Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2077(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0011/2017

Predložena besedila :

A8-0011/2017

Razprave :

PV 13/03/2017 - 16
CRE 13/03/2017 - 16

Glasovanja :

PV 14/03/2017 - 6.13
CRE 14/03/2017 - 6.13
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0077

Sprejeta besedila
PDF 353kWORD 57k
Torek, 14. marec 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Minimalni standardi za zaščito gojenih kuncev
P8_TA(2017)0077A8-0011/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2017 o minimalnih standardih za zaščito gojenih kuncev (2016/2077(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 13 in 43 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2008/120/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2008/119/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 1999 o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2007/43/ES z dne 28. junija 2007 o določitvi minimalnih pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali,

–  ob upoštevanju posebne raziskave Eurobarometer št. 442 z naslovom „Odnos Evropejcev do dobrobiti živali“, objavljene marca 2016,

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z dne 12. januarja 2011 o dobrobiti živali med prevozom,

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja Evropske agencije za varnost hrane z dne 11. oktobra 2005 o učinku sedanjih sistemov uhlevitve in reje na zdravje in dobrobit gojenih domačih kuncev;

–  ob upoštevanju poglavja 7.5 Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali o zakolu živali, ki ga je pripravila Svetovna organizacija za zdravje živali,

–  ob upoštevanju kodeksa s priporočili o dobrobiti kuncev, ki ga je pripravila vlada Združenega kraljestva,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0011/2017),

A.  ker so kunci številčno gledano četrta najbolj gojena žival na svetu in druga najbolj gojena živalska vrsta v EU,

B.  ker morajo evropski proizvajalci spoštovati visoke standarde zdravja in dobrobiti živali, ki niso vedno obvezni tudi v tretjih državah, od koder EU uvaža živali za zakol;

C.  ker potrošniki vse pogosteje preverjajo razmere, v katerih so živali gojene;

D.  ker je kunčjerejski sektor zelo prizadel upad uživanja mesa v Evropski uniji in gospodarska kriza v kmetijskem sektorju, in ker so se prodajne cene v treh letih zmanjšale za okrog 20 %, proizvodni stroški pa so ostali enaki;

E.  ker je poleg tega treba upoštevati hranilno vrednost kunčjega mesa in vlogo, ki ga ima kunčjereja za družinsko gospodarstvo, kjer ima velik pomen na številnih podeželskih območjih z majhnimi možnostmi za diverzifikacijo zaposlovanje žensk;

F.  ker je treba upoštevati ne le dobrobit živali, temveč tudi blaginjo kmetov;

G.  ker je večina kuncev gojenih za prirejo mesa, pri čemer jih gre vsako leto za ta namen v zakol več kot 340 milijonov; ker kunčjereja prispeva manj kot en odstotek končne reje živali za proizvodnjo hrane v EU;

H.  ker se kunčjerejski sektor v EU sooča z nenehnim upadanjem, zneski za leto 2016 pa kažejo zmanjšanje proizvodnje za 4,7 %, in sicer zaradi trenda zmanjševanja uživanja kunčjega mesa; ker kunčjerejski sektor deluje v pogojih svetovnega trga in ni deležen neposredne pomoči ali tržnih intervencij iz prvega stebra skupne kmetijske politike;

I.  ker ima Evropska unija negativno trgovinsko bilanco s Kitajsko na področju kunčjega mesa; ker 99 % uvoženega kunčjega mesa v EU prihaja iz Kitajske; ker bodo kitajski rejci, če ne bodo uvedeni ukrepi, prehiteli kmete v EU, kar bo imelo škodljive posledice za dobrobit živali;

J.  ker je pomembno in nujno zagotavljati in ohranjati donosno kunčjerejo, da bi ohranili strukturo podeželskih območjih, kjer niso možne druge vrste proizvodnje, in tudi delovna mesta, zlasti za ženske, ter da bi potrošnikom še naprej zagotavljali raznoliko in kakovostno prehrano;

