odgovorov; poudarja, da bo ta postopek služil tudi kot dokaz za delovanje države; ponovno poudarja, da je proces pristopa k EU vključujoč proces, ki zajema vse deležnike;

2.  ceni in pozdravlja vlogo trojke predsedstev, ki ima pomembno vlogo pri spodbujanju vseh drugih institucionalnih akterjev na vseh ravneh, da si prizadevajo za uresničevanje njihove vloge v celotnem procesu približevanja države Evropski uniji;

3.  pozdravlja napredek pri izvajanju programa reform za obdobje 2015–2018 ter odločenost države, da si prizadeva za nadaljnje institucionalne in družbeno-gospodarske reforme; opozarja, da je bil novi pristop EU do BiH sprožen zaradi težkih družbeno-gospodarskih razmer in vse večjega nezadovoljstva med državljani; ugotavlja, da so se razmere nekoliko izboljšale, vendar poudarja, da je potrebno usklajeno in učinkovito izvajanje programa reform v skladu z akcijskim načrtom, da bi se po vsej državi dosegle resnične spremembe in konkretne izboljšave življenja vseh državljanov BiH;

4.  poziva k ohranitvi reformnega zagona, da bi se BiH preoblikovala v popolnoma učinkovito, vključujočo in delujočo državo, ki bi zagotavljala enakost in demokratično zastopanost vseh konstitutivnih narodov in državljanov; obžaluje, da etnični in politični razkol, ki je posledica globoko zakoreninjenih teženj po razcepitvi, ki preprečujejo običajen demokratični razvoj, ter nadaljnja politizacija javnih uprav še vedno pogosto ovirata skupna reformna prizadevanja; poudarja tudi, da BiH ne bo uspešna kandidatka za članstvo v EU, dokler se ne vzpostavijo ustrezni institucionalni pogoji; poziva vse politične voditelje, naj si prizadevajo za uvedbo potrebnih sprememb, vključno z reformo volilnega zakonika, pri tem pa upoštevajo tudi načela iz prejšnjih resolucij, na primer načela federalizma, decentralizacije in legitimnega zastopanja, s čimer bi zagotovili, da bi lahko vsi državljani na volitvah enakopravno nastopili kot kandidati, bili izvoljeni in izvajali funkcijo na vseh političnih ravneh; meni, da je bistvenega pomena ohraniti soglasje o vključitvi v EU in usklajeno napredovati na področju pravne države, vključno z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter reformo pravosodja in javne uprave; v enaki meri poudarja, da bi moralo biti nadaljnje in učinkovito osredotočanje na družbene in gospodarske reforme še naprej prednostna naloga;

5.  pozdravlja dogovor o vzpostavitvi usklajevalnega mehanizma za zadeve, povezane z EU, ki naj bi izboljšal funkcionalnost in učinkovitost pristopnega procesa, tudi kar zadeva finančno pomoč EU, in omogočil boljše sodelovanje z EU; poziva, naj se ga začne hitro izvajati; prav tako poziva, naj se zagotovi učinkovito sodelovanje in komuniciranje med vsemi ravnmi vlade in z EU, da bi spodbudili uskladitev s pravnim redom Unije in njegovo izvajanje ter zagotovili zadovoljive odgovore na poizvedbe Komisije med celotnim postopkom priprave njenega mnenja; meni, da je nesprejemljivo, da vlada Republike Srbske poskuša vzpostaviti vzporedne komunikacijske kanale, tako da sprejema določbe o neposrednem poročanju Komisiji; poziva k nadaljnji okrepitvi vloge in zmogljivosti direktorata za evropsko integracijo, da bi v celoti prevzel svojo funkcijo usklajevanja v okviru izvajanja stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma ter na splošno v procesu pristopa;

6.  je zadovoljen s podpisom Protokola o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu, ki se bo začel začasno uporabljati 1. februarja 2017 in s katerim bodo ponovno samodejno uvedeni avtonomni trgovinski ukrepi, ki so bili prekinjeni 1. januarja 2016; željno pričakuje hitro in nemoteno ratifikacijo protokola;

7.  obžaluje, da poslovnik stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora še ni bil sprejet, in sicer zaradi poskusov, da bi vanj uvedli blokiranje na podlagi etnične pripadnosti, zaradi česar ostaja BiH edina država širitve, v kateri še ni bilo mogoče ustrezno ustanoviti takšnega odbora; poziva organe predsedstva parlamenta BiH, naj brez odlašanja poiščejo rešitev za izpolnitev zahtev institucionalnega in pravnega okvira EU in zagotovijo smiseln parlamentarni nadzor nad pristopnim procesom; želi spomniti, da je treba v skladu s stabilizacijsko-pridružitvenim sporazumom sprejeti poslovnik in da njegovo nesprejetje pomeni neposredno kršitev izvajanja sporazuma;

