Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2328(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0030/2017

Predložena besedila :

A8-0030/2017

Razprave :

PV 02/03/2017 - 2
CRE 02/03/2017 - 2

Glasovanja :

PV 02/03/2017 - 6.7
CRE 02/03/2017 - 6.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0062

Sprejeta besedila
PDF 363kWORD 59k
Četrtek, 2. marec 2017 - Bruselj Končna izdaja
Izvajanje programa Ustvarjalna Evropa
P8_TA(2017)0062A8-0030/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 2. marca 2017 o izvajanju Uredbe (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES (2015/2328(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1295/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa Ustvarjalna Evropa (2014–2020) in razveljavitvi sklepov št. 1718/2006/ES, št. 1855/2006/ES in št. 1041/2009/ES(1) (uredba),

–  ob upoštevanju členov 167 in 173 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Konvencije o varovanju in spodbujanju raznolikosti kulturnih izrazov, ki jo je Organizacija združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) sprejela 20. oktobra 2005,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropske komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 8. junija 2016 Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom „Oblikovanje strategije EU za mednarodne kulturne povezave“ (JOIN(2016)0029),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. septembra 2012 z naslovom „Spodbujanje kulturnih in ustvarjalnih sektorjev za rast in delovna mesta v EU“ (COM(2012)0537),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. junija 2010 z naslovom „Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike“ (COM(2010)0352),

–  ob upoštevanju zelene knjige Komisije z dne 27. aprila 2010 z naslovom „Izkoriščanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij“ (COM(2010)0183),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe(2),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 27. maja 2015 o povezovanju kulturnih in ustvarjalnih sektorjev z drugimi sektorji za spodbujanje inovacij, ekonomske vzdržnosti in socialnega vključevanja,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 z naslovom „Na poti k celostnemu pristopu do kulturne dediščine za Evropo“(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o vlogi medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in izobraževanja pri spodbujanju temeljnih vrednot EU(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2015 o evropskem filmu v digitalni dobi(5),

–  ob upoštevanju študije o evropskih kulturnih prestolnicah ter o strategiji uspeha in dolgoročnih učinkih, ki jo je na prošnjo Odbora za kulturo in izobraževanje leta 2013 pripravil tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 z naslovom „Spodbujanje evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev kot virov gospodarske rasti in delovnih mest“(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 z naslovom „Kulturne razsežnosti zunanjega delovanja EU“(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2011 z naslovom „Izkoriščanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij“(8),

–  ob upoštevanju delovnega načrta EU za področje kulture za obdobje 2015–2018,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 med Parlamentom, Svetom in Komisijo o boljši pripravi zakonodaje, zlasti členov 20 do 24 o naknadnem vrednotenju veljavne zakonodaje,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k navedenemu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenja Odbora za proračun (A8-0030/2017),

A.  ker je cilj programa Ustvarjalna Evropa varovati in spodbujati evropsko kulturno in jezikovno raznolikost ter na eni strani spodbujati kulturno dediščino Evrope, na drugi pa okrepiti konkurenčnost evropskega kulturnega in ustvarjalnega sektorja;

B.  ker je kultura ključni dejavnik pri spodbujanju evropskega povezovanja;

C.  ker imata program Ustvarjalna Evropa in zlasti njegov podprogram Kultura bistveno premalo finančnih sredstev, kar zanju pomeni težave pri izpolnjevanju visokih pričakovanj;

D.  ker na podlagi členov 3 in 4 uredbe med osnovne cilje programa sodita spodbujanje evropske kulturne in jezikovne raznolikosti ter evropske kulturne dediščine, oziroma natančneje spodbujanje mednarodnega kroženja kulturnih in ustvarjalnih del;

E.  ker na podlagi člena 12 uredbe med prednostne naloge podprograma Kultura sodi spodbujanje nadnacionalnega kroženja in mobilnosti, oziroma natančneje podpiranje kroženja evropske literature, da se zagotovi njena kar se da široka dostopnost;