K.  ker je Evropska unija na svetovni ravni glede gojenih kuncev na prvem mestu, pred Azijo, zlasti Kitajsko, ki je s proizvodnjo 417.000 ton trupov na prvem mestu med izvozniki;

L.  ker je v interesu rejcev in celotnega kunčjerejskega sektorja, da se pri reji v skladu z evropskim modelom proizvodnje spoštujejo najvišji standardi na svetu na področju varnosti hrane, zdravja in dobrega počutja živali ter varstva okolja;

M.  ker evropska kunčjereja temelji na soobstoju različnih sistemov pireje, ker je kunčjereja pomembno sredstvo za diverzifikacijo prihodkov mnogih majhnih kmetij po vsem ozemlju;

N.  ker je kunčje meso s povprečno porabo 1,70 kg na prebivalca eno od najmanj uživanih vrst mesa v Uniji (1–2 % celotne porabe mesa);

O.  ker obstaja resna zaskrbljenost zaradi nezadostne dobrobiti, visoke ravni stresa ter velike umrljivosti in obolevnosti pri gojenih kuncih v Evropi, kar je ugotovila že Evropska agencija za varnost hrane leta 2005; ker so uhlevitev, krma, genska slika, sanitarni vidiki ali optimizacija čustvenega stanja gojenih kuncev pomembna vprašanja, ki jih obravnavajo deležniki iz kunčjerejskega sektorja, zlasti glede ohranjanja zdravja in dobrobiti živali;

P.  ker se že od njihove udomačitve večino kuncev v EU ponavadi uhlevi v baterijskih kletkah, katerih specifikacije so lahko od države do države različne, in se dejansko pogosto razlikujejo;

Q.  ker kunci tako kot druge vrste živali, ki sobivajo s človekom, ohranjajo elemente svojega naravnega vedenja, zato so potrebne dodatne raziskave ukrepov in pogojev, ki se jih lahko izvaja med rejo, da bodo lahko kunci v največji možno meri ohranili svoje naravno vedenje, če to koristi njihovemu zdravju;

R.  ker se za intenzivno kunčjerejo uporabljajo pasme kuncev, ki hitro in zgodaj odrastejo – t.i. kunci za prirejo mesa – zlasti komercialni križanci, ki se uporabljajo na industrijskih kunčjerejskih farmah za prirejo mesa;

S.  ker so sistemi ekološke reje, kjer so pitovni kunci uhlevljeni v skupinskih hlevih, v katerih imajo dostop do manjše pašne površine in na splošno več prostora, možna alternativa baterijski reji, vendar lahko ti sistemi skupinske uhlevitve povzročajo težave zaradi negativne socialne interakcije in napadalnosti med živalmi, ki privede do poškodb, ki vplivajo na njihovo zdravje in dobrobit in porast bolezni zaradi prenašanja prek iztrebkov v usta;

T.  predpisih nekaterih držav o ekološki reji spodbujajo kunčjerejo v skupinskih hlevih, ki imajo ob vznožju odprtino za dostop do manjše pašne površine;

U.  ker bi lahko tako kot pri drugih vrstah, na primer perutnini, preučili drugačne sisteme reje, vključno z ekološkimi, s katerimi bi lahko potrošnikom ponudili večjo izbiro hrane in ki so zaenkrat slabo razviti;

V.  ker so glede na zgornje ugotovite potrebne dodatne raziskave izzivov in možnosti, ki jih prinašajo sistemi skupinskih hlevov;

W.  ker je majhen gospodarski pomen tega sektorja v Evropski uniji močan razlog, da se ne izvajajo raziskave in inovacije za izboljšanje zdravja in dobrega počutja kuncev;

X.  ker obstajajo minimalni standardi EU za zaščito prašičev(1), telet(2), kokoši nesnic(3) in pitovnih piščancev(4) ter splošna direktiva Sveta o zaščiti rejnih živali(5), vendar ni posebne zakonodaje EU o minimalnih standardih za zaščito gojenih kuncev; ker vse več potrošnikov in državljanov v Evropski uniji zahteva ureditev in večjo dobrobit za gojene kunce;

