Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2323(BUD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0060/2017

Predložena besedila :

A8-0060/2017

Razprave :

PV 14/03/2017 - 14
CRE 14/03/2017 - 14

Glasovanja :

PV 15/03/2017 - 9.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0085

Sprejeta besedila
PDF 369kWORD 53k
Sreda, 15. marec 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Smernice za proračun 2018 – oddelek III
P8_TA(2017)0085A8-0060/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. marca 2017 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2018, oddelek III – Komisija (2016/2323(BUD))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(3),

—  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije(4),

–  ob upoštevanju splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017(5) in skupnih izjav Parlamenta, Sveta in Komisije, ki so mu priložene(6),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. februarja 2017 o proračunskih smernicah za leto 2018 (6522/2017),

–  ob upoštevanju člena 86a Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0060/2017),

A.  ker bo leto 2018 peto leto večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020;

B.  ker bo proračun EU za leto 2018 verjetno še naprej pod pritiskom zaradi notranjih gospodarskih in socialnih okoliščin ter zunanjih izzivov in politične negotovosti;

C.  ker morajo proračunski odziv na neposredne izzive in krize spremljati vzdržne rešitve, namenjene vlaganju v skupno prihodnost Unije;

Proračun za trajnostno rast, delovna mesta in varnost

1.  pozdravlja pomembno vlogo proračuna EU pri zagotavljanju konkretnih odgovorov na izzive, s katerimi se sooča EU; poudarja, da so dostojna, kakovostna in stabilna delovna mesta, zlasti za mlade, gospodarska rast in socialno-ekonomsko zbliževanje, migracije, varnost in spopadanje s populizmom, pa tudi podnebne spremembe, glavni izzivi na ravni EU in da proračun EU ostaja del rešitve za ta vprašanja; poudarja, da mora solidarnost ostati temeljno načelo proračuna EU; poudarja, da bo samo močan in usmerjen proračun EU z resnično evropsko dodano vrednostjo koristil tako vsem državam članicam kot državljanom EU; pričakuje, da bo Komisija predstavila predlog proračuna za leto 2018, s pomočjo katerega bo EU lahko prek rasti in delovnih mest še naprej ustvarjala blaginjo ter zagotavlja varnost svojih državljanov;

2.  meni, da morajo proračun EU spremljati orodja, s pomočjo katerih se bo mogoče odzvati na več kriz istočasno, zato je potrebna določena raven prožnosti, obenem pa je treba ohranjati proračunsko disciplino; meni, da bosta rast in ustvarjanje delovnih mest sicer ostala osrednji prednostni nalogi proračuna EU, a je treba trajnostni napredek na teh področjih uresničevati hkrati z obravnavanjem pomislekov državljanov EU, kar zadeva varnost in zaščito; ponavlja svoj poziv po tematski koncentraciji pri določanju prednostnih nalog za proračun EU za leto 2018;

Raziskave, infrastruktura in MSP kot ključni dejavniki, ki omogočajo rast in ustvarjanje delovnih mest

3.  poudarja, da so krepitev konkurenčnosti gospodarstva EU, infrastruktura, dobro financirane raziskave, podpiranje razvijanja spretnosti in stalna zavezanost EU krepitvi naložb ključni za zagotavljanje gospodarske rasti in ustvarjanja delovnih mest; meni, da bi moralo biti ustvarjanje socialno in okoljsko vzdržnih ter dobro plačanih delovnih mest ena od glavnih prednostnih nalog proračuna EU; zatrjuje, da delovna mesta v glavnem ustvarja zasebni sektor in da je treba zato nameniti ustrezno proračunsko podporo za povečanje naložb v zasebni in javni sektor, pri čemer se posebna pozornost nameni malim in srednjim podjetjem (MSP); posledično poudarja pomen razdelka 1a, ki evropskim državljanom in podjetjem zagotavlja resnično dodano vrednost, ter poziva, naj se za ta razdelek zagotovi ustrezna raven financiranja;