F.  ker struktura v obliki enega samega programa kaže na prednosti, kar zadeva doseganje kritične mase, in lahko zagotovi prepoznavnost področij, ki so še vedno podcenjena in se soočajo z enakimi izzivi v zvezi z razdrobljenostjo, globalizacijo, pomanjkanjem podatkov in težavami pri dostopu do posojil;

G.  ker struktura programa v dveh podprogramih, pri čemer se ohranijo posebnosti in identiteta obeh, in njuna dopolnitev z medsektorskim sklopom predstavljata prednost, ki zagotavlja boljše razumevanje sodelovanja in razvoja na področju kulture, kar omogoča vzpostavitev povezav s tretjimi državami;

H.  ker je medsektorski sklop le delno razvil svoj strateški cilj spodbujanja nadnacionalnega in nadsektorskega kulturnega sodelovanja;

I.  ker program Ustvarjalna Evropa omogoča sodelovanje in skupno ukrepanje z državami, ki ne sodelujejo v programu, in mednarodnimi organizacijami, ki so dejavne v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, kot so Unesco, Svet Evrope ter Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), na podlagi skupnih prispevkov za uresničitev ciljev programa;

J.  ker sistem kazalnikov uspešnosti iz člena 18 uredbe, vključno s kazalniki za splošne cilje programa, kazalniki, povezanimi s podprogramoma MEDIA oz. Kultura, pa tudi posebni kazalniki v zvezi z instrumentom Jamstvene sheme, doslej še ni bil določen oz. se še ni začel uporabljati;

K.  ker se je sedanji sistem ocenjevanja glede na naravo in specifičnost programa izkazal za neprimernega in bi ga bilo treba zato izboljšati;

L.  ker so posebni ukrepi, kot so pobuda evropske prestolnice kulture, vključno z njenim omrežjem, nagrade in znak evropske dediščine, pokazali, da imajo potencial, kar zadeva trajnostni razvoj lokalnega gospodarstva in kulturnega turizma, in bi jih zato bilo treba okrepiti in bolj dejavno spodbujati;

M.  ker je bil leta 2016 v okviru medsektorskega sklopa objavljen poseben razpis za vključevanje beguncev v evropsko družbo z namenom spodbujanja in podpiranja ustvarjalnosti in medkulturnega dialoga;

N.  ker postavka „projekti sodelovanja“ iz podprograma Kultura pokriva okrog 70 % proračuna tega podprograma, uživa veliko priljubljenost pri kulturnih izvajalcih, je usmerjena v čezmejen in skupen pristop k projektom ter omogoča prosto oblikovanje nepredvidljivih, zelo inovativnih in ustvarjalnih projektov, ki so izrecno zaželeni;

O.  ker uredba predvideva vzpostavitev dvostranskih sporazumov s tretjimi državami, da bi te sodelovale v programu oziroma delih programa, a je do zdaj le nekaj držav dokončalo ta postopek;

P.  ker so bile zaradi ukrepov Parlamenta kultura, kulturne in ustvarjalne industrije ter avdiovizualni sektor vključeni (čeprav nezadostno) v večletne programe Erasmus +, Obzorje 2020 in COSME, v strukturne sklade in med prednostne naloge Evropskega sklada za strateške naložbe;

Q.  ker obstaja močna sinergija med priložnostnim učenjem ter ustvarjalnim in medijskim sektorjem, saj številne organizacije, dejavne na področju umetnosti, medijev in kulture, nudijo možnosti za priložnostno učenje;

R.  ker je delež uspešnih kandidatov v podprogramu Kultura 15 % in v podprogramu MEDIA 44 %, pri slednjem pa je še nižji (32 %), če samodejne sheme niso vključene;

S.  ker se je za podprogram MEDIA do sedaj prijavilo 13.000 kandidatov, sredstva pa so bila dodeljena več kot 5 500 projektom;

