Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2062(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0021/2017

Predložena besedila :

A8-0021/2017

Razprave :

PV 16/02/2017 - 2
CRE 16/02/2017 - 2

Glasovanja :

PV 16/02/2017 - 6.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0054

Sprejeta besedila
PDF 286kWORD 62k
Četrtek, 16. februar 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Letalska strategija za Evropo
P8_TA(2017)0054A8-0021/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. februarja 2017 o letalski strategiji za Evropo (2016/2062(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. decembra 2015 z naslovom Letalska strategija za Evropo (COM(2015)0598),

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti člena 4(2)(b) in (g), člena 16 ter naslovov VI in X,

–  ob upoštevanju protokola št. 2 k o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. julija 2016 o letalski strategiji za Evropo(1),

–  ob upoštevanju Sklepa Komisije 2012/21/EU z dne 20. decembra 2011 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Smernice o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o pojmu državne pomoči v skladu s členom 107(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije(4),

–  ob upoštevanju osnutka Uredbe Komisije o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe(5),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 7. decembra 2015 o skupnih pravilih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Agencije Evropske unije za varnost v letalstvu ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (COM(2015)0613),

–  ob upoštevanju sklepov s srečanja na visoki ravni z naslovom A Social Agenda for Transport (Socialna agenda za promet) v Bruslju 4. junija 2015(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2016 o posebnem položaju otokov(7),

–  ob upoštevanju izida 39. zasedanja skupščine Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO) leta 2016,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 551/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o organiziranosti in uporabi zračnega prostora na enotnem evropskem nebu,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. novembra 2015 o letalstvu(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. oktobra 2015 o dodelitvi potrebnih pasov radiofrekvenčnega spektra v okviru Svetovne konference o radiokomunikacijah, ki je potekala od 2. do 27. novembra 2015 v Ženevi (WRC-15), za podporo prihodnjemu razvoju satelitske tehnologije za omogočanje delovanja globalnih sistemov sledenja letalom(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2011 o mednarodnih sporazumih o zračnem prometu v okviru Lizbonske pogodbe(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. aprila 2007 o ustanovitvi skupnega evropskega zračnega prostora(11),

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi, z dne 12. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o izvajanju enotnega evropskega neba (prenovitev)(12),

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi, z dne 12. marca 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 216/2008 v zvezi z aerodromi, upravljanjem zračnega prometa in navigacijskimi službami zračnega prometa(13),

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi, z dne 5. februarja 2014 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 261/2004 o določitvi skupnih pravil glede odškodnine in pomoči potnikom v primerih zavrnitve vkrcanja, odpovedi ali velike zamude letov ter Uredbe (ES) št. 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage(14),

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi, z dne 12. decembra 2012 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih dodeljevanja slotov na letališčih Evropske unije (prenovitev)(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. oktobra 2015 o varni uporabi daljinsko vodenih zrakoplovnih sistemov (RPAS), splošno znanih kot brezpilotna zračna plovila, na področju civilnega letalstva(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. julija 2013 o zunanji letalski politiki EU – reševanje prihodnjih izzivov(17),

–  ob upoštevanju sklepov z Evropskega vrha o letalstvu, ki je potekal 20. in 21. januarja 2016 na letališču Schiphol (Nizozemska)(18),

–  ob upoštevanju Čikaške konvencije z dne 7. decembra 1944,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0021/2017),

A.  ker je končni namen skupne prometne politike EU služiti interesom evropskih državljanov in podjetij, in sicer s stopnjevanjem povezljivosti, najvišjo ravnjo varnosti in zaščite ter trgi brez ovir;

B.  ker bi morali strogi standardi varnosti ostati osrednji cilj pri prizadevanjih za konkurenčnost v zračnem prometu;

C.  ker je enoten letalski trg EU najuspešnejši primer regionalne liberalizacije letalskega prevoza, ki je močno prispeval k najvišji ravni letalskih povezav doslej in razširil možnosti za potovanja znotraj in zunaj Evrope ob znižanju cen; ker je letalski sektor bistveni del evropskega prometnega omrežja, nepogrešljiv za zagotavljanje povezljivosti in ozemeljske kohezije v EU in po svetu; ker najbolj oddaljene regije zaradi oddaljenosti in izoliranosti za razliko od osrednjih in dobro povezanih regij poleg letalskega prometa nimajo drugih možnosti za prevoz; ker cilj spodbujanja povezav v letalskem prometu ne sme biti zgolj razširitev mreže povezav, temveč tudi zagotovitev ustrezne kakovosti povezljivosti v smislu pogostosti letov, obsega mrež ali ustreznosti voznih redov;