4.  poudarja, da naložbe v raziskave in inovacije, vključno s podporo za zagonska podjetja, predstavljajo pogoj za doseganje dejanske konkurenčnosti v EU ter za zagotavljanje inovativnega in konkurenčnega gospodarstva EU na svetovni ravni; obžaluje, da je stopnja uspešnosti vlog zaskrbljujoče nizka zaradi neustreznega financiranja EU na področju raziskav in inovacij ter da številni zelo kakovostni projekti na področju raziskav in inovacij ostanejo brez finančnih sredstev EU; je seznanjen, da se številne zainteresirane strani, tudi MSP, odvračajo od vložitve predlogov projektov v okviru programa Obzorje 2020; v zvezi s tem poziva, naj se za Obzorje 2020 zagotovi zadostna raven odobritev ter hkrati nadaljuje s z načrtom poenostavitve tega programa; poudarja, da povečanje proračuna za Obzorje 2020 ne bi smelo prikrajšati drugih raziskovalnih programov;

5.  priznava, da MSP ostajajo temelj evropskega gospodarstva in bodo še naprej igrala odločilno vlogo pri ustvarjanju delovnih mest in rasti v vsej EU; meni, da so MSP glavni vir ustvarjanja delovnih mest in zato potrebujejo ustrezen dostop do financiranja; v zvezi s tem poziva, naj se povečajo odobritve za program COSME, pri tem pa upošteva, kako uspešen je ta program; poudarja pomen krepitve programa COSME v novem večletnem finančnem okviru, da bi se zagotovila znatnejša podpora EU za MSP; meni, da bi ustvarjanje sinergij z drugimi finančnimi instrumenti privedlo do boljših rezultatov;

6.  odločno podpira nadaljnji razvoj in krepitev interoperabilnosti evropskih infrastrukturnih omrežij; meni, da je financiranje instrumenta za povezovanje Evrope ključno za uresničitev teh ciljev, in poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno raven financiranja v letu 2018;

7.  poudarja pomembno vlogo in potencial Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) pri zmanjšanju naložbene vrzeli, ki še obstaja v Evropi, ter priznava do sedaj dosežene pozitivne rezultate; pozdravlja tudi predlog Komisije za podaljšanje sklada EFSI do leta 2020, katerega cilj bi moral biti dodatno izboljšanje njegovega delovanja, vključno z uporabo načela dodatnosti in geografske uravnoteženosti, za kar so potrebna dodatna prizadevanja; poudarja, da bi morala izbira projektov, ki se financirajo iz sklada EFSI, temeljiti na kakovosti in povpraševanju; pozdravlja namero Komisije, da okrepi vlogo Evropskega svetovalnega vozlišča za naložbe z vidika zagotavljanja bolj ciljno usmerjene lokalne tehnične pomoči po vsej EU ter za izboljšanje geografske uravnoteženosti; Komisijo poziva tudi, naj z ocenjevanjem učinka sklada EFSI redno analizira njegovo dodano vrednost;

Izobraževanje in zaposlovanje mladih – pogoja za uspešnost mlajše generacije

8.  meni, da je izobraževanje pogoj za trajna, dobro plačana in stabilna delovna mesta; poudarja pomen mobilnosti kot sredstva, ki mladim Evropejcem omogoča, da izkoristijo raznolikost svojih veščin, obenem pa ponuja vedno več priložnosti za izobraževanje, usposabljanje in zaposlitev; v zvezi s tem pozdravlja vlogo programa Erasmus+ pri spodbujanju mobilnosti mladih študentov, vajencev in prostovoljcev po Evropi; meni, da je – zlasti v času naraščajočega nacionalizma in populizma – pomembno spodbujati naravne stike med različnimi evropskimi narodi in kulturami ter tako krepiti evropsko zavest in identiteto; v zvezi s tem poziva, naj se sredstva za program Erasmus+ v letu 2018 še povečajo;

