Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2343(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0042/2017

Predložena besedila :

A8-0042/2017

Razprave :

PV 15/03/2017 - 16
CRE 15/03/2017 - 16

Glasovanja :

PV 16/03/2017 - 6.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0092

Sprejeta besedila
PDF 381kWORD 63k
Četrtek, 16. marec 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Ustavne, pravne in institucionalne posledice skupne varnostne in obrambne politike: možnosti, ki jih nudi Lizbonska pogodba
P8_TA(2017)0092A8-0042/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. marca 2017 o ustavnih, pravnih in institucionalnih posledicah skupne varnostne in obrambne politike: možnosti, ki jih nudi Lizbonska pogodba (2015/2343(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Lizbonske pogodbe,

–  ob upoštevanju naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 36 PEU o vlogi Evropskega parlamenta na področju skupne zunanje, varnostne in obrambne politike,

–  ob upoštevanju členov 42(2), 42(3), 42(6), 42(7), 45 in 46 PEU o postopnem oblikovanju skupne obrambne politike,

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 k Pogodbam o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Protokola št. 2 k Pogodbam o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 20. decembra 2013, 26. junija 2015 in 15. decembra 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o skupni varnostni in obrambni politiki z dne 25. novembra 2013, 18. novembra 2014, 18. maja 2015, 27. junija 2016 in 14. novembra 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. aprila 2016 o EU v spreminjajočem se globalnem okolju – bolj povezan, konflikten in kompleksen svet(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2012 o klavzuli o medsebojni obrambi in solidarnostni klavzuli EU: politična in operativna razsežnost(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o evropski obrambni uniji(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2016 o klavzuli o vzajemni obrambi (člen 42(7) PEU)(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. novembra 2016 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o boljšem delovanju Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(7) (v nadaljevanju: finančna uredba),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2015/1835 z dne 12. oktobra 2015 o določitvi statuta, sedeža in načina delovanja Evropske obrambne agencije(8),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2001/78/SZVP z dne 22. januarja 2001 o ustanovitvi Političnega in varnostnega odbora(9),

–  ob upoštevanju končnih sklepov medparlamentarnih konferenc o skupni zunanji in varnostni politiki ter skupni varnostni in obrambni politiki v Haagu 8. aprila 2016, v Luxembourgu 6. septembra 2015, v Rigi 6. marca 2015, v Rimu 7. novembra 2014, v Atenah 4. aprila 2014, v Vilni 6. septembra 2013, v Dublinu 25. marca 2013 in v Pafosu 10. septembra 2012,

–  ob upoštevanju dokumenta z naslovom Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa – globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, ki ga je 28. junija 2016 predstavila podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko,

–  ob upoštevanju Severnoatlantske pogodbe, ki je bila podpisana v Washingtonu D.C. 4. aprila 1949,

–  ob upoštevanju dokumenta z naslovom Izvedbeni načrt za varnost in obrambo, ki ga je podpredsednica/visoka predstavnica predstavila 14. novembra 2016,

–  ob upoštevanju poročila o napredku z dne 7. julija 2014, ki ga je pripravila podpredsednica/visoka predstavnica in vodja Evropske obrambne agencije, glede izvajanja sklepov Evropskega sveta iz decembra 2013,

–  ob upoštevanju skupne izjave predsednikov Evropskega sveta in Komisije ter generalnega sekretarja zveze Nato z dne 8. julija 2016,

–  ob upoštevanju izida referenduma v Združenem kraljestvu z dne 23. junija 2016,

–  ob upoštevanju rezultatov posebne raziskave Eurobarometra o Evropskem parlamentu, ki je potekala v 28 državah članicah Evropske unije od 9. do 18. aprila 2016,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 30. novembra 2016 Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o evropskem obrambnem akcijskem načrtu (COM(2016)0950),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za zunanje zadeve in Odbora za ustavne zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in Odbora za ustavne zadeve ter mnenja Odbora za proračun (A8-0042/2017),