Y.  ker na podlagi Uredbe 1999/74/ES od leta 2012 velja prepoved konvencionalne baterijske reje kokoši nesnic, ki je bila v veliki meri tudi uspešno prenesena v države članice;

Z.  ker so nekatere države članice že sprejele nacionalno zakonodajo in pravne zahteve za gojenje kuncev in v sodelovanju s sektorjem oblikovale smernice dobre prakse; ker Avstrija leta 2012 prepovedala gojenje kuncev v kletkah za prirejo mesa, v Belgiji pa velja zakonodaja, katere namen je do leta 2025 odpraviti baterijske kletke ter jih nadomestiti s sistemi talne reje;

AA.  ker je treba v skladu z evropsko strategijo za dobrobit živali pred uvedbo nove zakonodaje v celoti uporabljati veljavno ter spodbujati k oblikovanju smernic dobre prakse;

AB.  ker bi morale države članice in Komisija glede na zahteve po prehodu na alternativne proizvodne sisteme in skromen gospodarski pomen kunčjereje za evropsko živinorejo, spodbujati nadaljnje raziskave na področju zdravja, dobrobiti, reje, uhlevitve, prehrane, vedenja in omamljanja koncev;

AC.  ker se v znanstvenem mnenju Evropske agencije za varnost hrane o sistemih uhlevitve in reje za gojene kunce iz leta 2005 priporoča povečanje velikosti kletk, zmanjšanje največje gostote za živali med rastjo in terapevtske posege, tudi rabo dodatkov za zmanjšanje bolezni;

AD.  ker za kunce veljajo priporočila iz Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali glede zakola živali, tudi o metodah omamljanja in zahtevah za znanje izvajalcev;

AE.  ker člen 3 Direktive Sveta 98/58/ES o zaščiti rejnih živali zahteva, da se sprejmejo „vsi primerni ukrepi“, da se zagotovi dobrobit živali, v členu 4 pa so opredeljeni standardi za rejo živali „v skladu z obstoječo prakso in znanstvenimi dognanji“, kar vključuje tudi standarde Evropske agencije za varnost hrane in Svetovne organizacije za zdravje živali;

Splošne opombe

1.  ugotavlja, da se kunci v EU navadno gojijo v neizpopolnjenih kletkah, v pustem okolju, v katerem sta nameščeni le napravi za pitje in krmljenje, ki ne izpolnjujejo pogojev za optimalno rejo v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji; ravno tako ugotavlja, da so kunci včasih krmljeni s peleti, ne pa z vlakninsko krmo, in da se v premajhnih in pustih žičnatih kletkah ne morejo vesti naravno;

2.  ugotavlja, da so potrebne nadaljnje raziskave sistemov uhlevitve kuncev, ki bi spodbujali kakovost zdravja in omejili tveganja, da bodo živali zbolele ali bile okužene;

3.  ugotavlja, da se uspešno izvajajo alternativne baterijski reji kuncev, na primer talna reja ali sistemi zajčnikov s travo kot glavnim virom hrane, kar izboljša udobje in dobrobit gojenih kuncev; meni, da bi bilo treba razviti, izboljšati in spodbujati alternativne sisteme in hkrati priznava, da bi bilo povpraševanje po kunčjem mesu iz takih sistemov do določene mere omejeno zaradi učinka dodatnih proizvodnih stroškov na cene, zaračunane potrošnikom;

4.  spodbuja uporabo sistemov skupinske talne reje, ker omogočajo več življenjskega prostora, s tem pa družabnega vedenja in gibanja; poudarja, da uporaba skupinske talne reje izboljša dobrobit gojenih kuncev, saj jim omogoča bivanje, ki je zelo podobno življenju v naravi; poudarja, da je zdravje živali odvisno tudi od dveh pomembnih načinov praks reje, in sicer okoljskih pogojev v stavbah ter razvoja ustreznih prakse reje, biološke zaščite in upravljanja;