8.  pozdravlja nekatere izboljšave volilne zakonodaje v skladu s priporočili Urada za demokratične institucije in človekove pravice pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE-ODIHR); je seznanjen, da so lokalne volitve 2. oktobra 2016 na splošno potekale urejeno; obžaluje, da meščani Mostarja po šestih letih še vedno ne morejo uresničevati svoje demokratične pravice do izvolitve svojih lokalnih predstavnikov zaradi stalnih nesoglasij med političnimi voditelji; poziva, naj se začne s spremembo volilne zakonodaje in mestnega statuta hitro izvajati sodba ustavnega sodišča o Mostarju; odločno obsoja nesprejemljivo nasilje nad volilnimi uradniki v Stolcu in poziva pristojne organe, naj ob upoštevanju načel pravne države poiščejo rešitev, preiščejo vsa nasilna dejanja in volilne nepravilnosti ter zagotovijo kazenski pregon storilcev, ugotavlja, da je centralna volilna komisija BiH razveljavila volitve v Stolcu, in poziva k ponovnim volitvam, ki naj se izvajajo v skladu z demokratičnimi standardi, mirno in strpno;

9.  obžaluje, da izražena politična zaveza boju proti korupciji ni prinesla oprijemljivih rezultatov; poudarja, da ni doseženih rezultatov v najbolj odmevnih zadevah ter da je pravni in institucionalni okvir za boj proti sistemski korupciji, ki med drugim vključuje financiranje političnih strank, javna naročila, nasprotje interesov in prijavo premoženja, šibek in neustrezen; priznava napredek pri sprejemanju akcijskih načrtov o boju proti korupciji in ustanovitvi organov za preprečevanje korupcije na različnih ravneh upravljanja ter poziva k doslednemu in hitremu izvajanju teh sklepov; z zaskrbljenostjo opaža, da razdrobljenost in slabo sodelovanje med agencijami ovirata učinkovitost ukrepov za boj proti korupciji; poziva, naj se z ustreznimi kanali usklajevanja zagotovi večja strokovna specializacija v policiji in sodstvu; poudarja, da je treba doseči rezultate pri učinkovitem nadzoru financiranja političnih strank in kampanj, ustvariti pregledne postopke zaposlovanja v širšem javnem sektorju in odpraviti korupcijo pri postopku javnega naročanja;

10.  poudarja, da so rezultati popisa iz leta 2013 pomembna podlaga za zagotovitev zadovoljivega odgovora na vprašalnik Komisije in bistvenega pomena za učinkovito družbeno-gospodarsko načrtovanje; pozdravlja končno oceno mednarodne nadzorne misije, v kateri je ta prišla do zaključka, da je bil popis v BiH v celoti izveden skladno z mednarodnimi standardi; obžaluje, da Republika Srbska rezultatov popisa ni hotela priznati za legitimne in da so njeni organi objavili svoje, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je potrdil statistični urad BiH; poziva Republiko Srbsko, naj svoj pristop znova pretehta; poziva statistične urade BiH, naj na tem področju zagotovijo bistven napredek ter svojo statistiko in metodologijo uskladijo s standardi Eurostata;

11.  opozarja, da je strokovna, učinkovita in na zaslugah temelječa javna uprava temelj procesa povezovanja za vsako državo, ki si želi postati članica EU; je zaskrbljen, ker se javna uprava še naprej drobi in politizira, to pa ovira institucionalne in zakonodajne reforme ter povzroča, da je zagotavljanje javnih storitev državljanom zapleteno in drago; poziva, naj se do razvoja politik in usklajevanja med vsemi ravnmi vlade nujno pristopa bolj usklajeno, poziva pa tudi k depolitizaciji javne uprave in javnega sektorja, boljšemu srednjeročnemu načrtovanju in jasni strategiji za upravljanje javnih financ;

12.  ponovno izraža zaskrbljenost, ker se nadaljuje drobljenje na štiri različne pravne sisteme; poudarja, da je treba hitro obravnavati nerešene pomanjkljivosti sodstva, okrepiti njegovo učinkovitost in neodvisnost, tudi z depolitizacijo, se boriti proti korupciji v sodstvu in izvajati ustrezne postopke za izvrševanje sodnih odločb; poziva, naj se hitro sprejme akcijski načrt za izvajanje reform pravosodja v obdobju 2014–2018; poziva k polnemu izvajanju zakonodaje za zaščito otrok in učinkovit dostop otrok do pravnega varstva; pozdravlja sprejetje zakona o brezplačni pravni pomoči na državni ravni in uvedbo smernic visokega sodnega in tožilskega sveta o preprečevanju navzkrižja interesov, pripravi načrtov za zagotavljanje integritete in disciplinskih ukrepih;