T.  ker sistem samodejnega točkovanja v podprogramu MEDIA, katerega cilj je zagotoviti enake konkurenčne pogoje za države članice, vodi do izkrivljanja trga in močno oškoduje države z visoko stopnjo avdiovizualnih produkcijskih zmogljivosti;

U.  ker vrsta nepovratnih sredstev za projekte sodelovanja v podprogramu Kultura programa Ustvarjalna Evropa ne ustreza potrebam mrež, ki temeljijo na operativni strukturi in dejavnostih, kot je to veljalo za predhodni program Kultura 2007–2013;

V.  ker deležniki kritizirajo upravno vodenje (postopke vložitve vloge, ocenjevanja in poročanja), ki naj bi bilo še vedno obremenjujoče; zato poudarja, da je treba poenostaviti postopek prijave, da bi potencialnim upravičencem olajšali dostop do programa in jih spodbudili k sodelovanju;

W.  ker so centri Ustvarjalne Evrope ključni posredniki med Komisijo, Izvajalsko agencijo za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo (EACEA) in kandidati ter ker bi morali biti bolje obveščeni o tekočem postopku sprejemanja odločitev ter vključeni v zagotavljanje informacij o projektih ter v promocijo njihovih rezultatov;

X.  ker izvajalci obžalujejo veliko upravno breme v postopku vložitve vloge, ki vključuje obsežne smernice in veliko število dokumentov z informacijami, ki si včasih nasprotujejo;

Y.  ker naj bi bila registracija podjetij v sistemu avtentikacijske storitve Evropske komisije (ECAS) problematična; ker pa je elektronski obrazec za vlaganje prošenj zelo dobrodošel;

1.  poziva države članice, naj povečajo proračun programa Ustvarjalna Evropa v skladu s pričakovanji evropskih državljanov in z ambicijami njegovih dveh podprogramov, s tem pa upoštevajo, da vrednosti kulturne produkcije ni mogoče izraziti le z gospodarskimi podatki, ter omogočajo večjo učinkovitost in boljše rezultate;

2.  pozdravlja vrsto racionalizacijskih ukrepov glede upravljanja programa, ki se izvajajo od leta 2014;

3.  obžaluje, da je pomanjkanje finančnih sredstev poleg upravnih in regulativnih ovir še naprej ena izmed glavnih ovir za potencialne prijavitelje; spodbuja Komisijo, agencijo EACEA in nacionalne urade za program Ustvarjalna Evropa, naj si prizadevajo poiskati rešitev za prenizko zastopanost kulturnih mikroizvajalcev med financiranimi organizacijami in v nekaterih sektorjih v podprogramu Kultura;

4.  poziva Komisijo, naj poveča skladnost programa z vsemi ustreznimi politikami EU in drugimi viri financiranja;

5.  poziva Komisijo, naj zagotovi dobro usklajevanje med generalnimi direktorati, ki so pristojni za program Ustvarjalna Evropa, pa tudi z agencijo EACEA in centri Ustvarjalne Evrope, zadolženimi za posamezne faze izvajanja programa Ustvarjalna Evropa, pri čemer naj upošteva, da je vloga centrov Ustvarjalne Evrope in agencije EACEA bistvenega pomena, saj predstavljajo neposredno povezavo ne le z upravičenci, ampak tudi s celotnim kulturnim in ustvarjalnim sektorjem;

6.  poziva Komisijo, naj čim tesneje sodeluje z Unescom, Svetom Evrope, pa tudi z OECD, da bi razvili trdnejšo podlago za skupne prispevke pri uresničevanju ciljev programa in oceni učinka, zlasti, kar zadeva mednarodno razsežnost in spoštovanje posebnih človekovih in gospodarskih vrednot kulture in ustvarjanja;

7.  poziva Komisijo, naj ohrani sedanjo strukturo programa Ustvarjalna Evropa, hkrati pa pregleda in bolje opredeli posebnosti obeh podprogramov ter okrepi potencial medsektorskega sklopa, pa tudi preveri, ali se jamstveni sklad uspešno izvaja;