D.  ker letalski sektor spodbuja rast in ustvarjanje delovnih mest, ima multiplikacijski učinek ter je pomemben steber gospodarstva EU, saj spodbuja inovacije, trgovino in kakovost delovnih mest, to pa prinaša neposredne in posredne koristi za državljane; ker rast letalskega prometa ter razpoložljivost in raznovrstnost letalskih povezav spodbujajo gospodarsko rast, kar potrjuje, da je letalski promet gonilo gospodarskega razvoja; ker imajo regionalna in lokalna letališča pomembno vlogo pri razvoju regij, saj povečujejo njihovo konkurenčnost in olajšujejo dostop do turističnih storitev;

E.  ker je v Uniji 4,7 milijona delovnih mest v zračnem prometu, na letališčih in v izdelovalni industriji, ki se zagotavljajo neposredno (1,9 milijona) in posredno (2,8 milijona); ker evropska letalska industrija podpira nadaljnjih 917.000 delovnih mest drugje v globalnem gospodarstvu; ker je zaradi mobilne in nadnacionalne narave letalstva težko odkrivati socialne zlorabe in izogibanje delovnim standardom, zaradi česar je tudi nemogoče reševati težave zgolj na nacionalni ravni; ker so se po nedavnih ugotovitvah Mednarodne organizacije dela pogoji dela v letalskem sektorju poslabšali; ker lahko večja diverzifikacija pogodb spodbuja prožnost, lahko pa se tudi zlorabi za iskanje najugodnejše pravne ureditve za izogibanje plačevanju socialnih prispevkov;

F.  ker pomanjkljivo izvajanje zakonodaje EU in pomanjkanje politične volje v Svetu letalskemu sektorju preprečujeta, da bi uresničil ves svoj potencial, škodujeta njegovi konkurenčnosti in povzročata večje stroške podjetjem, potnikom in gospodarstvu;

G.  ker je strateški uspeh v sektorjih, ki temeljijo na tehnologiji, raziskavah in inovacijah ter zahtevajo večje naložbe in razvito infrastrukturo, odvisen od zmožnosti, da se sprejme dolgoročna vizija z ustrezno načrtovanimi naložbami ter v celoti upoštevajo vse vrste prometa;

H.  ker ima letalski promet pomembno vlogo pri doseganju podnebnih ciljev EU, saj uvaja ukrepe za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov;

I.  ker je kljub vzpostavitvi funkcionalnih blokov zračnega prostora, kot je določeno v enotnem evropskem nebu, prišlo do velikih zamud pri njihovem izvajanju, ker Komisija ocenjuje, da je pomanjkanje napredka na tem področju povzročilo približno pet milijard EUR izgube;

J.  ker je varnost eden od izzivov, s katerimi se letalski sektor najbolj neposredno sooča;

1.  pozdravlja sporočilo Komisije o letalski strategiji za Evropo in njena prizadevanja, da najde vire spodbud za ta sektor z iskanjem novih tržnih priložnosti in odpravljanjem ovir, pa tudi njene predloge za soočanje z novimi izzivi in njihovo predvidevanje na podlagi skupne evropske vizije z razvojem sodobnih regulativnih okvirov; meni, da bi morali za dolgoročnejšo perspektivo sprejeti bolj celosten in ambiciozen pristop, da bi zagotovili potrebno spodbudo za trajnosten in konkurenčen evropski letalski promet;

2.  meni, da je varnost vodilno načelo letalske strategije za Evropo ter da jo je treba nenehno izboljševati; zato pozdravlja pregled osnovne Uredbe (ES) št. 216/2008 o Evropski agenciji za varnost v letalstvu (EASA), katere cilj je doseganje najvišje ravni varnosti v letalstvu; v zvezi s tem poziva Komisijo in Svet, naj agencijo EASA opremi z ustreznimi viri in osebjem, kar bo zagotovilo visoke varnostne standarde in okrepilo njeno vlogo na mednarodni ravni;

3.  poziva Svet in države članice, naj končno dosežejo hiter napredek v zvezi z drugimi pomembnimi zadevami, ki so trenutno na mrtvi točki, kot je prenovitev uredbe o izvajanju zakonodaje o enotnem evropskem nebu (SES2+) ter pregled uredbe o slotih in predpisov o pravicah letalskih potnikov; poziva Komisijo, naj ponovno pretehta obstoječe pobude in predlaga uresničljive alternativne rešitve za odpravo pomanjkljivosti v letalskem sektorju, ki so posledica poznega in nepopolnega izvajanja zakonodaje EU, na primer zakonodaje o enotnem evropskem nebu; poudarja, da v smislu zagotavljanja pravne jasnosti in gotovosti objava smernic, čeprav je koristna, ne more nadomestiti ustreznega pregleda obstoječih predpisov;

4.  poudarja, da je namen dosjejev na področju letalstva, ki jih Svet blokira, v EU zagotoviti večjo pravno varnost in okrepljen okvir za zaščito pravic potnikov v zračnem prometu, bolj učinkovito in racionalno uporabo zračnega prostora EU in boljše določbe za izvajanje enotnega evropskega neba, vse to pa so bistveni elementi za uresničevanje letalske strategije; poziva Svet, naj naredi korak naprej pri pogajanjih o teh dosjejih;