A.  ker je Evropska unija odločena oblikovati skupno obrambno politiko, ki bi prerasla v skupno obrambo ter okrepila njeno enotnost, strateško avtonomijo in integracijo, zato da bi spodbujali mir, varnost in stabilnost v soseščini Evrope in po svetu; ker skupna obramba zahteva soglasno odločanje Evropskega sveta in sprejemanje takšne odločitev s strani držav članic v skladu z njihovimi ustavnimi zahtevami;

B.  ker v novih geopolitičnih in geostrateških razmerah azijska regija prevladuje pred evroatlantsko, in ker novi akterji in pojav novih groženj in področij delovanja pričajo, da se države z novimi izzivi ne morejo soočati same in morajo ukrepati skupaj;

C.  ker so stroški neukrepanja na ravni EU na področju varnosti in obrambe ocenjeni na več kot 100 milijard EUR letno in ker se stopnja učinkovitosti EU giblje med 10 % in 15 % učinkovitosti Združenih držav Amerike;

D.  ker so globalno čedalje slabše razmere pokazale, kako pomembno je izboljšati sodelovanje ter izmenjavo informacij in primerov dobre prakse med državami članicami, in da je treba občutno povečati vojaške izdatke EU prek namenskega vira lastnih sredstev;

E.  ker so zamisel o vojaškem in obrambnem povezovanju imeli že ustanovni očetje, saj so želeli ustvariti mehanizem za legitimno skupno obrambo in ohranjanje miru na evropski celini;

F.  ker PEU v svojih členih 21(1) in (2) ter 42 jasno določa načela in cilje na področju skupne zunanje in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne politike kot tudi mehanizme in okvir za njihovo doseganje; ker je bil dosežen zelo majhen napredek pri izpolnjevanju teh ciljev, kljub številnim pozivom in predlogom za izvajanje s strani Parlamenta in Komisije;

G.  ker razvoj skupne varnostne in obrambne politike zahteva predvsem politično voljo držav članic, ki temelji na skupnih vrednotah in interesih, kot tudi skupne interese in prednostne naloge pa tudi vzpostavitev institucionalne strukture za sodelovanje; ker bi morala biti skupna varnostna in obrambna politika učinkovita in strukturirana skupna politika, ki ustvarja dodano vrednost, in ne zgolj seštevek nacionalnih politik držav članic oziroma njihov najmanjši skupni imenovalec;

H.  ker je Francija s tem, ko je novembra 2015 aktivirala člen 42(7) PEU, opozorila na potencial vseh določb v Pogodbi s področja varnosti in obrambe;

I.  ker ima EU v skladu s členom 42(2) PEU in členom 2(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije pristojnost, da opredeli in izvaja skupno varnostno in obrambno politiko, ki vključuje postopno oblikovanje skupne obrambne politike Unije; ker bi morala Unija to pristojnost uporabiti za izboljšanje usklajevanja in učinkovitosti ter za dopolnitev ukrepov držav članic, ne da bi s tem posegala v njihove pristojnosti na področju obrambe ali jih nadomeščala;

J.  ker obstajajo večnacionalne evropske strukture, ki so že leta primeri dobre prakse in sodelovanja med državami članicami, kot je Eurocorps; ker so te strukture lahko izhodišče za premik k skupni obrambni politiki Unije;

K.  ker državljani EU pričakujejo več ukrepov EU na področju obrambe in varnosti; ker si po podatkih raziskave Eurobarometer 85.1 iz junija 2016 dve tretjini anketiranih državljanov EU želeli, da bi EU prek zavez držav članic okrepila delovanje na področju varnostne in obrambne politike;

L.  ker je treba razviti obrambno kulturo, ki bo pomagala zagotovit, da bodo državljani EU imeli jasno idejo o vlogi, ki jo ima obramba v naši družbi, in njenem prispevku k stabilnosti, ohranjanju miru in povečevanju mednarodne varnosti;

M.  ker je treba sprejeti ukrepe za povečanje operativnosti in učinkovitosti evropske varnostne politike, da bo mogoče dejansko izboljšati varnost Evrope;

N.  ker bi moral Evropski svet takoj vzpostaviti evropsko obrambno unijo, kot zagovarja Parlament, pa tudi skupno obrambo Unije; ker bi morale države članice sprejeti odločitev o skupni obrambi v skladu s svojimi ustavnimi zahtevami;