13.  poziva k okrepitvi splošne učinkovitosti sodstva, povečanju preglednosti in objektivnosti v postopku izbire novih sodnikov in tožilcev ter k okrepitvi mehanizmov za prevzemanje odgovornosti in zagotavljanje integritete v sodstvu; poudarja, da je treba okrepiti mehanizme za preprečevanje navzkrižja interesov in vzpostaviti mehanizme za preglednost finančnih poročil in prijav premoženja v sodstvu; je seznanjen s pomembno vlogo strukturiranega dialoga o pravosodju pri obravnavanju pomanjkljivosti v pravosodju BiH; poziva k iskanju zakonodajne rešitve, ki bi omogočala spremljanje učinkovitosti obravnave primerov na celotnem ozemlju BiH;

14.  obžaluje, da se številne sodbe ustavnega sodišča ne izvajajo, vključno s sodbo o spoštovanju temeljnih demokratičnih pravic državljanov Mostarja za udeležbo na lokalnih volitvah; poziva k hitremu začetku izvajanja vseh sodb; opozarja predvsem na sodbo ustavnega sodišča o dnevu Republike Srbske, ki se je izpodbijala na referendumu 25. septembra 2016; meni, da je to resna kršitev Daytonskega mirovnega sporazuma ter napad na sodstvo in vladavino prava; poudarja, da je potreben dialog, ne pa enostranske pobude; poudarja, da so nacionalistična in populistična retorika in ukrepi resna ovira za razvoj in da je spoštovanje pravne države in ustavnega okvira države izjemno pomembno za napredovanje na poti do članstva v EU ter za ohranitev miru in stabilnosti v BiH;

15.  strogo obsoja zakon o javnem redu in miru v Republiki Srbski, ki še vedno velja in spodkopava temeljne demokratične pravice glede svobode zbiranja, svobode združevanja in svobode medijev, pa tudi določbe o smrtni kazni v Republiki Srbski; poziva k celovitemu izvajanju zakona o prostem dostopu do informacij; poziva oblasti, naj hitro začnejo izvajati dodatni protokol h konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava inkriminacijo rasističnih in ksenofobičnih dejanj, storjenih v informacijskih sistemih;

16.  poziva voditelje vseh strani, naj se vzdržijo razdvajajoče, nacionalistične in separatistične retorike, ki deli družbo, ter dejanj, ki predstavljajo izziv koheziji, suverenosti in integriteti države; poziva k resnemu pristopu k reformam, ki bodo izboljšale družbenogospodarsko stanje vseh državljanov BiH, ustvarile demokratično, vključujočo in delujočo državo ter državo približale EU;

17.  poudarja pomen nedavne sodbe ustavnega sodišča glede načela konstitutivnega statusa in enakosti treh konstitutivnih ljudstev pri izbiri zakonitih političnih zastopnikov na podlagi zakonite in sorazmerne zastopanosti v domu narodov parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine;

18.  z zadovoljstvom opaža sodelovanje pri primerih vojnih zločinov pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) in spodbuja k regionalnemu sodelovanju pri sojenjih v primerih vojnih zločinov; izraža zaskrbljenost, ker so pri obravnavi vojnih zločinov uporabljani različni pravni standardi; pozdravlja spoprijemanje s sodnimi zaostanki v primerih domačih vojnih zločinov in dodatni napredek, dosežen z uspešnim preganjanjem vojnih zločinov, ki vključujejo spolno nasilje; pozdravlja sporazum med delegacijo EU in ministrstvom za finance BiH glede financiranja dejavnosti državnega tožilstva in sodišč v BiH za obravnavo vojnih zločinov;

19.  odločno obsoja odločitev narodne skupščine Republike Srbske iz oktobra 2016, da počasti nekdanje voditelje te entitete, ki so bili obsojeni za vojne zločine; odločno poziva k spoštovanju žrtev vojnih zločinov ter spodbujanju sprave; spominja vse politične voditelje in institucije v BiH na odgovornost, da v imenu resnice in sprave objektivno ocenijo dogodke v času vojne in da preprečijo zlorabo sodstva politične namene;

20.  izreka pohvalo glede napredka v zvezi s pregonom vojnih zločinov, ki vključujejo spolno nasilje, ter poziva pristojne organe, naj žrtvam spolnega nasilja med konflikti še olajšajo dostop do sodišč, tudi z zagotavljanjem brezplačne pravne pomoči, razširitvijo psihosocialnih in zdravstvenih storitev, povečanjem odškodnine in okrepitvijo nadaljnje obravnave; poziva k zagotovilom, da se bodo dosledno priznavale pravice teh žrtev do povračila škode;