8.  poziva Komisijo, naj v obeh podprogramih in smernicah za ocenjevalce doseže boljše ravnovesje med umetniško in ustvarjalno komponento ter vodstvenimi in inovativnimi vidiki, zlasti v kulturni in ustvarjalni industriji;

9.  poziva Komisijo, naj uporabi sistem kazalnikov uspešnosti iz člena 18 pravne podlage programa Ustvarjalna Evropa in s tem vztraja pri umetniški in ustvarjalni komponenti programa, ki je prepogosto podrejena izključno gospodarskim premislekom, kot so zmogljivosti upravljanja ali kvantitativno razvijanje občinstva;

10.  poziva Komisijo, naj določi več kot sedanjih šest področij strokovnega znanja za ocenjevalce, da bi ti uspešneje obvladovali posebna področja;

11.  poziva Komisijo in agencijo EACEA, naj izboljšata postopek ocenjevanja, tako da povečata število ocenjevalcev v prvi fazi in omogočita krog kolegialnega odločanja de visu pri izbiri kandidatov, ki so bili v drugi fazi uvrščeni v ožji izbor; poudarja, da bi morali paziti na veliko preglednost in pri odklonjenih projektih poskrbeti za temeljito in jasno obrazložitev, da ne bi z nerazumljivimi utemeljitvami ogrozili sprejemanja programa;

12.  poziva Komisijo, naj zagotovi možnosti za usposabljanje in za krepitev zmogljivosti kulturnih izvajalcev, ki želijo izboljšati svoje spretnosti v zvezi s postopki prijave, splošnim upravljanjem projektov in izvajanjem projektov;

13.  poziva Komisijo in agencijo EACEA, naj bolje podpirata kulturne izvajalce pri iskanju partnerjev za projekte sodelovanja, in sicer z ukrepi, ki med drugim vključujejo posebne dogodke za srečevanje v okviru najpomembnejših evropskih kulturnih prireditev, pa tudi z izboljšanjem obstoječih iskalnih orodij in zbirk podatkov ter organiziranjem mreženja na predhodno oznanjene teme;

14.  poziva Komisijo in agencijo EACEA, naj sprejmeta ukrepe za povečanje preglednosti postopka ugovora za zavrnjene vloge, s čimer bi zmanjšali splošno razočaranje kandidatov in povečali dolgoročno verodostojnost programa;

15.  poziva Komisijo, naj še bolj poenostavi postopke vložitve vloge in poročanja, tako da omeji število smernic in drugih dokumentov in jih poenostavi, poskrbi za manj tog časovni list in pripravi predlogo za sporazum o sodelovanju;

16.  poziva Komisijo, naj uporabi vsa razpoložljiva sredstva za boljšo promocijo in razširjanje rezultatov izvedenih projektov ter informacij o evropski dodani vrednosti vseh ukrepov, izvedenih v okviru programa;

17.  poziva Komisijo, naj ne spreminja ali dodaja novih prednostnih nalog in pravil, ne da bi centrom Ustvarjalne Evrope in deležnikom dala dovolj časa za pripravo na naslednje razpise;

18.  poziva Komisijo, naj še bolj poenostavi finančne vidike, tudi z razširitvijo uporabe instrumenta enkratnih zneskov in s spodbujanjem večje uporabe pavšalnih nadomestitev stroškov, uporablja naj merila, ki ne bodo omejevala dostopa majhnih projektov do financiranja, ter naj zagotovi, da bo zadnje izplačilo nepovratnih sredstev izvedeno v najkrajšem možnem času, kar bi moralo biti eno od meril odličnosti za delo agencije EACEA, tako za podprogram Kultura kot za podprogram MEDIA;