9.  poudarja, da brezposelnost mladih sodi med poglavitne razloge za zaskrbljenost na evropski ravni, saj pušča izrazite socialne posledice, zlasti v najrevnejših regijah Unije, ter ogroža celotno generacijo mladih Evropejcev in spodkopava dolgoročno gospodarsko rast; poudarja, da bo s spremembo proračuna v letu 2017 v okviru spravnega postopka za proračun EU za leto 2017 pobudi za zaposlovanje mladih namenjena odobritev v znesku 500 milijonov EUR; meni, da pobuda za zaposlovanje mladih pomembno prispeva k prednostnemu cilju Unije v zvezi z ustvarjanjem delovnih mest in spodbujanjem rasti, in ostaja trdno zavezan zagotavljanju ustreznega financiranja za boj proti brezposelnosti mladih in za nadaljnje izvajanje te pobude do konca sedanjega večletnega finančnega okvira, ob hkratnem izboljšanju njenega delovanja in izvajanja; v zvezi s tem poudarja pomen strategije EU za mlade;

10.  se z naklonjenostjo seznanja s predlogom pobude „vozovnica Interrail za Evropo za 18. rojstni dan“; poudarja, da ima ta projekt potencial za spodbujanje evropske zavesti in identitete; vseeno poudarja, da financiranje tega projekta ne bi smelo prikrajšati drugih uspešnih programov EU, zlasti na področju mladih in kulture, ter da bi moral biti ta projekt biti čim bolj socialno vključujoč in zajemati določbe o vključevanju prebivalcev otokov na obrobju Evrope; poziva Komisijo, naj oceni potencialne stroške te pobude in vire financiranja zanjo ter predstavi ustrezne predloge;

Tradicionalne prednostne naloge proračuna EU kot naložbene politike

11.  odločno podpira regionalno politiko kot enega glavnih naložbenih instrumentov proračuna EU, ki zagotavlja ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo; poudarja, da ta politika ustvarja rast in delovna mesta v vseh državah članicah; je vseeno zaskrbljen zaradi nedopustnih zamud pri izvajanju operativnih programov na ravni EU v sedanjem večletnem finančnem okviru, zaradi katerih so bile dosedanje naložbe nižje in niso dovolj prispevale k rasti in ustvarjanju delovnih mest oziroma zmanjševanju ekonomskih, socialnih in ozemeljskih razlik v evropskih regijah in med njimi; poziva Komisijo, naj ugotovi vzroke za zamude, države članice pa poziva k sodelovanju, da bi jih odpravile, in sicer zlasti z zagotavljanjem, da se imenovanje organov upravljanja, revizijskih organov in organov za potrjevanje zaključi, izvajanje pa odločno pospeši;

12.  priznava pomen evropskega kmetijskega sektorja pri ohranjanju prehranske varnosti in upravljanju biotske raznovrstnosti v EU; izraža polno podporo kmetom, ki so jih prizadeli ruski embargo, ptičja gripa, kriza v sektorju mleka in mesna kriza; zato poziva Komisijo, naj še naprej podpira kmete po vsej Evropi pri spopadanju z nepričakovano nestanovitnostjo trga in pri zagotavljanju varne in kakovostne preskrbe s hrano; prosi, da se ustrezna pozornost nameni malim kmetijam in malemu ribolovu;

Notranji izzivi

13.  je prepričan, da v sedanjih razmerah proračun EU dokazano ne zadošča za obravnavo učinkov migracijske in begunske krize ter s tem povezanih humanitarnih izzivov, pa tudi izzivov na področju varnosti, kot je vse bolj razširjeni mednarodni terorizem; meni, da je treba na tej podlagi poiskati vzdržno rešitev za to vprašanje, saj je stalna uporaba posebnih instrumentov, kot je instrument prožnosti, pokazala, da proračun EU prvotno ni bil zasnovan za obravnavanje kriz tovrstne razsežnosti; poudarja, da je treba sprejeti usklajeno strategijo, s katero bi se lotili reševanja migracijske in begunske krize in ki bo zajemala jasne, merljive in razumljive cilje; opozarja pa, da je treba zagotoviti dodatna sredstva za soočanje s temi izzivi, ki pa ne bi smeli imeti prednosti pred drugimi pomembnimi politikami Unije, na primer na področju delovnih mest in rasti;