O.  ker bi morala obrambna politika EU povečati sposobnost Evrope, da poveča varnost tako znotraj kot zunaj EU ter utrdi partnerstvo z zvezo Nato in okrepi čezatlantske odnose, s tem pa tudi zvezo Nato;

P.  ker Parlament dejavno podpira evropsko obrambno unijo in bo v ta namen še naprej predstavljal ustrezne predloge; ker bi morala medparlamentarna konferenca o skupni zunanji in varnostni politiki ter o skupni varnostni in obrambni politiki postati forum za izvajanje učinkovitega in rednega medparlamentarnega sodelovanja glede skupne varnostne in obrambne politike ter postopnega oblikovanja skupne obrambne politike Unije;

Q.  ker se podpredsednica/visoka predstavnica redno posvetuje s Parlamentom o postopnem oblikovanju skupne obrambne politike Unije, zagotavlja, da se stališča Parlamenta ustrezno upoštevajo v tem procesu, in obvešča Parlament o napredku pri pripravah na evropsko obrambno unijo;

R.  ker je podpredsednica/visoka predstavnica v svoji izjavi na neformalnem srečanju zunanjih ministrov EU v Gymnichu 2. septembra 2016, sklicevala na možnost za konkreten napredek na področju obrambe med državami članicami;

S.  ker Komisija skrbi za izvajanje Pogodb in ukrepov, ki jih institucije sprejmejo na njuni podlagi, tudi na področju skupne varnostne in obrambne politike;

T.  ker bi moralo prihodnje letno in večletno načrtovanje Unije vključevati obrambno politiko; ker bi morala Komisija začeti delo o ustreznih medinstitucionalnih sporazumih, vključno s pripravo bele knjige o obrambi EU, za prvo izvajanje v okviru naslednjega večletnega finančnega in političnega okvira EU;

U.  ker Parlament zastopa evropske državljane ter opravlja zakonodajno in proračunsko funkcijo ter funkcijo političnega nadzora in posvetovanja, zaradi česar bi moral prevzeti osrednjo vlogo pri oblikovanju evropske obrambne unije;

V.  ker bi aktivna vloga Parlamenta ter njegova politična podpora in demokratični nadzor pri oblikovanju skupne obrambne politike Unije in vzpostavljanju skupne obrambe, potrdila in spodbudila predstavniške in demokratične temelje Unije;

W.  ker bi globalna strategija EU morala služiti kot zelo jasen in koristen strateški okvir za prihodnji razvoj skupne varnostne in obrambne politike;

X.  ker pri misijah vojaškega usposabljanja v tujini obstajajo omejitve, tako glede akcijskih načrtov kot glede potrebne vojaške logistične podpore;

Y.  ker zato misij usposabljanja ni mogoče organizirati v tujini , če vlade držav, kjer potekajo, vojaškim enotam ne zagotovijo potrebnega orožja in opreme, kot se je zgodilo v primeru misij vojaškega usposabljanja v Srednjeafriški republiki (EUTM CAR) ali Maliju (EUTM Mali); ker brez vaj z orožjem in opremo ni mogoče vzpostaviti enot, ki se bodo sposobne spopasti z bojnimi in operativnimi izzivi;

Z.  ker evropski vojaki trenutno ne smejo sodelovati v vojaških operacijah kot opazovalci, kar pomeni, da ne morejo odkrivati pomanjkljivosti enot, ki se usposabljajo, zato tudi ne morejo reševati morebitnih operativnih težav v poznejši fazi;

AA.  ker se te enote, tako v Maliju kot v Srednjeafriški republiki, ustanavljajo za bojne operacije in ker po treh letih brez ustrezne opreme in usposabljanja, kar se je na primer zgodilo v primeru EUTM Mali, še zdaleč niso operativne;

AB.  ker se brez potrebne vojaške opreme misije vojaškega usposabljanja lahko izvajajo v tujini samo, če vse potrebno orožje in material zagotovi lokalna vlada, enote pa ju lahko potem uporabljajo tudi po končanih vajah;