Mednarodna razsežnost letalske strategije

5.  pozdravlja predlog Komisije za spremembo Uredbe (ES) št. 868/2004, ki odpravlja sedanje nepoštene prakse, kot je nesprejemljiva državna pomoč, ki ni niti ustrezna niti učinkovita, ter tako osvetljuje resne pomisleke glede morebitnega izkrivljanja konkurence v okviru evropskih pravil; vendar poudarja, da niti nesprejemljivi trend naraščanja protekcionizma niti sami ukrepi za zagotovitev poštene konkurence ne morejo zagotoviti konkurenčnosti letalskega sektorja EU;

6.  meni, da lahko evropski letalski sektor kljub temu, da se sooča z večjim pritiskom novih tekmecev, mnogi uporabljajo zračni promet kot strateško orodje za mednarodni razvoj, najde svoj prostor v konkurenčnem svetovnem okolju z nadaljnjo nadgradnjo in razvojem svojih adutov, na primer visokih varnostnih standardov, vloge agencije EASA, geografskega položaja, inovativne industrije ter socialnih in okoljskih ciljev; je trdno prepričan, da bi morali pošteno konkurenco iz tretjih držav videti kot priložnost za nadaljnji razvoj inovativnega evropskega letalskega modela, ki ima potencial, da oblikuje edinstven in konkurenčen odgovor na posebnosti konkurentov;

7.  meni, da je možnost za pritegnitev tujih naložb pomembna za konkurenčnost letalskih prevoznikov EU in je ne bi smeli ovirati; zato pozdravlja namero Komisije, da bo izdala smernice, s katerimi bo razjasnila pravila o lastništvu in nadzoru, kot je določeno v Uredbi (ES) št. 1008/2008, s posebnim poudarkom na merilu „dejanskega nadzora“, da se zagotovi učinkovitost teh pravil;

8.  pozdravlja pobudo, da se pogajanja o sporazumih o zračnem prometu in dvostranskih sporazumih o varnosti v letalstvu s tretjimi državami, ki predstavljajo trge v vzponu in strateške trge (Kitajska, Japonska, Zveza držav jugovzhodne Azije, Turčija, Katar, Združeni arabski emirati, Armenija, Mehika, Kitajska, Bahrajn, Kuvajt, Oman in Savdska Arabija), vodijo na ravni EU, in želi spodbuditi k hitrim in konstruktivnim pogajanjem; poudarja, da bi morale vse strani nove sporazume pravilno izvajati in izvrševati vse strani in da je treba v te sporazume vključiti klavzulo o pošteni konkurenci na podlagi mednarodnih standardov (ICAO, ILO); poziva Komisijo in Svet, naj spoštujeta člen 218 PDEU in v celoti vključita Parlament v vse faze pogajanj;

9.  poziva Komisijo, naj v pogajanja glede sporazumov o zračnem prometu s tretjimi državami kot pogoj vključi spoštovanje visokih varnostnih standardov, primernih delovnih in socialnih standardov ter udeležbo v tržnem instrumentu za boj proti spremembam podnebja, ki zadeva emisije v letalskem prometu, v sporazumih o zračnem prometu pa poskrbi za enak dostop do trgov, enake pogoje za lastništvo in enake konkurenčne pogoje na podlagi vzajemnosti;

10.  poziva Komisijo k hitri sklenitvi tekočih pogajanj in v prihodnosti k začetku novih dialogov o letalstvu z drugimi strateškimi partnerji v letalstvu; poudarja, da sporazumi o zračnem prometu prispevajo tudi k spodbujanju tehnološkega napredka ter k izvajanju in krepitvi drugih evropskih politik, kot je sosedska politika;

Konsolidacija enotnega trga EU na področju letalstva

11.  opominja, da je tudi zračni prostor del enotnega trga EU in da vsako drobljenje zaradi njegove neučinkovite uporabe, pa tudi različnih nacionalnih praks (na primer v zvezi z operativnimi postopki, davki in drugimi dajatvami itd.) podaljšuje čas letenja, povzroča zamude ter povečuje porabo goriva in ravni emisij CO2, poleg tega pa negativno vpliva na preostali trg in ovira konkurenčnost EU;

12.  ugotavlja, da člen 3 Uredbe (ES) št. 551/2004 določa, brez poseganja v suverenost držav članic nad svojim zračnim prostorom, vzpostavitev enotnega evropskega zgornjega letalskega informacijskega področja (EUIR), in poziva Komisijo k izvedbi te določbe, saj bo EUIR omogočil odpravo regionalnih ozkih grl ter kontinuiteto letalskih prevozov v najgostejših delih zračnega prostora v primeru nepredvidenih okoliščin ali motenj v zračnem prometu; meni, da bo EUIR omogočil postopno vzpostavitev vseevropske zračne avtoceste, ki bi bila še en korak v smeri dokončne vzpostavitve enotnega evropskega neba in stroškovno učinkovitega upravljanja zračnega prostora EU; pozdravlja doseženi napredek na področju upravljanja zračnega prometa v smeri večje učinkovitosti ter zmanjšanja stroškov in emisij, zlasti zahvaljujoč delu upravitelja omrežja, in poziva države članice, naj brez nadaljnjega odlašanja vzpostavijo funkcionalne bloke zračnega prostora, da bi pospešile napredovanje v smeri enotnega evropskega neba;