14.  pozdravlja vlogo instrumentov, kot sta Sklad za notranjo varnost (ISF) in Sklad za azil, migracije in vključevanje (AMIF), pri obravnavanju učinkov migracijske in begunske krize ter s tem povezanih humanitarnih izzivov ter poziva k ustreznemu proračunu v prihodnjih letih za ta dva sklada; ponavlja, kako pomembno je načelo porazdelitve bremena med države članice, kar zadeva financiranje prizadevanj, ki so potrebna, da se ustrezno poskrbi za begunce; prav tako pozdravlja vlogo agencij EU s področja pravosodja in notranjih zadev, kot so Europol, evropska mejna in obalna straža, EASO, Eurojust, Agencija Evropske unije za temeljne pravice in eu-LISA, ter v zvezi s tem poziva, naj se jim zagotovita ustrezen proračun in ustrezno število zaposlenih, da bodo lahko izvajale svoje naloge; je prepričan, da mora EU več vlagati v krepitev in upravljanje svojih meja, izboljšanje sodelovanja med organi kazenskega pregona in nacionalnimi organi, boj proti terorizmu, radikalizaciji ter resnemu in organiziranemu kriminalu, in sicer z izboljšanjem ukrepov in praks za vključevanje, zagotavljanjem interoperabilnosti informacijskih sistemov in uspešnim izvajanjem operacij vračanja tistih, ki niso upravičeni do mednarodne zaščite, pri čemer mora v celoti spoštovati načelo nevračanja;

15.  poudarja, da sedanji proračun Sklada za notranjo varnost (približno 700 milijonov EUR v obveznostih) ne zadostuje, da bi se lahko lotili reševanja varnostnih izzivov, ki so posledica mednarodnega terorizma; zato poziva k povečanju finančnih sredstev za dvig ravni varnostne infrastrukture, da bo bolj primerna in sodobna;

16.  opozarja, kako pomembne so evropske agencije pri zagotavljanju izvajanja zakonodajnih prednostnih nalog EU in s tem pri doseganju ciljev politike EU, kot so tisti v zvezi s konkurenčnostjo, rastjo, zaposlovanjem in obvladovanjem sedanje migracijske in begunske krize; zato vztraja, naj se za upravne in operativne izdatke zagotovijo ustrezni finančni in človeški viri, s katerimi bodo lahko agencije izpolnile dodeljene naloge in dosegle čim boljše rezultate; v zvezi s povečanjem števila zaposlenih in sredstev za agencije od proračuna za leto 2014 poudarja, da je to povečanje povezano z novim političnim razvojem in novo zakonodajo, ki nista vključena v izračun načrtovanega zmanjšanja števila zaposlenih za 5 %; zato opozarja, da v proračunu za leto 2018 ne bi smelo biti predvideno nobeno nadaljnje zmanjšanje v kadrovskih načrtih evropskih agencij, ki bi presegalo 5 %, dogovorjenih za posamezne institucije in organe Evropske unije v okviru medinstitucionalnega sporazuma;

17.  močno podpira pobude na področju raziskav v sektorju obrambe, katerih cilj je spodbujati boljše sodelovanje med državami članicami in dosegati sinergijo na področju obrambe; poudarja pa, da bi bilo treba tej dejavnosti zagotoviti nova sredstva, saj gre za novo politično pobudo, ki pomembno vpliva na proračun EU; prav tako poziva, naj se raziščejo vse možnosti, da bi se v naslednjem večletnem finančnem programu zagotovilo financiranje programa za raziskave na področju obrambe z lastnim proračunom; poudarja, da je ob obveznem spoštovanju določb Pogodb okrepljeno sodelovanje na področju obrambe možnost za rešitev varnostnih izzivov, s katerimi se sooča EU in ki so posledica daljše nestabilnosti v sosedstvu Unije ter negotovosti glede zavezanosti nekaterih evropskih partnerjev, kar zadeva cilje zveze NATO; poleg tega poudarja, da je treba povečati konkurenčnost in inovativnost evropske obrambne industrije, ki lahko spodbudi rast in nova delovna mesta; poziva države članice, naj zagotovijo ustrezen proračun, da se bo reševanja zunanjih izzivov mogoče lotiti na bolj skladen način; je seznanjen z ustanovitvijo Evropskega obrambnega sklada z „okni“ za raziskave in zmogljivosti;