19.  ugotavlja, da obstajajo velike nacionalne razlike v plačah osebja, ki sodeluje pri projektih sodelovanja, zaradi česar nato prihaja do precejšnjih razlik, kar zadeva zmogljivost partnerjev iz različnih držav članic glede sofinanciranja; zato poziva Komisijo, naj poišče drugo možnost za ocenjevanje dela, ki ga osebje opravi pri projektih sodelovanja, da plačni razred ne bo več edini kazalnik;

20.  poziva Komisijo, naj skupaj z Eurostatom še naprej določa posebna merila, ki ustrezajo specifični naravi sektorjev (ustvarjalnost, kulturna in umetniška vrednost, inovativnost, rast, socialno vključevanje, oblikovanje skupnosti, internacionalizacija, izboljšanje podjetništva, sposobnosti za prelivanje in povezovanje z drugimi sektorji itd.), ter oceni morebitno vključitev Skupnega raziskovalnega središča v postopek; v zvezi s tem poudarja pomen vzpostavitve zelo kakovostnih virov znanja o sektorju ter statističnih raziskav in dostopa do primerljivih podatkov s področja, da bi tako omogočili učinkovito spremljanje in analizo kulturnih, gospodarskih in družbenih posledic politik v kulturnem in ustvarjalnem sektorju;

MEDIA

21.  pozdravlja sedanje delo Komisije in agencije EACEA, ki spreminjata sistem samodejnega točkovanja tako, da bo zagotovil resnično enake konkurenčne pogoje, pri tem pa na uravnotežen način upošteval vsa merila, navedena v programu Ustvarjalna Evropa (nadnacionalni značaj, razvoj nadnacionalnega sodelovanja, gospodarstvo obsega, kritična masa, učinek vzvoda), ter produkcijske zmogljivosti in obstoječe podporne sheme za avdiovizualno industrijo;

22.  priznava, da se je izkazalo, da je podprogram MEDIA globoko zakoreninjen v raznolikem avdiovizualnem sektorju ter da učinkovito podpira kulturno raznolikost in industrijsko politiko;

23.  spodbuja večji razvoj podnaslavljanja in sinhronizacije, da bi olajšali kroženje avdiovizualnih izdelkov znotraj in zunaj EU;

24.  priporoča, da se evropska avdiovizualna dediščina zavaruje in da je na voljo za študijske namene, za vključevanje občinstva in ekonomsko promocijo, in sicer z digitalizacijo filmov in avdiovizualnih arhivov;

25.  poudarja, da mora evropski avdiovizualni sektor v mednarodnem in vse bolj konkurenčnem filmskem okolju še vedno ohranjati ukrepe za zaščito svoje raznolikosti in neodvisnosti; poudarja potrebo po neposredni podpori za evropsko avdiovizualno produkcijo, zlasti v fazi razvijanja projektov, in sicer z razširitvijo usposabljanja na več ukrepov in okrepitvijo konkurenčnosti sektorja;

26.  priporoča, da se za boljšo promocijo evropskih del na ozemljih sosednjih držav in skupnih ustvarjalnih projektov okrepijo ukrepi programa, namenjeni tem državam;

27.  priznava, da evropske spletne platforme kljub podpori za spletno distribucijo še vedno niso konkurenčne na mednarodni ravni in da je evropske vsebine na obstoječih platformah težko najti in dostopati do njih;

28.  pozdravlja delitev razvoja občinstva na pobude za filmsko pismenost, s poudarkom na filmskem izobraževanju v šolah, in za razvoj občinstva;

29.  poudarja, da mora Komisija pripraviti projekt, v katerega bo vključeno evropsko občinstvo in ki bo temeljil na podatkih, usmerjen pa bi bil v preučevanje in krepitev zmogljivosti evropskega avdiovizualnega in filmskega sektorja za zbiranje, analiziranje in napovedovanje podatkov o vedenju občinstva, da bi povečali povpraševanje po nenacionalnih evropskih filmih;