5.  poziva države članice in Komisijo, naj izvedejo nadaljnje raziskave, da bi našli najboljše sisteme uhlevitve za izboljšanje dobrobiti živali v različnih oblikah reje, ki bodo omogočali izboljšavo kmetij, hkrati pa zagotavljati njihovo vzdržnost;

6.  poudarja, da mora vse kunčje mesto na trgu EU ustrezati visokim standardom za varnost in kakovost hrane ter merilom za dobrobit živali, tudi meso, uvoženo iz tretjih držav; opozarja na nevarnost nepoštene konkurence iz tretjih držav, če za uvoz ne bodo veljali enakovredni standardi in merila;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj ohranijo kakovost in varnost uvoženega kunčjega mesa, tako da izvajajo temeljit nadzor in inšpekcijske preglede pri vstopu uvoženega mesa v Unijo;

8.  pozdravlja vzpostavitev evropske platforme za dobrobit živali ter poziva Komisijo in države članice, naj izmenjajo in ocenijo kodekse dobre prakse na področju kunčjereje;

Rejski programi

9.  poudarja, da je kunčjereja v EU zelo intenzivna in da so pogoji, v katerih se kunce redi, različni, deloma zaradi različnih namenov, za katere se jih redi, in zaradi različnih pričakovanj potrošnikov na trgih in v državah EU;

10.  poudarja, da se velikost kletke razlikuje glede na starost in težo živali, kar vpliva na njihovo premikanje, kot so iztegovanje telesa, sedenje in stanje s pokončno dvignjenimi uhlji (položaj „pozornosti“, ki je značilen za vrsto), postavljanje na zadnje noge, udobno obračanje in poskakovanje; poudarja, da lahko pomanjkanje gibanja povzroči oslabitev kosti, stereotipično vedenje in poškodbe nožnih blazinic;

11.  poudarja, da se sistemi uhlevitve postopoma izboljšujejo z vključitvijo novih naprav, kot so nasloni za noge, katerih namen je zmanjšati poškodbe nog in izboljšati dobrobit; vendar poudarja, da je glede na moderne standarde oblika nekaterih starejših modelov kletk morda neustrezna;

12.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je za gojene kunce značilna visoka pogostost bolezni in smrtnost zaradi dejavnikov, kot so višja stopnja okuženosti z zajedavci (kokcidioza, gliste itd.) in dovzetnost za nalezljive bolezni, kot sta hemoragična bolezen kuncev in zajcev, miksomatoza;

13.  poudarja, da Evropska agencija za varnost hrane leta 2005 ugotovila, da je stopnja umrljivosti in obolevnosti gojenih kuncev znatno višja kot pri drugih vrstah rejnih živali zaradi okužb črevesja in dihal ter reproduktivnih težav; ugotavlja tudi, da je agencija v istem poročilu opozorila na večje tveganje za zdravje kuncev, do katerega prihaja pri talni reji kuncev v primerjavi z rejo v kletkah, zlasti zaradi kokcidioze in okužb z zajedavci;

14.  pozdravlja napredek, ki so ga številni rejci naredili z izboljšanjem zasnove sistemov uhlevitve v skladu s priporočili te agencije; vendar je zaskrbljen, ker obstaja premalo zdravljenj in raziskav za boj proti boleznim gojenih kuncev;

Reja kuncev

15.  izraža zaskrbljenost, ker so kunci, ki se v EU redijo in pitajo za pridelavo mesa, običajno uhlevljeni v staromodnih kletkah, ki ne izpolnjujejo modernih vzrejnih standardov, in kjer ima vsak kunec na voljo manj površine, kot je površina dveh navadnih listov papirja formata A4;