18.  poudarja, da mora proračun EU podpirati uresničevanje ciljev pariškega sporazuma in dolgoročnih podnebnih ciljev, ki si jih je zastavila sama EU, z izpolnitvijo cilja 20 % porabe za podnebje v večletnem finančnem okviru 2014–2020; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da cilji EU za leto 2020 na področju biotske raznovrstnosti ne bodo uresničeni brez velikih dodatnih prizadevanj; zato poudarja, kako pomembno je vključevati zaščito biotske raznovrstnosti v celoten proračun EU, pri tem pa poseben poudarek nameniti programu LIFE in mreži Natura 2000;

Zunanji izzivi

19.   poudarja, da je proračun EU tudi instrument solidarnosti, ki z nudenjem podpore državam, ki jo potrebujejo, zagotavlja nujno pomoč v humanitarnih in civilnih krizah; opozarja, da sta bila izziva izkoreninjenja revščine in trajnostnega razvoja potrjena kot ključni prednostni nalogi EU in njenih držav članic; v zvezi s tem ponovno potrjuje zavezo EU, da bo prispevala k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in da bo dosegla cilj 0,7 % BND za uradno razvojno pomoč v časovnem okviru agende za obdobje po letu 2015; poudarja, da razvojna pomoč dolgoročno prinaša donos na vložena sredstva, in sicer v obliki večje trgovinske izmenjave in rasti BDP v Evropi;

20.  ponovno izraža prepričanje, da mora EU, če želi odpraviti temeljne vzroke sedanje migracijske in begunske krize ter s tem povezanih migracijskih izzivov, okrepiti svojo vlogo prek naložb v državah izvora migracijskih tokov; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj oblikuje časovni načrt, s katerim se bo reševanja migracijske krize lotila na učinkovit način; poudarja, da je treba s strateškega vidika bolje prilagoditi vse instrumente razvojne politike, da bi zagotovili stabilen gospodarski in družbeni razvoj, pri tem pa ne bi ovirali izvajanja obstoječih zunanjih politik; ugotavlja, da so naložbe v infrastrukturo, stanovanja, izobraževanje, zdravstvene storitve in podporo za MSP (s posebnim poudarkom na ustvarjanju delovnih mest, socialni zaščiti in vključevanju) del rešitve za odpravo temeljnih vzrokov migracij; zato kot del rešitve za te izzive pozdravlja načrt za zunanje naložbe, saj gre za celovit in skladen okvir za spodbujanje nalož6b v Afriki in državah sosedstva, pri čemer je treba upoštevati, da mora biti v celoti usklajen s cilji trajnostnega razvoja in prispevati k njihovi uresničitvi; pričakuje, da bo načrt za zunanje naložbe spodbudil trajnostni razvoj, ne da bi bile pri tem ogrožene človekove pravice, blažitev posledic podnebnih sprememb in dobro upravljanje, in da bo poskrbljeno za pregledno upravljanje Evropskega sklada za trajnostni razvoj in njegovih projektov;

21.  ugotavlja, da se je izkazalo, da sedanji trend, ko se Komisija zateka k dopolnilnim proračunskim mehanizmom, kot so instrument za begunce v Turčiji, skrbniški skladi in drugi podobni instrumenti, ni vedno uspešen; je zaskrbljen, da se z oblikovanjem finančnih instrumentov zunaj proračuna Unije ogroža pregledno upravljanje proračuna in omejuje pravica Parlamenta, da izvaja učinkovit nadzor nad odhodki; zato vztraja pri svojem stališču, da je treba priložnostne zunanje finančne instrumente, ki so se pojavili v zadnjih letih, vključiti v proračun EU, Parlament pa bi moral imeti poln nadzor nad njihovim izvajanjem; poudarja pa, da se ti instrumenti ne bi smeli financirati na račun odhodkov za druge obstoječe zunanje instrumente; je seznanjen z razliko med obljubljenimi in dejanskimi prispevki držav članic k tem skladom in jih poziva, naj izpolnijo svojo obljubo, da bodo prispevale enak znesek kot EU;