21.  opaža napredek glede beguncev in notranje razseljenih oseb, ki so razseljene zaradi vojne v Bosni in Hercegovini, z vidika vračanja lastnine in najemniških pravic, pa tudi obnove stanovanjskih hiš; poziva pristojne organe, naj tem osebam poenostavijo vrnitev ter olajšajo dostop do zdravstvenega varstva, zaposlitve, socialnega varstva in izobraževanja, dodatno pozornost pa naj namenijo povrnitvi škode za lastnino, ki je ni mogoče vrniti;

22.  je zaskrbljen nad trajno visokim številom oseb, pogrešanih zaradi vojne; poziva pristojne organe, naj z večjo vnemo obravnavajo vprašanje njihove nerešene usode, med drugim tudi z okrepitvijo sodelovanja med entitetama; poudarja, da je rešitev tega vprašanja izjemno pomembna za spravo in stabilnost v regiji;

23.  izraža zaskrbljenost zaradi razmer v zdravstvenem sistemu v BiH, ki je med najbolj izpostavljenimi korupciji v tej državi; poziva oblasti, naj izvajajo nadzor, da ne bi prihajalo do diskriminacije pri dostopu do zdravljenja;

24.  opaža, da je bil na področju boja proti organiziranemu kriminalu dosežen določen napredek; je kljub temu zaskrbljen, ker ni doslednega pristopa v boju proti organiziranemu kriminalu zaradi številnih akcijskih načrtov različnih organov pregona na različnih ravneh; poudarja, da je treba dodatno okrepiti okvir za sodelovanje med organi; pozdravlja skupne preiskave, vendar poziva k bolj usklajenim operacijam in boljši izmenjavi informacij; poziva h krepitvi zmogljivosti organov kazenskega pregona, tudi za boj proti terorizmu; poziva pristojne organe, naj sprejmejo ukrepe za boj proti financiranju terorizma in pranju denarja, prav tako pa naj povečajo zmogljivost za izvajanje finančnih preiskav; pozdravlja podpis sporazuma o operativnem in strateškem sodelovanju z Europolom, ki je usmerjen v boj proti čezmejnemu kriminalu, med drugim z izmenjavo informacij in skupnim načrtovanjem operativnih dejavnosti; spodbuja tudi sklenitev sporazuma o sodelovanju z Eurojustom;

25.  poudarja, da je treba izboljšati boj proti trgovini z ljudmi; poziva federacijo, naj brez odlašanja spremeni kazenski zakonik tako, da bo prepovedoval vse oblike trgovine z ljudmi, katere žrtve so v 80 % primerov ženske in deklice;

26.  poziva h krepitvi mehanizmov za zbiranje, delitev in analizo podatkov o migracijah, saj statistike kažejo, da v BiH prihaja čedalje več ljudi iz držav z visokim migracijskim tveganjem; poziva pristojne organe, naj vse begunce in migrante, ki zaprosijo za azil ali prečkajo ozemlje države, obravnavajo v skladu z mednarodnim pravom in pravom EU ter izpopolnijo regulativni okvir za migracije in azil, da bi izboljšali medinstitucionalno usklajevanje in vzpostavili potrebno zmogljivost; poziva Komisijo, naj se še naprej ukvarja z vprašanji, povezanimi z migracijami, ki zadevajo vse države zahodnega Balkana, da bi zagotovili, da se spoštujejo evropske in mednarodne norme in standardi;

27.  poudarja, da polarizacija v državi v kombinaciji s čedalje slabšimi družbeno-gospodarskimi razmerami, zlasti za mlade, povečuje nevarnost širjenja radikalizma; poziva k obvezni okrepitvi prizadevanj za boj proti radikalizaciji in dodatnim ukrepom za prepoznavanje, preprečevanje in prekinjanje toka tujih borcev ter kanalov, po katerih prihaja neizsledljiv denar, namenjen nadaljnji radikalizaciji, tudi s tesnim sodelovanjem z ustreznimi službami držav članic in držav v regiji ter z izvajanjem ustreznih zakonov; poziva k boljšemu usklajevanju med varnostno-obveščevalnimi službami in policijo; spodbuja odločno reševanje in kaznovanje primerov sovražnega govora in prenašanja ekstremističnih ideologij prek družbenih medijev; poziva k hitri uvedbi programov za deradikalizacijo in preprečevanje radikalizacije mladih v sodelovanju s civilno družbo, prek celovitega izobraževanja na področju človekovih pravic, da bi pripomogli k onemogočanju naracije o radikalizaciji in vzpostavili socialno kohezijo med otroci in mladino; v zvezi s tem spodbuja večjo udeležbo mladih v demokratičnem političnem procesu; poziva pristojne organe, naj se borijo proti verskemu ekstremizmu; z zaskrbljenostjo opaža obstoj radikaliziranih skupnosti po vsej državi in izpostavlja pomembno vlogo, ki jo v zvezi s tem igrajo verski voditelji, učitelji in izobraževalni sistem na splošno; prav tako poudarja, da je treba zagotoviti orodje za ponovno vključevanje v družbo in rehabilitacijo ter nadgraditi in izboljšati pripomočke za deradikalizacijo;