13.  je trdno prepričan, da bi moral letalski sektor v celoti izkoristiti evropske satelitske tehnologije, kot sta EGNOS in Galileo, ki omogočata varnejše in učinkovitejše postopke navigacije in prileta, obenem pa omogočata popolno izvajanje raziskovalnega programa za upravljanje zračnega prometa v okviru enotnega evropskega neba (SESAR); zato vztraja, da je treba te tehnologije uporabljati širše; poudarja, da bi bilo treba zaradi zagotovitve pravilne izvedbe programa SESAR in zaradi doseganja globalne interoperabilnosti za njegovo izvajanje nameniti konkreten in ambiciozen proračun, in sicer zunaj okvira instrumenta za povezovanje Evrope (CEF);

14.  je seznanjen z obsegom zračnega prometa, ki je že zdaj velik in naj bi se po napovedih v naslednjih nekaj letih še povečal, ter z omejitvami zmogljivosti evropskih letališč, kar zadeva sprejem približno 2 milijonov letov do leta 2035; poudarja, da bo za to potrebna usklajena in učinkovita izraba zmogljivosti letališč in zračnega prostora, da bi se ublažila prezasedenost;

15.  poudarja, da je letalski sektor bistven za rast, ustvarjanje delovnih mest in razvoj turizma; poudarja, da imajo majhna in regionalna letališča ključno vlogo pri spodbujanju povezljivosti, teritorialne kohezije, socialne vključenosti in ekonomske rasti, zlasti za najbolj oddaljene regije in otoke; v zvezi s tem meni, da obstaja potreba po strateškem načrtovanju evropskega letališkega sistema, v katerem bodo opredeljene trenutne zmogljivosti, predvideno povpraševanje, trenutna ozka grla in prihodnje infrastrukturne potrebe na evropski ravni in ki bo zagotovil ohranitev dostopa državljanov EU do letalskega prevoza;

16.  priznava, da obstaja velika vrzel v povezljivosti v EU, ki se kaže skozi manjše število letalskih povezav v nekaterih delih Unije, ter se zaveda pomena regionalne povezljivosti (vključno z geografskimi območji, ki so izključena iz omrežja TEN-T); spodbuja Komisijo, naj še naprej spremlja in obravnava zračno povezljivost znotraj EU;

17.  meni, da bi lahko mnoge pomembne omejitve rasti, tako v zraku kot na tleh (npr. pomanjkanje zmogljivosti, nepopolna ali pretirana izkoriščenost infrastrukture, različni ponudniki navigacijskih storitev zračnega prometa ali omejene naložbe), ter vrzeli v zračni povezljivosti med različnimi regijami EU odpravili, če bi pri presojanju in načrtovanju ukrepov v sektorju na vseh ravneh (nacionalni, evropski in mednarodni) kot enega glavnih kazalnikov uporabljali povezljivost;

18.  meni, da povezljivost ne bi smela biti omejena le na število, pogostost in kakovost storitev zračnega prevoza, temveč bi jo morali presojati tudi v okviru povezanega sodobnega prometnega omrežja ter ob upoštevanju drugih meril, kot so čas, teritorialna kontinuiteta, večja povezanost omrežja, dostopnost, razpoložljivost alternativnih možnosti prevoza, cenovna dostopnost in okoljski stroški, da bi lahko presodili dejansko dodano vrednost rute; zato poziva Komisijo, naj preuči možnost oblikovanja kazalnika EU, ki bo temeljil na drugih obstoječih indeksih ter na raziskovalnem delu organizacije Eurocontrol in opazovalne skupine za letališča;

19.  meni, da bi moral takšen indeks povezljivosti, vključno s pozitivno analizo stroškov in koristi, zračne povezave oceniti s širšega zornega kota, ne da bi se s tem spodkopaval cilj EU glede teritorialne kohezije, ki bo okrepljena s prihodnjimi razlagalnimi smernicami za pravila o obveznostih javne službe; poudarja, da lahko ta indeks služi interesom splošnega strateškega načrtovanja in pomaga preprečevati potrato davkoplačevalskega denarja z razlikovanjem med ekonomsko izvedljivimi priložnostmi in nedobičkonosnimi projekti, da bi se med drugim spodbudila donosna specializacija letališč, vključno s skupinami ali mrežami letališč, da bi se v prihodnje preprečilo nastajanje „letališč duhov“ in da bi se zagotovila učinkovita uporaba zmogljivosti letališča in zračnega prostora, ter z opredelitvijo intermodalnih, stroškovno učinkovitih in trajnostnih rešitev;