16.  poudarja, da so kunci izjemno občutljive živali in lahko trpijo zaradi številnih različnih težav in bolezni, povezanih z neustreznimi rejskimi razmerami, vključno s smrtonosnimi virusi, dihalnimi težavami in vnetimi skočnimi sklepi zaradi sedenja na tleh iz žične mreže;

17.  poudarja, da je rejcem kuncev in veterinarjem na voljo le malo terapevtskih orodij za reševanje zdravstvenih težav, ki se pojavljajo, in da so potrebna dodatna prizadevanja, da bi odpravili pomanjkanje raziskav in naložb v razvoj zdravil za uporabo v manjši meri ali za manj pomembne vrste;

18.  ugotavlja tudi, da ima prehrana velik učinek na dobrobit in zdravje živali in zato meni, da bi morali imeti kunci stalen dostop do uravnotežene prehrane s pravimi odmerki vlakninske krme;

19.  kljub temu ugotavlja, da so zdravstvena tveganja omejena zaradi zelo strogih pravil EU na področju zdravja ter poudarja, da se v skladu z veljavno zakonodajo (Direktiva 98/58/ES) obolele živali nemudoma zdravijo, hkrati pa se žival do ozdravitve izolira ali, če je treba, evtanazira;

20.  priznava, da je za preprečevanje nepotrebnega trpljenja živali pomembno, da se ljudem, ki pri kunčjereji sodelujejo pri vseh vidikih ravnanja z živalmi, omogoči ustrezno usposabljanje, pa tudi oblikovanje smernic o dobri praksi, ki bi temeljile na zanesljivi tehnični in znanstveni analizi, kar bo namenjeno izboljšanju njihovega ravnanja in poznavanja ustreznih zahtev glede dobrobiti živali;

21.  poudarja, da imajo kunci, ki se jih odstavi za pitanje, in samice, ki so nastanjeni v alternativnih skupinski talni reji, v katerih ima vsak pitovni kunec običajno na voljo 750 cm², vsaka samica pa 800 cm² površine, več prostora za gibanje, socialno interakcijo in igro ter da ploščadi v takih sistemih skupinske talne reje omogočajo kuncem, da se z umikom izognejo napadalnim osebkom, zagotovljeno pa je tudi, da so samice med dojenjem nastanjene ločeno;

22.  priznava, da taki sistemi uhlevitve pomenijo velike stroške za kmetijska gospodarstva, ki jih bo treba upoštevati in nuditi finančno podporo tistim rejcem, ki se prostovoljno odločijo za tak način reje; poziva Komisijo, naj v prihodnjih proračunih EU podpira kunčjerejski sektor; ugotavlja, da je v programih za razvoj podeželja na voljo finančna podpora za tiste kmete, ki uporabljajo ukrepe za dobrobit živali za izboljšanje dobrobiti kuncev;

23.  opozarja, da morajo vse obvezne ukrepe, ki bodo uvedeni, spremljati ustrezna proračunska sredstva za podporo rejcem kuncev; meni, da bi bilo treba vključiti tudi poseben razdelek za spodbujanje uživanja kunčjega mesa;

24.  poudarja, da bi več raziskav o skupinski uhlevitvi samic, zlasti glede časa, ki ga prebijejo ločeno od skupine in kdaj se jih vrne v skupino, prispevalo k njihovi dobrobiti;

25.  svetuje, naj bodo samci kuncev, ki so starejši od 12 tednov in se gojijo za razplod, zaradi težav z napadalnostjo v katerem koli sistemu vedno nastanjeni ločeno;

Prevoz in zakol

26.  opozarja, da je prevoz za kunce stresna izkušnja; poudarja, da bi bilo treba kunce pred prevozom nahraniti ter jim med prevozom na dolge razdalje zagotoviti dovolj hrane, vode in prostora, čas prevoza pa bi moral biti zaradi občutljivosti vrste čim krajši; poudarja, da na dobrobit živali vpliva ogromno različnih stresnih dejavnikov, kot so vročina, sestradanost, dehidracija, bolečina in poškodbe, mraz, potovalna slabost in strah;