28.  je seznanjen z dejavno udeležbo skupnega parlamentarnega odbora za varnost in obrambo pri zagotavljanju demokratičnega nadzora nad oboroženimi silami BiH; je zaskrbljen zaradi velikih zalog neregistriranega orožja in streliva, ki je v nezakoniti posesti državljanov, in poziva, naj se to orožje v celoti uniči; je prav tako zaskrbljen zaradi neustrezno skladiščenih obsežnih zalog streliva in orožja, za katere so pristojne oborožene sile; poudarja, kako pomemben je boj proti trgovini z orožjem, in poziva h krepitvi sodelovanja med EU in BiH; poziva k celostnemu pristopu za obravnavanje preostalih izzivov pri odstranjevanju min v državi do leta 2019;

29.  meni, da je bistvenega pomena okrepiti sodelovanje javnosti pri odločanju in učinkoviteje pritegniti državljane – vključno z mladimi – k procesu pristopa k EU; ponovno poziva k uvajanju preglednih in vključujočih javnih mehanizmov za posvetovanje z organizacijami civilne družbe na vseh vladnih ravneh ter k oblikovanju preglednih in nediskriminativnih postopkov za dodeljevanje javnih sredstev tem organizacijam; opaža, da je civilna družba razdrobljena ter institucionalno in finančno šibka, kar vpliva na njeno trajnost in neodvisnost; poziva k nadaljnji podpori EU, oblikovanju boljših mehanizmov za sodelovanje med vlado in organizacijami civilne družbe, tudi z razvojem strateškega okvira za sodelovanje, ter h konkretnejši udeležbi teh organizacij v procesu vključevanja v EU; obsoja stalne kampanje blatenja predstavnikov organizacij civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic ter nasilne napade nanje;

30.  poudarja potrebo po občutnem izboljšanju strateškega, pravnega, institucionalnega in političnega okvira za spoštovanje človekovih pravic; poziva k sprejetju strategije na področju človekovih pravic in boja proti diskriminaciji za celotno državo in k nadaljnjim ukrepom, da bi zagotovili uspešno izvajanje mednarodnih instrumentov za človekove pravice, ki jih je BiH podpisala in ratificirala; poziva k hitremu sprejetju zakonodaje o reformi instituta varuha človekovih pravic; poziva, naj se pri sprejetju te zakonodaje upoštevajo priporočila Mednarodnega usklajevalnega odbora in Beneške komisije; je zaskrbljen, ker urad varuha človekovih pravic ne deluje, kot bi moral, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih človeških virov in resnih finančnih omejitev; poziva organe BiH na federalni ravni in v Republiki Srbski, naj olajšajo delo varuha človekovih pravic;

31.  je zaskrbljen zaradi nenehne diskriminacije invalidov na področjih zaposlovanja, izobraževanja in dostopa do zdravstvene oskrbe; poziva k sprejetju skupnega državnega akcijskega načrta za pravice invalidov; poziva k oblikovanju celovite in povezane strategije za družbeno vključevanje Romov in zastopanost romske skupnosti; poziva k bolj usmerjeni socialni pomoči, da bi dosegli najbolj ranljive prebivalce; pozdravlja dejstvo, da so nekatere vlade in parlamenti začeli razpravljati o pravicah oseb LGBTI in pripravljati posebne ukrepe za njihovo zaščito; poziva, naj se zagotovi varnost skupin LGBTI in njihova pravica do združevanja; pozdravlja spremembe v zakonu BiH o boju proti diskriminaciji, ki podlago za morebitno diskriminacijo razširja na starost, invalidnost, spolno usmeritev in spolno identiteto; poziva, naj se ga začne hitro izvajati; pozdravlja dejstvo, da je bila v spremembe kazenskega zakonika Federacije BiH vključena tudi prepoved kaznivih dejanj iz sovraštva; spodbuja k vključevanju izobraževanja o kaznivih dejanjih iz sovraštva v učne načrte in programe usposabljanja policistov, tožilcev in sodnikov, ter k izboljšanju sodelovanja med policijo in pravosodnimi organi pri pregonu kaznivih dejanj iz sovraštva; ponovno odločno poziva k razveljavitvi določbe o smrtni kazni v ustavi Republike Srbske;