20.  meni, da bi bilo treba za izboljšanje mobilnosti in večjo odpornost prometnega omrežja v korist uporabnikom tako potniškega kot tovornega prevoza izkoristiti koristi, ki jih prinaša dopolnjevanje vseh načinov prevoza brez izjeme; želi izpostaviti, da je mogoče le z intermodalnostjo, ki omogoča prehod na druge oblike prevoza, zagotoviti dinamičen in trajnosten razvoj konkurenčnega letalskega sektorja v EU; poudarja, da intermodalnost omogoča učinkovitejšo rabo infrastrukture, in sicer s širitvijo in upoštevanjem ciljnih območij letališč ter s preprečevanjem njihovega prekrivanja, kar bi tudi sprostilo slote in pripomoglo k oblikovanju ugodnega okolja za trgovinske, turistične in tovorne operacije; priznava dosežke na tem področju z združevanjem letalske in železniške infrastrukture ter spodbuja nadaljnji napredek v zvezi s tem;

21.  ponavlja, da so koridorji TEN-T ogrodje za oblikovanje večmodalnih možnosti z letališči kot jedrnimi vozlišči; obžaluje, da so pobude za večmodalnost po Evropi razdrobljene in maloštevilne; poudarja potrebo po hitrih, učinkovitih in uporabniku prijaznih povezavah med omrežji javnega prevoza in letališko infrastrukturo; poziva Komisijo in države članice, naj se bolj posvetijo cilju večmodalnosti v okviru koridorjev TEN-T in pri tem odpravijo ozka grla; poziva Komisijo, naj brez odlašanja predstavi predlog večmodalnega in interoperabilnega pristopa v prometu, s popolno vključitvijo letalskega sektorja, države članice pa, naj bolje izkoristijo finančne instrumente, ki jih imajo na voljo, za spodbujanje intermodalnih povezav;

22.  meni, da bi bilo treba za povečanje privlačnosti intermodalnih prevoznih rešitev po vsej Evropi vsem potnikom (tudi osebam z zmanjšano mobilnostjo) ponuditi rešitve brez ovir, informacije v realnem času in integrirane storitve (na primer integrirano izdajanje vozovnic); poudarja, da projekti, ki jih financira EU, dokazujejo, da je razvoj večmodalnih sistemov obveščanja in izdaje vozovnic tehnično izvedljiv; zato poziva Komisijo, naj podpre njihovo dejansko uvajanje za potnike po vsej EU;

23.  meni, da bodo prevozniki in ponudniki storitev sodelovali pri iskanju intermodalnih in večmodalnih rešitev, če se z regulativnim okvirom EU zagotovi razjasnitev in pravna varnost v zvezi s pravicami potnikov, odgovornostjo, zamudami in odpovedmi, varnostnim preverjanjem, odprtimi podatki in standardi izmenjave podatkov; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem ukrepa;

24.  ugotavlja, da je tako javno kot zasebno financiranje v letalskem sektorju bistveno za zagotavljanje teritorialne kohezije, spodbujanje inovacij in ohranjanje ali povrnitev vodilne vloge Evrope v našem gospodarstvu; opozarja, da mora vsako financiranje spoštovati smernice EU o državni pomoči in konkurenčno pravo; meni, da je treba pri dodelitvi državne pomoči zagotoviti stroškovno učinkovitost in ustreznost zadevnih naložb;

25.  poziva Komisijo in države članice, naj v skladu s sporočilom Komisije z naslovom Smernice o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom in obvestilo Komisije o državni pomoči po členu 107(1) PDEU ohranijo dolgoročno strategijo za obravnavanje presežkov nerentabilnih letališč v regijah, kjer so na voljo drugi načini prevoza, na eni strani in prispevka sekundarnih letališč za razvoj, konkurenčnost in povezovanje regij EU na drugi strani;

26.  se zaveda pomena ugodnega regulativnega okolja za letališča, da lahko pritegnejo in vključijo zasebne naložbe; meni, da bi morali s pomočjo ocene Komisije o direktivi o letaliških pristojbinah ter učinkovitih posvetovanj z letalskimi prevozniki in letališči razjasniti, ali so sedanje določbe učinkovito orodje za spodbujanje konkurence proti možnostim zlorabe monopolnega položaja ter za krepitev interesov evropskih potrošnikov in spodbujanje konkurence, ali pa je potrebna reforma; priznava prispevek prihodkov iz neletalskih dejavnosti k poslovni donosnosti letališč;

27.  ugotavlja, da je Komisija v svoji letalski strategiji, objavljeni decembra 2015, napovedala oceno Direktive Sveta 96/67/ES o storitvah zemeljske oskrbe na letališčih EU; podpira vključitev zemeljske oskrbe v področje EASA, da se tako pokrije celotna veriga letalske varnosti;