22.  poudarja, da je eden od pogojev za ohranitev stabilnosti in blaginje v EU stabilno sosedstvo EU; zato poziva Komisijo, naj zagotovi prednostno obravnavo naložb v sosedstvo EU, da bi podprli prizadevanja za spopadanje z glavnimi izzivi, s katerimi se to območje sooča, predvsem migracijsko in begunsko krizo ter s tem povezanimi humanitarnimi izzivi v južnem sosedstvu ter rusko agresijo v vzhodnem sosedstvu: poudarja, da je podpora državam, ki izvajajo pridružitvene sporazume z EU, bistvenega pomena za lažje izvajanje političnih in gospodarskih reform, a poudarja, da bi se morala podpora zagotavljati, dokler države izpolnjujejo merila za upravičenost, zlasti kar zadeva načela pravne države in uveljavljanje demokratičnih institucij;

Zagotavljanje večje verodostojnosti EU z zadostnimi sredstvi za plačila

23.  ponovno poziva k temu, da je treba za proračun EU zagotoviti zadostno raven sredstev za plačila, da bi omogočili, da izpolni svoj glavni namen kot naložbeni proračun; je prepričan, da ta vloga ni mogoča, če EU ne bo izpolnila svojih obveznosti, s čimer bi ogrozila svojo verodostojnost;

24.  poudarja, da se je zaradi zamud pri izvajanju programov v skupnem upravljanju za obdobje 2014–2020 v letih 2016 in 2017 zmanjšalo število zahtevkov za plačila; je zlasti zaskrbljen zaradi ponovnih zaostankov pri plačilu neplačanih računov ob koncu sedanjega obdobja večletnega finančnega okvira in opozarja, da je ta znesek ob koncu leta 2014 dosegel doslej največjo raven 24,7 milijarde EUR; pozdravlja, da je Komisija ob vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira prvič zagotovila napoved plačil do leta 2020, a hkrati poudarja, da je treba to napoved vsako leto redno posodabljati, da bi omogočili, da proračunski organ pravočasno sprejme potrebne ukrepe;

25.  poudarja, da se utegne več pozitivnih elementov revizije, o katerih trenutno potekajo pogajanja, – zlasti kar zadeva večjo fleksibilnost – izkazati za ključne pri odzivanju na prihodnje krize glede plačil in njihovem preprečevanju, četudi končni sporazum o vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira še ni bil dosežen; je prepričan, da utegne biti že naslednje leto potrebna večja fleksibilnost, da se v proračunu EU zagotovi ustrezna raven odobritev za plačila, s katero bi se odzvali na predvideno pospešitev izvajanja kohezijske politike in preprečili nabiranje neplačanih računov iz kohezijske politike ob koncu leta;

26.  ugotavlja in obžaluje, da so davčne goljufije in izogibanje davkom od dohodkov pravnih oseb povzročili velike izgube v prihodku držav članic od davka, zaradi česar so se zmanjšali njihovi prispevki v proračun EU; poleg tega meni, da taka nelojalna davčna konkurenca v nekaterih primerih pomeni prenos BDP iz ene države članice v drugo in prenos BND v davčne oaze zunaj EU, kar zmanjšuje skupne prispevke držav članic v proračun EU;

27.  ponavlja svoje dolgoletno stališče, da se plačila za posebne instrumente (instrumenti prilagodljivosti, Solidarnostni sklad EU, Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in rezerva za nujno pomoč) ne smejo prištevati k razliki do zgornje meje za plačila večletnega finančnega okvira, kot že velja za obveznosti; v zvezi sedanjim vmesnim pregledom večletnega finančnega okvira poudarja potencialni napredek, dosežen v zvezi z vprašanjem proračunskega načrtovanja plačil posebnih instrumentov večletnega finančnega okvira z revizijo sklepa o sprostitvi varnostne rezerve iz leta 2014, čeprav to vprašanje ni bilo rešeno nedvoumno;