30.  poudarja, da je podpora za neodvisne televizijske producente igranih serij, ki želijo konkurirati na svetovni ravni, v teku, zlasti zato, da bi se na trenutno veliko povpraševanje po kakovostnih serijah odzvali z avtentično evropsko ponudbo, čeprav so bili najboljši rezultati do sedaj doseženi v dokumentarnem in otroškem sektorju;

31.  poziva Komisijo, naj še naprej podpira mreže kinematografov (kot je Europa Cinemas), ki evropski film spodbujajo po vsem svetu, in sicer tako, da finančno in operativno podpre kinematografe, ki predvajajo večje število evropskih filmov, in poudarja odločilno vlogo, ki jo imajo kinematografi pri dvigovanju ozaveščenosti občinstva in ohranjanju družbenega elementa kinematografske izkušnje;

32.  poziva Komisijo, naj spremeni sistem bonusov za istočasno predvajanje v kinematografih in sistemih videa na zahtevo;

33.  priporoča, da se ocenjevalcem zagotovijo orodja, pri katerih se upoštevajo posebnosti shem podpore v posameznih državah, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje v podprogramu MEDIA;

34.  poziva Komisijo, naj poveča najvišji znesek financiranja za projekte evropskih videoiger, da bi se upoštevali njihovi visoki proizvodni stroški, ki vse bolj naraščajo; poudarja tudi, da je treba pregledati merila za upravičenost v zvezi z izključno pripovednim značajem videoiger, da bi omogočili širše vključevanje projektov, ki so zanimivi za čezmejno distribucijo (športne igre, peskovniške igre itd.) in vključiti igralnost v merila za oceno projektov, da bodo odražala osrednji pomen, ki ga ima ta vidik za uspeh igre;

Podprogram Kultura

35.  poziva Komisijo, naj gospodarsko razsežnost uravnoteži z notranjo vrednostjo same umetnosti in kulture ter se bolj osredotoči na umetnike in ustvarjalce;

36.  priporoča, da evropski projekti sodelovanja upoštevajo inovacije, mobilnost in razširjene koprodukcije;

37.  poziva Komisijo, naj uvede ukrepe, s katerimi bi lahko omejila nesorazmernost števila upravičencev in števila kandidatov ter ki bi med drugim vključevali povečanje proračuna za podprogram Kultura, ustreznejšo zastopanost vseh kulturnih in ustvarjalnih sektorjev in večjo podporo za manjše projekte;

38.  opozarja na pomembnost prevajanja za spodbujanje dediščine jezikovne raznolikosti in priporoča, da projekti literarnega prevajanja vključujejo promocijo knjig in branja ter podpirajo udeležbo na knjižnih sejmih, vključno z razmislekom o uvedbi vsakoletnega evropskega knjižnega sejma, da bi povečali pretok knjig, spodbujali evropske literarne izmenjave in zagotovili predstavitev različnih nacionalnih literatur ter dostop do pismenosti za vse, vključno z invalidi;

39.  pozdravlja oblikovanje središč (projektov evropskih platform) za podporo obetavnim umetnikom in ustvarjalcem, ki jim omogočajo izmenjave in sodelovanje;

40.  vztraja, da so stabilne in reprezentativne evropske kulturne mreže bistvenega pomena za prepoznavnost kulturnih in umetniških dejavnosti v Evropi ter v odnosu do tretjih držav, saj so pogosto prve, ki vstopijo v sodelovanje z novimi področji, sektorji ali državami; meni, da bi bilo treba njihovo vlogo pri usklajevanju ukrepov in spodbujanju kulture in ustvarjalnosti za cela umetniška področja podpreti z nepovratnimi sredstvi za njihovo delovanje; meni, da bi bilo treba v zvezi s tem vnaprej določiti jasna in pregledna izbirna merila;

41.  poziva Komisijo in agencijo EACEA, naj podprogramu Kultura omogočita priložnosti, da se sam predstavi navzven in da prireja strukturirana srečanja z izvajalci iz tega sektorja;

42.  priporoča, da se zopet uvede evropska gledališka nagrada in da se ji dodelijo ustrezna finančna sredstva;