Letalska strategija: pogled v prihodnost

28.  meni, da ima celotna vrednostna veriga v letalstvu potencial, da postane strateški sektor za naložbe, ki ga je treba še naprej izkoriščati z opredelitvijo dolgoročnih ciljev in dodeljevanjem spodbud za pametne pobude, s katerimi bi te cilje dosegli, kot so bolj zelena letališča ali zrakoplovi, zmanjšanje hrupa ter povezave med letališko infrastrukturo in javnim prevozom; poziva Komisijo in države članice, naj preučijo nadaljnje ukrepe za spodbujanje takšnih pobud, med drugim z učinkovito uporabo Evropskega sklada za strateške naložbe, ter naj še naprej spodbujajo in financirajo programe, kot sta Čisto nebo in SESAR; poudarja, da letalska industrija pomembno prispeva h konkurenčnosti v letalskem sektorju EU, hkrati pa je močna podpora za spodbujanje čistejših tehnologij in namestitev sistema SESAR;

29.  je seznanjen z emisijami CO2, ki jih ustvarja letalski sektor; želi izpostaviti širok nabor ukrepov, ki so že bili in še bodo sprejeti za zmanjšanje emisij CO2 in toplogrednih plinov, tako tehničnih z razvijanjem alternativnih goriv in učinkovitejših letal kot političnih z upoštevanjem mednarodnih sporazumov; pozdravlja dogovor, dosežen na 39. skupščini ICAO 6. oktobra 2016 s sprejetjem globalnega tržnega ukrepa (GMBM) za zmanjšanje emisij iz mednarodnega letalstva, in zavezo o sodelovanju v prostovoljni fazi do leta 2027, ki jo je dalo 65 držav, kar pomeni, da se bo s tem programom do leta 2035 izravnalo približno 80 % emisij nad ravnmi iz leta 2020; želi opomniti, da je treba po 31. decembru 2016 ohraniti odstopanje, ki je bilo v okviru sistema trgovanja z emisijami odobreno za lete, ki povezujejo letališča v najbolj oddaljenih regijah v smislu člena 349 PDEU; pozdravlja namero Komisije, da bo z ozirom na ta sporazum pregledala ukrepe EU za zmanjšanje emisij CO2 iz letalstva;

30.  je mnenja, da bi bilo treba tudi glede na Komisijin sveženj o krožnem gospodarstvu spodbujati nove pobude za povečanje okoljske zmogljivosti ter zmanjšanje emisij in hrupa iz operativnih dejavnosti iz letališč, v letališča in znotraj njih, na primer z uvajanjem obnovljivih goriv (npr. biogoriv), razvojem učinkovitih certificiranih sistemov za okolju prijazno recikliranje, razrez in ponovno uporabo zrakoplovov, s spodbujanjem „zelenih letališč“ in „zelenih poti do letališča“ ter z izredno učinkovitim upravljanjem logistike;

31.  poziva k zbiranju in razširjanju najboljših praks za zmanjševanje emisij v sektorju ob upoštevanju, da je treba visoke okoljske standarde ohraniti in sčasoma okrepiti ter tako zagotoviti, da se letalstvo razvija na trajnosten način;

32.  poziva Komisijo in države članice, naj temeljito pregledajo nove postopke, ki so v veljavi od junija 2016, za zmanjšanje hrupa in emisij izredno majhnih trdnih delcev iz izpušnih plinov pri vzletu z letališča v bližini mest in naseljenih območij, da se izboljša kakovost življenja in zlasti kakovost zraka;

33.  priznava, da so varnostni ukrepi povezani z velikimi stroški; poudarja, da se bodo varnostni izzivi v letalskem sektorju , vključno s kibernetsko varnostjo, v prihodnosti povečali, to pa zahteva takojšen prehod na pristop, ki bolj temelji na tveganju in obveščevalnih podatkih, in odziven varnostni sistem, ki izboljšuje varnost letaliških objektov in omogoča prilagajanje na spreminjajoče se nevarnosti, namesto da se nenehno sprejemajo novi ukrepi ali da se tveganje zgolj prenese, ne pa tudi zmanjša;

34.  pozdravlja predlog Komisije o sistemu EU za certificiranje opreme za varnostno pregledovanje v letalstvu; vztraja, da je treba dosledno izvajati obstoječa pravila za zaposlovanje in usposabljanje osebja; poziva Komisijo, naj preuči možnost razširitve koncepta enkratnega varnostnega pregleda in vzpostavitve sistema predhodnega preverjanja v EU, ki bo predhodno registriranim državljanom EU omogočil učinkovitejši prehod skozi varnostno preverjanje; poziva države članice, naj se zavežejo k sistematični izmenjavi obveščevalnih podatkov in izmenjavi dobre prakse v okviru varnostnih sistemov na letališčih;