32.  poziva k prizadevanjem za dodatno krepitev sistemov za zaščito otrok, da bi preprečili in odpravili nasilje nad otroki ter njihove zlorabe, zanemarjanje in izkoriščanje; priporoča, da se več sredstev dodeli za preprečevanje in okrepitev usklajenosti občinskih vlad na področju zaščite otrok; poziva k izvajanju akcijskega načrta BiH za otroke za obdobje 2015–2018;

33.  ugotavlja, da je pravni okvir za varstvo manjšin na splošno uveljavljen in skladen z Okvirno konvencijo Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin; pozdravlja reaktivacijo federalnega sveta narodnih manjšin v BiH; je zaskrbljen, ker med državo in entitetama nenehno primanjkuje usklajenosti, ker se veljavni zakoni ne izvajajo in ker strateška platforma za narodne manjšine na ravni države še ni sprejeta; obžaluje, da sta prisotnost in udeležba narodnih manjšin v političnih in javnih razpravah in v medijih še vedno šibki;

34.  poziva k nadaljnjim prizadevanjem za spodbujanje enakosti spolov in povečanje udeležbe žensk v političnem in javnem življenju in zaposlovanju, za izboljšanje njihovega družbeno-ekonomskega položaja in za krepitev pravic žensk nasploh; ugotavlja, da so pravne določbe, ki zagotavljajo enakost med ženskami in moškimi, sicer na splošno uveljavljene, vendar je njihovo izvajanje še vedno neučinkovito; zaskrbljeno ugotavlja, da je na področju zaposlovanja še vedno prisotna diskriminacija, povezana z materinstvom, ter da entiteti in kantoni še nimajo usklajene zakonodaje o porodniškem in starševskem dopustu; poudarja tudi, da se obstoječi aktivni ukrepi na trgu dela, namenjeni podpori zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih in ranljivih skupin, kot so invalidi, neučinkovito izvajajo; poudarja, kako pomembno je povečati delež deklet, zlasti iz skupnosti Romov, ki zaključijo osnovno in srednjo šolo;

35.  poudarja, kako pomembno je učinkovito izvajati zakonodajo o preprečevanju nasilja v družini in zaščiti pred njim, in sicer v skladu z mednarodnimi konvencijami, ki se nanašajo na preprečevanje nasilja v družini in zaščito pred njim, ki jih je BiH podpisala in ratificirala; pozdravlja prizadevanja pristojnih organov za začetek izvajanja Istanbulske konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima; poziva k uskladitvi zakonodaje in javne politike s to konvencijo; poziva, naj se ženske, ki so preživele nasilje, obvešča o razpoložljivih oblikah podpore in pomoči ter ustanovi krizne centre za žrtve posilstva ali drugih oblik spolnega nasilja; je zaskrbljen zaradi pomanjkanja sistematičnega evidentiranja nasilja na podlagi spola;

36.  obžaluje, da BiH še vedno krši Evropsko konvencijo o človekovih pravicah s tem, ko ne izvršuje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah Sejdić-Finci, Zornić in Pilav; odločno poziva, naj se v zvezi s tem obvezno doseže napredek, da bi se izboljšali obeti države glede članstva v EU; poudarja, da bi izvrševanje omenjenih sodb prispevalo k vzpostavitvi demokratične in dobro delujoče družbe, v kateri se vsem zagotavljajo enake pravice; ponavlja, da neizvajanje teh pravil omogoča odkrito diskriminacijo državljanov v BiH in ni združljivo z vrednotami EU;

37.  je zaskrbljen zaradi primerov političnega pritiska in ustrahovanja novinarjev, vključno s fizičnimi in verbalnimi napadi, tudi s strani visokih uradnikov ali nekdanjih uradnikov, pa tudi zaradi pomanjkanja preglednosti lastništva medijev; je prav tako zaskrbljen, ker se zoper kritične medijske hiše in novinarje vlagajo civilne tožbe zaradi obrekovanja; poudarja, da je treba preiskati napade na novinarje in jim zagotoviti ustrezen sodni razplet; poziva organe, naj odločno obsodijo vse napade na novinarje in medijske hiše ter zagotovijo, da se bodo tovrstni primeri v celoti preiskovali, storilci pa bodo privedeni pred sodišče; poziva k nadaljnjim nujnim ukrepom, da se zagotovita polno spoštovanje svobode izražanja in tiska ter dostop do informacij na spletu in drugje; poziva oblasti BiH, naj sprejmejo nujne ukrepe, s katerimi bodo javne medije rešile pred propadom; poziva pristojne organe, naj zagotovijo neodvisnost in finančno stabilnost treh javnih radiotelevizij, pa tudi politično, operativno in finančno neodvisnost ter preglednost Regulatorne agencije za komunikacije; poziva pristojne organe, naj zagotovijo medijsko pluralnost in oddajanje v vseh uradnih jezikih BiH; poziva k dokončanju prehoda na digitalno oddajanje in vzpostavitvi strategije za širokopasovne povezave;