43.  poudarja uspeh in pomen sheme evropskih prestolnic kulture, ki temelji na dinamiki mest in regij, ki sodelujejo v postopku, in izkoristi znak in še vedno precej zanemarljiv finančni prispevek EU kot resnično prednost za nadaljnje financiranje in dejavnosti, tudi v času po izteku naziva prestolnice kulture;

44.  pozdravlja prihajajočo razširitev evropskih prestolnic kulture na države kandidatke in države članice EFTA po letu 2020 in priporoča boljše širjenje te izkušnje v EU in širše;

45.  priporoča, da se poveča prepoznavnost znaka evropske dediščine, in poudarja pomen ustreznih (materialnih in nematerialnih) krajev tako pri evropski identiteti kot pri spodbujanju skupnega čustva pripadnosti Evropi, oblikovanju EU in spoznavanju raznolike dediščine za boljšo prihodnost;

46.  priporoča, da se sprejmejo ukrepi za usklajevanje in ustrezno podpiranje pobud v okviru evropskega leta kulturne dediščine 2018 s programom Ustvarjalna Evropa, začenši s pripravljalnim letom 2017, vendar prek ustrezne proračunske vrstice in ne s sredstvi, namenjenimi podprogramu Kultura, kot je predlagala Komisija;

47.  poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko beguncem, ki so vešči umetnosti, omogočila lažji dostop do programa Ustvarjalna Evropa;

Medsektorski sklop

48.  poziva Komisijo, naj razvije in v celoti izkoristi potencial sklopa, da bo dosegla cilje iz uredbe, zlasti s spodbujanjem nadnacionalnega in medsektorskega sodelovanja;

49.  priporoča uvedbo treh novih podpornih ukrepov v okviru sklopa: (a) Ustvarjalna Evropa Mundus za nadnacionalno sodelovanje, (b) socialno vključevanje in (c) inovativni medsektorski projekti in projekti povezovanja z drugimi sektorji;

50.  poziva Komisijo, naj zagotovi geografsko in sektorsko ravnovesje v Jamstveni shemi ter enak dostop za majhne organizacije, lokalne pobude in projekte iz vseh držav članic, oceni njen učinek, zlasti za majhna podjetja na področju kulture, kulturne mediatorje in posrednike, in preuči možnosti za razvoj sinergij z Evropskim skladom za strateške naložbe in drugimi programi, zlasti COSME, da bi zagotovili, da se Jamstvena shema uporablja kar najbolj učinkovito, da bi tako pomagali kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju;

51.  z zadovoljstvom pričakuje prve rezultate Jamstvene sheme, ki se je začela izvajati leta 2016; pričakuje, da bo ta novi tržni instrument – s tem, ko bo malim in srednjim podjetjem ter mikropodjetjem olajšal dostop do posojil – prispeval k večanju števila projektov v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, ki predstavljata 4,4 % BDP EU in 3,8 % njene delovne sile, da bosta lahko v celoti uresničila svoj potencial kot obetaven vir rasti in delovnih mest ter kot gonilna sila konkurenčnosti, kulturne raznolikosti in čezmejnega sodelovanja; močno pa obžaluje, da se bo instrument v celoti uporabljal le v tistih državah, kjer podoben instrument že obstaja;

52.  pozdravlja ukrepe, ki sta jih sprejeli Komisija in EACEA, da bi zagotovili usposabljanje in izenačili spretnosti v posameznih centrih Ustvarjalne Evrope, ter priporoča, da se ta prizadevanja nadaljujejo;