35.  je seznanjen s poročilom na visoki ravni o konfliktnih območjih ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se njegova priporočila izvajajo, tudi z izmenjavo informacij, da se zagotovi razvoj ocene o tveganju na ravni EU in sposobnost za hitro izmenjavo informacij; opozarja tudi, da je treba nadalje obravnavati varnostna vprašanja, ki se pojavljajo zaradi nesodelovanja pri vojaških poletih brez aktivnih transponderjev;

36.  meni, da so inovacije predpogoj za konkurenčno evropsko letalsko industrijo; ugotavlja, da je letalstvo v primerjavi z drugimi načini prevoza že vodilni sektor pri uvajanju prednosti digitalizacije, informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter odprtih podatkov, in spodbuja ta sektor, naj ohrani vodilno vlogo v tem procesu, hkrati pa naj zagotavlja pošteno konkurenco, interoperabilnost sistemov, nevtralnost in pregleden dostop do jasnih in jedrnatih informacij za vse uporabnike, na primer za potrošnike, ki rezervirajo celotno potovanje, ali prevozniške družbe, ki se ukvarjajo z letalskim prevozom tovora; pozdravlja predlog Komisije o projektu masovnih podatkov v letalskem sektorju in poziva k nadaljnjim pojasnilom glede njegovega izvajanja;

37.  opozarja, da so leta 2013 Komisija in nacionalni izvršilni organi po vsej Uniji preverili spletna mesta ponudnikov potovalnih storitev; ugotavlja, da so pri tem preverjanju pri več kot dveh tretjinah pregledanih spletnih mest odkrili pomembne težave; poziva Komisijo, naj podrobneje poroča o napredku pri usklajevanju spletnih mest ponudnikov potovalnih storitev s pravom EU in o svojih prihodnjih načrtih za izvrševanje zakonodaje na tem področju, bodisi pri spletni ali nespletni prodaji letalskih kart; opozarja, da morajo imeti potrošniki na voljo pot, da na trgovce naslovijo pritožbe in zahtevajo povrnitev stroškov; meni, da bi morala biti ta pot na voljo v obliki, ki potrošnike ne bi odvračala od tega, da uveljavljajo svoje pravice, poleg tega bi bilo treba potrošnike jasno napotiti nanjo; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z nacionalnimi izvršilnimi organi zagotovi, da bodo trgovci izpolnjevali te zahteve;

38.  pozdravlja inovacije in gospodarski razvoj, ki ga je mogoče spodbuditi z nadaljnjim razvojem sistemov daljinsko pilotiranega zrakoplova (RPAS) za civilno rabo; ugotavlja, da trg daljinsko pilotiranih zrakoplovov hitro narašča in da se ta vrsta zrakoplovov vse bolj uporablja za zasebne, komercialne in javne namene v okviru nalog javnih organov; poudarja, da je treba hitro sprejeti jasen, sorazmeren, usklajen in na tveganju temelječ regulativni okvir za sisteme daljinsko vodenega zrakoplova, da se spodbudijo naložbe in inovacije v tem sektorju in v celoti izkoristi njegov izredno velik potencial, hkrati pa ohranijo najvišji mogoči varnostni standardi;

39.  opozarja, da je treba pri urejanju sektorja zračnega prometa upoštevati posebne potrebe splošnega letalstva na način, ki omogoča posamezne letalske prometne rešitve in letalske športne dejavnosti;

Socialna agenda letalske strategije

40.  priznava, da je treba pojasniti merilo „domače baze“ in opredeliti pojem „glavne poslovne enote“, da se bosta lahko dosledno uporabljala in učinkovito preprečevala uporabo zastav ugodnosti in prakse iskanja najugodnejše pravne ureditve; opozarja, da je ena od glavnih nalog agencije EASA izdajanje certifikatov letalskih operacij in dovoljenj za operaterje iz tretjih držav z namenom zagotavljanja varnosti in prispevanja k izboljšanju delovnih pogojev;

41.  poziva agencijo EASA in države članice, naj še naprej nadzirajo nove poslovne modele in modele zaposlovanja, da bi zagotovile varnost v letalstvu, ter poziva Komisijo, naj po potrebi sprejme regulativne ukrepe; ugotavlja, da je treba posebno pozornost med drugim nameniti pogodbam brez določenega delovnega časa, sistemom pay-to-fly (plačaj za letenje), navideznim samozaposlitvam in položaju članov posadke iz tretjih držav na zrakoplovih, registriranih v EU; poudarja, kako pomembna je uredba o poročanju o dogodkih v letalstvu in „kultura pravičnosti“ za krepitev in izboljšanje varnostnih standardov ter zdravstvenih in delovnih pogojev;