Ustavni in pravni okvir

1.  opozarja, da po Pogodbi o Evropski uniji (PEU) skupna varnostna in obrambna politika vključuje postopno oblikovanje skupne obrambne politike Unije, ki bo v prihodnosti privedla do skupne obrambe, če bo Evropski svet sprejel soglasno odločitev o temin če bodo države članice sprejele takšno odločitev v skladu s svojimi ustavnimi zahtevami; poziva države članice, naj se prednostno zavežejo določbam iz te pogodbe glede skupne varnostne in obrambne politike, in povečajo svoja prizadevanja pri zagotavljanju vidnega napredka pri doseganju ciljev, opredeljenih v teh določbah;

2.  ugotavlja, da so reforme in inovacije, ki jih Lizbonska pogodba prinaša za skupno varnostno in obrambno politiko zadosten in skladen okvir ter bi morale opredeliti pot za resnično skupno politiko, temelječo na skupnih sredstvih in zmogljivostih ter na usklajenem načrtovanju na ravni Unije; poudarja, da je napredek na področju skupne varnostne in obrambne politike v sedanjem institucionalnem in pravnem okviru odvisen bolj od politične volje držav članic kot od pravnih pomislekov; poudarja, da se člen 43 PEU nanaša na celoten spekter nalog kriznega upravljanja, katerih uporabo namerava EU izvesti na hiter in odločen način;

3.  zato poziva podpredsednico/visoko predstavnico, Svet in države članice, naj v skladu s PEU zagotovijo skladnost med različnimi področji zunanjega delovanja, jih obravnavajo s celovitim in poglobljenim pristopom ter uporabijo vse možnosti, predvidene v Pogodbi – zlasti mehanizme iz členov 42(6) in 46 PEU, iz protokola (št. 10) o stalnem strukturnem sodelovanju določenem v členu 42 PEU, med operativno fazo, iz člena 44 PEU o izvajanju nalog skupne varnostne in obrambne politike s strani skupine držav članic –, da bi dosegli hitrejšo, učinkovitejšo in bolj prilagodljivo napotitev misij in operacij; poudarja, da morajo biti pravila o sodelovanju v okviru stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO) jasno določena;

4.  ugotavlja, da bi se morali v primerih, ko PEU določa, da Svet odločitve v okviru skupne varnostne in obrambne politike, zlasti tiste iz členov 45(2) in 46(2) PEU, sprejema s kvalificirano večino, vsi izdatki, ki nastanejo zaradi izvajanja teh odločitev, financirati iz proračuna EU, vendar bi bilo treba v ta namen zagotoviti nove dodatne vire; meni, da zato obstaja potreba po dodatnem financiranju ali sofinanciranju iz držav članic;

5.  zato meni, da bi bilo treba Evropsko obrambno agencijo (EDA) in PESCO obravnavati kot institucije Unije sui generis, kot je na primer Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD); meni, da to zahteva spremembo finančne uredbe, da bi v njen člen 2(b) vključili EDA in PESCO s posebnim oddelkom v proračunu Unije; opominja, da bi moral Parlament skupaj s Svetom opravljati zakonodajno in proračunsko funkcijo ter izvajati politični nadzor in posvete v skladu s Pogodbama;

6.  prepričan je, da člen 41(1) PEU velja za upravne odhodke EDA in PESCO;

7.  ugotavlja, da člen 41(2) PEU velja za odhodke iz poslovanja EDA in PESCO; opozarja, da odhodki iz poslovanja, ki nastanejo zaradi vojaških misij, kot je navedeno v členu 42(1) PEU, odhodki iz poslovanja, ki izhajajo iz obrambnih operacij države članice, ki je žrtev oboroženega napada na svoje ozemlje, ter odhodki iz poslovanja, ki izhajajo iz obrambnih operacij držav članic, ki v celoti izpolnjujejo obveznost za pomoč in podporo v skladu s členom 42(7) PEU, bi se morali financirati kolektivno, vendar ne iz proračuna Unije; pozdravlja uporabo člena 42(7) v zvezi s klavzulo o vzajemni obrambi;

8.  zato meni, da je financiranje upravnih odhodkov in odhodkov iz poslovanja EDA in PESCO iz proračuna Unije edina možnost v skladu s Pogodbama, kljub temu, da obe instituciji lahko upravljata sredstva, ki prihajajo neposredno iz držav članic;