38.  ostaja zaskrbljen, ker je izobraževalni sistem še vedno razdrobljen, segregiran, neučinkovit in zapleten; poziva k sprejetju skupnega osrednjega učnega načrta za celotno državo, ki bo prispeval h koheziji v državi; poziva k boljšemu usklajevanju med različnimi ravnmi upravljanja izobraževanja, da se spodbudi vključujoč in nediskriminatoren izobraževalni sistem ter medkulturno, medversko in medetnično sodelovanje; poziva organe, naj med različnimi etničnimi skupinami spodbujajo načela strpnosti, dialoga in medkulturnega razumevanja; poziva k sprejetju konkretnih ukrepov, ki bodo izboljšali učinkovitost izobraževalnega sistema in odpravili prakse segregacije, obenem pa zagotavljali pravico do enakih možnosti izobraževanja v vseh uradnih jezikih BiH; ostaja zaskrbljen zaradi visokega deleža oseb, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, pa tudi zaradi vztrajno visoke stopnje šolskega osipa med romskimi učenci; obžaluje počasen napredek pri obravnavanju in reševanju vprašanja „dve šoli pod isto streho“, monoetičnih šol in drugih oblik segregacije in diskriminacije v šolah;

39.  pozdravlja ukrepe za posodobitev delovne zakonodaje, izboljšanje poslovnega okolja in odpravljanje slabosti v finančnem sektorju v okviru programa reform; z zadovoljstvom ugotavlja, da se je povečal delež registriranih zaposlitev in da so bili sprejeti ukrepi za boljše usklajevanje gospodarskih politik; pozdravlja triletni program instrumenta za povečanje financiranja, ki je bil dogovorjen z Mednarodnim denarnim skladom ter naj bi dodatno prispeval k izboljšanju poslovnega ozračja, zmanjšal obseg vlade in varoval finančni sektor; še vedno obžaluje, da ni enotnega gospodarskega prostora, kar ovira poslovno okolje, neposredne tuje naložbe ter mala in srednja podjetja; poziva k reševanju teh vprašanj z uglašeno in usklajeno industrijsko politiko in politiko MSP za vso državo; poziva pristojne organe, naj nujno zasnujejo ukrepe za okrepitev vladavine prava, poenostavitev postopkov za izvrševanje pogodb in boj proti korupciji v gospodarstvu;

40.  pozdravlja rahlo zmanjšanje brezposelnosti; vseeno ostaja zaskrbljen, ker je brezposelnost še vedno pretežno strukturna in ker ostaja brezposelnost mladih visoka, to pa povzroča množičen beg možganov; spodbuja BiH, naj dejavno sodeluje v različnih programih, namenjenih mladim v regiji, kot so tisti v okviru pozitivne agende za mlade na Zahodnem Balkanu ali regionalnega urada za sodelovanje mladih (RYCO); poziva pristojne organe, naj dodatno okrepijo veljavno zakonodajo in uvedejo aktivne politike trga dela, ki bodo zlasti namenjene mladim, ženskam, ranljivim skupinam, vključno z Romi, in dolgotrajno brezposelnim ter bodo krepile zmogljivosti zavodov za zaposlovanje;

41.  obžaluje, da je bila delovna zakonodaja v obeh entitetah sprejeta z nujnim postopkom in brez ustreznega dialoga s socialnimi partnerji; ugotavlja, da so pravice delavcev in sindikalne pravice še vedno omejene, in poudarja, kako pomembno je, da se ti zakoni še okrepijo in uskladijo po vsej državi; opozarja, da je BiH podpisala številne konvencije Mednarodne organizacije dela, ki med drugim priznavajo načelo socialnega dialoga in pomembnost sodelovanja s socialnimi partnerji; poudarja, kako pomembno je dodatno okrepiti in uskladiti zdravstveno in varnostno zakonodajo po vseh državi; poudarja tudi, da sta potrebni reforma in uskladitev razdrobljenega sistema socialnega varstva, s čimer bi spodbujali socialno kohezijo in zagotovili socialno varstvo najbolj ranljivih skupin;