42.  opozarja, da visokokakovostno usposabljanje prispeva k varnosti v letalstvu; poudarja ključni prispevek agencije EASA k vzpostavitvi skupnih standardov usposabljanja in varnosti za pilote, člane posadke in kontrolorje zračnega prometa, tudi prek virtualne akademije, in poziva države članice, naj vlagajo v vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje za vse dele vrednostne verige v letalstvu, saj je uspeh evropskega letalstva v veliki meri odvisen od usposobljenih delavcev in inovacij; se zaveda, da je treba odpraviti pomanjkanje strokovne usposobljenosti, če se pojavi; poudarja, da so partnerstva med izobraževalnimi ustanovami, raziskovalnimi centri in socialnimi partnerji pomembna zaradi posodabljanja programov usposabljanja in zagotavljanja, da odražajo potrebe na trgu dela;

43.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo dvojne modele izobraževanja in usposabljanja na področju letalske tehnike in vanje vključijo sodelovanje na mednarodni ravni;

44.  spodbuja Komisijo, naj predloži konkretne pobude za zaščito pravic delavcev; poziva države članice, naj vsem delavcem v letalskem sektorju, ne glede na velikost in vrsto podjetja, ki jih zaposluje, kraj zaposlitve ali pogodbo o zaposlitvi, zagotovijo dostojne pogoje dela, vključno z zdravjem in varnostjo pri delu;

45.  je seznanjen s tem, da morajo vsi letalski prevozniki, ki delujejo v Evropski uniji, dosledno upoštevati zahteve s področja socialne politike in politike zaposlovanja v EU in državah članicah; opozarja, da so med državami članicami precejšnje razlike na področju pogojev dela in socialne zaščite ter da podjetja izkoriščajo svobodo ustanavljanja, da bi znižala stroške; poziva države članice, naj zaustavijo to škodljivo konkurenco; poziva Komisijo in države članice, naj predstavijo, kako bi lahko preprečili, da bi se v letalskem sektorju posredno zaposlovanje zlorabljalo za izogibanje davčni zakonodaji na ravni EU in nacionalni ravni; poziva Komisijo in države članice, naj preprečijo socialne zlorabe in nespoštovanje standardov dela, tako da zaščitijo tiste, ki prinašajo informacije, omogočajo odprto poročanje in krepijo sodelovanje med inšpektorati za delo v državah članicah; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da letalske družbe, ki delujejo v eni od držav članic, uporabljajo in pravilno izvajajo delovno pravo, socialno zakonodajo in kolektivne pogodbe;

46.  poudarja, da je pravica do ustanavljanja sindikatov ter včlanitve vanje in do kolektivnih ukrepov v skladu s členom 12 Listine o temeljnih pravicah Evropske unije temeljna pravica in jo je treba spoštovati; zavrača vse poskuse, da bi okrnili pravico do stavke v letalskem sektorju; poudarja, kako pomembni so v letalskem sektorju močni in neodvisni socialni partnerji, reden institucionaliziran socialni dialog na vseh ravneh ter vključevanje zaposlenih v poslovanje podjetja in zastopanje pri tem; vztraja, da je treba pred vsako pobudo EU o letalskem sektorju vzpostaviti ustrezen posvetovalni postopek in okrepljen socialni dialog; pozdravlja prizadevanja socialnih partnerjev, da bi s pogajanji dosegli sporazum o pogojih dela in socialnih pravicah zaposlenih v evropskem letalskem sektorju; socialne partnerje spodbuja, naj si v vseh segmentih sektorja prizadevajo za sklenitev kolektivnih pogodb, ki bodo v skladu z nacionalnimi predpisi in prakso, saj so take pogodbe učinkovit instrument v boju proti tekmi v zniževanju socialnih, delovnih in zaposlitvenih standardov ter za zagotavljanje dostojnega plačila za vse delavce;

47.  meni, da bi morala vsaka zaposlena oseba vedeti, katera delovna zakonodaja zanjo velja in kje je upravičena do socialne varnosti; pri tem opozarja na posebni položaj zelo mobilnih delavcev v letalskem sektorju in poziva k boljši uskladitvi sistemov socialne varnosti v EU; vztraja, da je treba v tesnem sodelovanju s predstavniki teh delavcev oceniti, ali so potrebna dodatna pojasnila glede prava, ki se uporablja, in pristojnih sodišč v zvezi s pogodbami o zaposlitvi mobilnih delavcev v letalstvu;

o
o   o

48.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) EESO, AC TEN/581.
(2) UL L 7, 11.1.2012, str. 3.
(3) UL C 99, 4.4.2014, str. 3.
(4) UL C 262, 19.7.2016, str. 1.
(5) UL C 382, 15.10.2016, str. 1.
(6) https://ec.europa.eu/transport/media/events/event/high-level-conference-2015-social-agenda-transport_en
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0049.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0394.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0392.
(10) UL C 380 E, 11.12.2012, str. 5.
(11) UL C 74 E, 20.3.2008, str. 658.
(12) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0220.
(13) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0221.
(14) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0092.
(15) UL C 434, 23.12.2015, str. 217.
(16) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0390.
(17) UL C 75, 26.2.2016, str. 2.
(18) https://english.eu2016.nl/documents/reports/2016/01/20/report-aviation-summit-2016

Pravno obvestilo