Pot naprej

28.  poudarja, da bo Komisija v skladu z uredbo o večletnem finančnem okviru do konca leta 2017 predstavila svoje predloge za večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020, ki bi morali upoštevati odločitev Združenega kraljestva, da zapusti EU, saj bo ta odločitev vplivala na večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020; poudarja, da zaradi te odločitve ni več mogoče nadaljevati po ustaljenem pristopu; meni, da je proces, ki vodi do oblikovanja novega finančnega okvira ter spremenjenega in učinkovitejšega proračuna EU, izjemnega pomena, in pričakuje, da bo odražal izzive, s katerimi se sooča Unija, ter obveznosti, ki jih je že sprejela; poziva k hitremu in pozitivnemu zaključku vmesnega pregleda večletnega finančnega okvira, ki še poteka ter bi moral zagotoviti potrebno prilagoditev sedanjega finančnega okvira in poskrbeti za dodatno prožnost proračuna EU, ki je nepogrešljiva za uresničitev ciljev Unije;

29.  poudarja, da sta predvidljivost in dolgoročna vzdržnost proračuna EU pogoj za močno in stabilno Evropsko unijo; poudarja, da je treba trajanje večletnega finančnega okvira uskladiti s političnimi ciklusi Parlamenta in Komisije; poudarja, da bo izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije pomenil priložnost za obravnavo dlje časa trajajočih težav, ki so preprečevale, da bi proračun EU dosegel svoj pravi potencial, zlasti kar zadeva njegovo prihodkovno stran, saj bo mogoče odpraviti vse rabate in korekcijske mehanizme; ponovno poudarja svoje stališče v prid poglobljeni reformi virov lastnih sredstev EU in v zvezi s tem pozdravlja predstavitev končnega poročila skupine na visoki ravni za lastna sredstva; poziva vse udeležene strani, naj na podlagi tega poročila oblikujejo ustrezne zaključke in analizirajo izvedljivost izvajanja priporočil skupine na visoki ravni za lastna sredstva, ki bi omogočila, da bi bil proračun EU bolj stabilen, enostaven, samostojen, pravičen in predvidljiv; pričakuje, da se bo z vsakim novim virom lastnih sredstev zmanjšal prispevek držav članic na podlagi BND; pozdravlja sklep skupine na visoki ravni za lastna sredstva glede dejstva, da se mora proračun EU osredotočati na področja, ki prinašajo Evropi največjo dodano vrednost, in glede pristopa pravičnega povračila, ki bi ga morali nehati uporabljati, ker je bilo v poročilu dokazano, da imajo od proračuna EU koristi vse države članice, ne glede na njihovo neto bilanco;

30.  spodbuja Komisijo, naj še naprej oblikuje in izvaja strategijo proračuna EU, osredotočenega na rezultate; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je poenostaviti pravila, racionalizirati postopke spremljanja in oblikovati ustrezne kazalnike uspešnosti;

31.  poudarja, da bi moralo biti načelo enakosti spolov kot horizontalni cilj politike vključeno v vse naslove proračuna EU, kadarkoli je to mogoče;

32.  poudarja, da je pomembno, da je Parlament kot edina institucija, ki jo demokratično izvolijo državljani EU, v celoti vključen v vse zadeve, povezave s proračunom;

33.  poziva Svet, naj izpolni svoje politične izjave in sodeluje, saj bi tako zagotovili, da bo imela EU na voljo ustrezen proračun;

o
o   o

34.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(2) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(3) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(4) UL L 168, 7.6.2014, str. 105.
(5) UL L 51, 28.2.2017.
(6) Sprejeta besedila z dne 1.12.2016, P8_TA(2016)0475.

Pravno obvestilo