42.  ugotavlja, da je bil dosežen napredek pri nadaljnjem usklajevanju politik in zakonodaje na področju varstva okolja; poziva k znatnim prizadevanjem za pravilno in sistematično izvajanje in izvrševanje veljavne zakonodaje; poudarja, da je treba sprejeti strategijo približevanje pravnega reda na področju okolja za vso državo, izboljšati pravni okvir in okrepiti upravne in nadzorne zmogljivosti; poudarja, da je treba zakonodajo o dostopu do informacij o okolju in javni udeležbi pri postopkih odločanja uskladiti s pravnim redom Unije; poziva k obvezni uskladitvi s pravnim redom EU na področju varstva okolja; poudarja, da je treba pri načrtovanju in gradnji hidroelektrarn in drugih projektov upoštevati mednarodno okoljsko zakonodajo in zakonodajo EU na tem področju; meni, da se projektov hidroelektrarn ne sme uresničevati v zaščitenem naravnem okolju in da ne smejo škoditi naravi; poudarja, da je v zvezi s posameznimi projekti potrebna javna udeležba in posvetovanje s civilno družbo; izraža zaskrbljenost, ker ni napredka pri reševanju problema prekomernega in čezmejnega onesnaževanja okolja zaradi delovanja rafinerije v Bosanskem Brodu;

43.  poudarja, da so dogovorjene prednostne naloge EU na področju elektroenergetskih in plinovodnih povezav s sosednjimi državami obtičale na mrtvi točki, ker ni političnega dogovora o energetski strategiji za vso državo; v zvezi s tem poudarja, da je treba sprejeti energetsko strategijo za vso državo in sprejeti pravni okvir za plin, v skladu s tretjim energetskim svežnjem, da se lahko odpravijo sankcije evropske energetske skupnosti; poziva, naj se sprejme zakon o zemeljskem plinu, da bi povečali zanesljivost oskrbe; poziva oblasti, naj zagotovijo uskladitev s standardi EU in mednarodnimi standardi ter cilji politike na področju energije in podnebnih sprememb;

44.  je seznanjen z infrastrukturnimi pomanjkljivostmi države in se zavzema za nadaljnje naložbe v projekte, ki bi izboljšali prometne povezave znotraj BiH in s sosednjimi državami; spodbuja polno sodelovanje BiH pri izvajanju agende EU na področju povezljivosti; je zadovoljen, da je bila julija 2016 za vso državo sprejeta okvirna prometna strategija za obdobje 2015–2030; poudarja, da bi to BiH omogočilo dostop do sredstev instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) II; poziva organe, naj uskladijo pravni okvir na področju prometa z ustrezno zakonodajo EU, vzpostavijo delujoče prometne verige, odpravijo ozko grlo v koridorju Vc ter pozorno spremljajo pravila o javnih naročilih in načelo preglednosti pri izbiri pogodbenih izvajalcev, da bi preprečili zlorabe in korupcijo;

45.  pozdravlja stalno konstruktivno in proaktivno vlogo BiH pri spodbujanju dvostranskega in regionalnega sodelovanja; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za rešitev odprtih dvostranskih vprašanj, tudi o določitvi meje s Srbijo in Hrvaško, ter za obravnavanje primerov čezmejnega onesnaževanja okolja; izraža zadovoljstvo, ker je BiH še dodatno dvignila stopnjo usklajenosti – z 62 % na 77 % – z ustreznimi izjavami in sklepi EU na področju skupne zunanje in varnostne politike; obžaluje odločitev oblasti BiH, da ne bodo podprle omejevalnih ukrepih EU proti Rusiji po njeni nezakoniti priključitvi Krima; opozarja BiH, da je potrebna enotna zunanja politika in da je usklajevanje zunanje politike bistven del članstva v EU; meni, da je pomembno usklajevanje zunanje politike BiH z zunanjo politiko EU ter da si EU še naprej dejavno prizadeva za ohranitev varnosti in zaščite BiH; pozdravlja nadaljnje izvajanje operacije ALTHEA, ki zagotavlja predvsem krepitev zmogljivosti in usposabljanje, vendar lahko po potrebi še vedno prispeva k odvračilnim dejavnostim oblasti BiH; je prav tako zadovoljen, da je varnostni svet OZN novembra 2016 podaljšal mandat operacije EUFOR za leto dni;

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici/visoki predstavnici, Svetu, Komisiji, predsedstvu BiH, svetu ministrov BiH, parlamentarni skupščini BiH, vladam in parlamentom Federacije Bosne in Hercegovine, entitet Republike Srbske in okrožja Brčko ter vladam vseh desetih kantonov.

(1) Evropsko računsko sodišče, 2016, št. 21.
(2) S/2016/911.

Pravno obvestilo