27.  poudarja, da je dobrobit gojenih kuncev med prevozom in zakolom odvisno od odnosa in ravnanja kmetov, prevoznikov in osebja klavnice ter transportne logistike; poziva Komisijo, nadzoruje izvajanje in izvrševanje ustrezne zakonodaje EU, zlasti Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 o zaščiti živali med prevozom;

28.  poudarja, da bi bilo treba kunce pred zakolom popolnoma omamiti ter pri tem zagotoviti, da ne trpijo, ne čutijo bolečine in niso pod stresom; opozarja, da je treba v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1099/2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi zakol izvesti brez tveganja, da bi omamljena žival prišla k zavesti; opozarja, da bi bilo z razvojem praktičnih raziskav o tehnikah omamljanja za druge živalske vrste mogoče uvesti omamljanje z električnim tokom ali z uporabo drugih metod omamljanja, kot je omamljanje z mešanico plinov, ki bi ustrezale značilnostim kuncev in bile poslovno izvedljive;

Protimikrobna odpornost

29.  pozdravlja prizadevanja evropskih rejcev, da bi zmanjšali uporabo antibiotikov pri kunčjereji; poudarja, da se lahko zaradi razširjene uporabe antibiotikov pri kunčjereji, zlasti pri intenzivni kunčjereji v kletkah, poveča protimikrobna odpornost;

30.  ugotavlja, da lahko močna odvisnost od antibiotikov privede do povečanja protimikrobne odpornosti, zato je nujno, da se začne z odgovornejšo rabo; meni, da je kunčjereja del teh razmer, poleg drugih živinorejskih sektorjev, in da se mora prav tako pomembno potruditi za spodbujanje odgovorne rabe antibiotikov, da bi ohranili njihovo učinkovitost in preprečili protimikrobno odpornost;

31.  poudarja, da bi bilo treba doseči in ohranjati visoke higienske standarde v vseh rejnih sistemih, zlasti z razvojem preventivnih ukrepov in ciljno usmerjenih preverjanj, države članice pa bi bilo treba spodbujati k postopni odpravi uporabe običajnih baterijskih kletk v vsej EU in spodbujanju ekonomsko uspešnih obogatenih rejnih sistemov;

32.  poudarja, da je treba antibiotike uporabljati le za namene zdravljenja in da bi morala v skladu z Uredbo (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o mejnih vrednostih ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora pred zakolom slediti ustrezna karenca, da je zagotovljena varnost kunčjega mesa;

33.  poudarja, da lahko manjšo uporabo antibiotikov in njen pozitiven učinek za javno zdravje zagotovimo le z večjim poudarkom na upravljanju in nadzoru kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s kunčjerejo;

Sklepi

34.  poziva Komisijo, naj zaradi dejstva, da se v EU redi in gre v zakol veliko število kuncev in da imajo sistemi, ki se trenutno uporabljajo za uhlevitev kuncev, hude posledice za dobrobit živali, pripravi časovni načrt za finančno vzdržne minimalne standarde za zaščito gojenih kuncev; poudarja, da je treba v tem načrtu določiti merljive mejnike ter redno poročanje in v kronološkem vrstnem redu opredeliti najmanj:

   pripravo smernic dobre prakse ter pravila o dobrobiti kuncev v sodelovanju z vsemi, ki sodelujejo pri pridelavi, in drugimi deležniki v kunčjerejskem sektorju,
   priporočilo Komisije, pri čemer je treba upoštevati veljavne nacionalne ukrepe, ki vsebujejo, kadar je to primerno, predloge za skupni pristop EU, zlasti kar zadeva zdravje, dobrobit in uhlevitev kuncev,
   zakonodajni predlog o minimalnih standardih za zaščito gojenih kuncev v ustreznem roku;

35.  poziva Komisijo, naj uporabi znanstvene dokaze in ugotovitve, ko predlaga ukrepe glede zahtev za uhlevitev plemenskih samic in pitovnih kuncev za prirejo mesa, ob ustreznem upoštevanju bioloških potreb živali in specifičnih vedenjskih vzorcev te živalske vrste pri zahtevah glede uhlevitve;