53.  poziva Komisijo in agencijo EACEA, naj izboljšata komunikacijo in izmenjavo informacij s centri Ustvarjalne Evrope o postopkih sprejemanja odločitev v teku, vključno s finančnimi instrumenti in novimi medsektorskimi pobudami; za izboljšanje izvajanja programa Komisiji priporoča, naj upošteva izkušnje centrov Ustvarjalne Evrope v vseh fazah izbirnega postopka ter naj instrumente in dokumentacijo, ki jo pripravijo centri Ustvarjalne Evrope, objavi na spletu kot primere dobre prakse; poudarja, da bi morali centri Ustvarjalne Evrope bolje sodelovati, da bi postali bolj učinkovit svetovalni instrument za nacionalne kandidate; poudarja, da bi lahko zaupna izmenjava poročil o ocenjevanju, tudi negativnih, pomagala izboljšati njihove zmogljivosti, in poziva Komisijo, naj izboljša preglednost ocen in postopka izbire;

Priporočila za naslednje generacije programa

54.  priporoča, da se program Ustvarjalna Evropa v obdobju 2021–2028 nadaljuje, pregleda in izboljša, kot program, ki vključuje vse kulturne in ustvarjalne sektorje, s poudarkom na kakovostnih projektih, z enakimi vrednotami in prednostnimi nalogami, kot program z dvema podprogramoma in medsektorskim sklopom, ki vključuje usposabljanje, razvoj občinstva, dostop do trgov, socialno vključevanje, sodelovanje, medsektorske projekte in projekte povezovanja z drugimi sektorji ter vzajemno učenje, kakor tudi komuniciranje, študije, podporo, ki je prilagojena kulturnim in ustvarjalnim sektorjem, Jamstveno shemo in podporo za centre Ustvarjalne Evrope;

55.  glede na velik pritok priseljencev in beguncev v EU v zadnjih letih pozdravlja vse večjo medkulturno razsežnost programa, za katero upa, da bo od leta 2017 dalje privedla do večjega števila projektov, ki bodo spodbujali kulturno raznolikost, medkulturni dialog in večjezičnost; poudarja, da bi to moralo postati redni sestavni del programa, saj bo kulturna integracija po vsej verjetnosti tudi v prihodnjih letih v številnih državah članicah izziv;

56.  priporoča, da pravna podlaga za naslednji program med cilje programa in podprogramov, pa tudi v izbirna in ocenjevalna merila, izrecno vključi spodbujanje kulturne in umetniške kakovosti ter vrednost kulture same po sebi;

57.  poziva Komisijo, naj pri reviziji podprograma MEDIA preveri, ali je mogoče doseči večjo učinkovitost podpore z dodeljevanjem manjših projektov k različnim programskim nitim, kot so produkcija, festivali, kinematografi in distribucija;

58.  poziva Komisijo, naj sprejme proaktiven pristop k vključevanju novih držav v program s posebnim statusom za države iz južnega in vzhodnega evropskega sosedstva;

59.  ugotavlja, da so evropske filmske koprodukcije nujne, če hočemo zagotoviti ustrezno konkurenčnost naših izdelkov in z njimi uspešno premagati tržne izzive, ter priporoča, da se te razvijajo z uporabo sorazmernih metod in virov, tudi s sodelovanjem z vodilnimi evropskimi institucijami v tem sektorju, kot je Eurimages;

60.  poziva Komisijo, naj preveri, ali je zaradi mnogoterosti ustvarjalne industrije smiselno ustanoviti evropski opazovalni urad za kulturo in ustvarjalnost, ki bi ga bilo mogoče primerjati z Evropskim avdiovizualnim observatorijem, s standardi, ki so primerljivi s standardi Evropskega avdiovizualnega observatorija, in jo v primeru pritrdilnega odgovora poziva, naj oblikuje merila, ki ustrezajo posebni naravi teh sektorjev;

o
o   o

61.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Izvajalski agenciji za izobraževanje, avdiovizualno področje in kulturo.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 221.
(2) UL L 169, 1.7.2015, str. 1.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0293.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0005.
(5) UL C 346, 21.9.2016, str. 10.
(6) UL C 93, 9.3.2016, str. 95.
(7) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 135.
(8) UL C 377 E, 7.12.2012, str. 142.

Pravno obvestilo