36.  meni, da bi bilo treba uporabiti zahteve iz členov 3 in 4 Direktive 98/58/ES po sprejetju vseh razumnih ukrepov za dobrobit živali in opredelitvi standardov v skladu s pridobljenimi izkušnjami in znanstvenimi dognanji za izvajanje znanstvenih priporočil o dobrobiti kuncev, ki sta jih oblikovala Evropska agencija za varnost hrane in Svetovna organizacije za zdravje živali;

37.  poudarja, da morajo biti različni vidiki, ki se pri tem upoštevajo, med seboj v ravnovesju, tako glede dobrobiti in zdravja živali, finančnega stanja in delovnih pogojev rejca kot vzdržnosti pridelave, okoljskega učinka in varstva potrošnika; poudarja tudi, da je treba upoštevati potrebe potrošnikov po cenovno dostopnem in kakovostnem kunčjem mesu;

38.  poudarja, da je cilj skupne kmetijske politike dobava kmetijskih in živilskih proizvodov za potrošnike po v vsej EU, ob upoštevanju njihove potrebe in želje po zdravih in visokokakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodih po razumnih cenah;

39.  spodbuja države članice in sektor, naj oblikujejo jasen sistemih označevanja proizvodov in k uporabi sistemov označevanja, kot je določeno v poglavju V Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, da bi se zagotovila večja preglednost trga, ohranjanje standardov kakovosti in varovanje zdravja potrošnikov, potrošnikom pa omogočila ozaveščena in pregledna izbira pri nakupu, obenem pa poudarilo poreklo proizvoda in se ga zaščitilo pred nelojalno konkurenco;

40.  poudarja, da bi bilo treba vse veljavne predpise uskladiti na ravni EU; poudarja, da sta izmenjava informacij za pripravo smernic o dobri praksi in podpora nacionalnih smernic ključnega pomena za ta proces;

41.  spodbuja vse države članice, naj zaradi vzpostavitve enakih konkurenčnih pogojev uskladijo svoje predpise o dobrobiti kuncev s predpisi, veljavnimi v Avstriji, Belgiji, Nemčiji in Združenem kraljestvu;

42.  priznava potrebo po nadaljnjih znanstvenih raziskavah o kunčjereji, ob upoštevanju zahtev po prehodu na alternativne sisteme reje; spodbuja države članice in Komisijo, naj namenijo posebno proračunsko podporo in raziščejo:

   zdravje gojenih kuncev,
   dobrobit gojenih kuncev,
   uhlevitev gojenih kuncev,
   rejske programe, vključno programe reje iz genskih linij z umirjenim temperamentom,
   rejo kuncev,
   vedenje gojenih kuncev,
   prehrano gojenih kuncev,
   bolezni, značilne za vrsto, obolevnost in umrljivost gojenih kuncev,
   ustrezna zdravila, cepiva in zdravljenje za gojene kunce, pri čemer bi bilo treba upoštevati vedno večje težave zaradi protimikrobne odpornosti,
   vrsti primerne humane metode omamljanja gojenih kuncev;

43.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo podatke o prireji kunčjega mesa in trgovini z njim in kunčje meso vključijo v področje dela evropske opazovalne skupine za trg mesa;

o
o   o

44.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Direktiva Sveta 2008/120/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev (UL L 47, 18.2.2009, str. 5).
(2) Direktiva Sveta 2008/119/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet (UL L 10, 11.1.2009, str. 7).
(3) Direktiva Sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 1999 o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic (UL L 203, 3.8.1999, str. 53).
(4) Direktiva Sveta 2007/43/ES z dne 28. junija 2007 o določitvi minimalnih pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa (UL L 182, 12.7.2007, str. 19).
(5) Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (UL L 221, 8.8.1998, str. 23).

Pravno obvestilo