9.  poziva države članice, naj zagotovijo potrebna dodatna sredstva za financiranje upravnih in operativnih stroškov EDA in PESCO iz proračuna Unije;

10.  poziva Svet, naj zato pregleda Sklep (SZVP) 2015/1835 o določitvi statuta, sedeža in načina delovanja Evropske obrambne agencije;

11.  poudarja, da bi moralo biti poglabljanje sodelovanja na področju obrambe med državami članicami na ravni EU pospremljeno s poostrenim parlamentarnim spremljanjem in nadzorom, tako s strani Evropskega parlamenta kot nacionalnih parlamentov;

12.  v tem kontekstu poudarja vlogo Parlamenta kot proračunskega organa; je odločen izvajati učinkovit parlamentarni in proračunski nadzor nad EDA in PESCO, kot je določeno v Pogodbah;

13.  poziva Svet, naj ravna v skladu s členom 41(3) PEU in nemudoma sprejme sklep o ustanovitvi zagonskega sklada za nujno financiranje v začetnih fazah vojaških operacij za naloge iz členov 42(1) in 43 PEU;

14.  v skladu s členom 42(2) PEU poziva Svet, naj sprejme konkretne ukrepe za uskladitev in standardizacijo evropskih oboroženih sil, da bi olajšali sodelovanje pripadnikov oboroženih sil pod okriljem nove evropske obrambne unije, kar bo korak k postopnemu oblikovanju skupne obrambne politike Unije;

Evropska dodana vrednost skupne varnostne in obrambne politike

15.  poudarja, da je doseganje ciljev skupne varnostne in obrambne politike za izboljšanje operativnih zmogljivosti Unije pri zunanjem ukrepanju na področju ohranjanja miru, preprečevanja konfliktov in krepitve mednarodne varnosti v skladu s PEU v čedalje slabših varnostnih razmerah potrebno bolj kot kdaj koli prej; je trdno prepričan, da so varnostne in obrambne grožnje, s katerimi je soočena EU in ki so usmerjene zoper njene državljane in ozemlje, skupen izziv, ki ga nobena država članica ne more obvladati sama; je prepričan, da bosta varnost in obramba Unije močnejši, če bodo Unija in njene države članice ostale enotne in bodo ukrepale skupaj; meni, da mora EU razviti učinkovit sistem za porazdelitev evropskega bremena za svojo lastno varnost in obrambo, vendar tega še ni storila; poziva države članice, naj se odločno politično zavežejo temu cilju in sodelujejo, da bi ga uresničile;

16.  poudarja, da varnost in obramba predstavljata območje, kjer je evropsko dodano vrednost mogoče jasno dokazati v smislu učinkovitosti, saj daje državam članicam večje in bolj stroškovno učinkovite zmogljivosti, in sicer z večjo povezanostjo, usklajenostjo in interoperabilnostjo na področju varnosti in obrambe ter v smislu prispevanja k utrjevanju solidarnosti in kohezije ter strateške avtonomije kot tudi odpornosti Unije; poudarja oceno, da se z vsakim evrom, naloženim v obrambo, ustvari donos 1,6 evra, zlasti prek zaposlovanja usposobljene delovne sile, raziskav in tehnologije ter izvoza;

17.  poudarja, da bi uporaba vseh možnosti, predvidenih v Pogodbah, izboljšala konkurenčnost in delovanje obrambne industrije na enotnem trgu, dodatno spodbudila obrambno sodelovanje prek pozitivnih spodbud in z usmerjenostjo v projekte, ki jih države članice same ne morejo izpeljati, zmanjšala nepotrebno podvajanje in spodbudila učinkovitejšo uporabo javnega denarja;

18.  poudarja, da okrepitev skupne varnostne in obrambne politike v skladu s Pogodbama ne bo vplivala na nacionalno suverenost, saj to politiko vodijo države članice; je prepričan, da ni večjega spoštovanja suverenosti kot obramba ozemeljske celovitosti Evropske unije prek skupne obrambne politike;

19.  poudarja, da začetek izvajanja uspešnih misij v okviru skupne varnostne in obrambne politike na podlagi člena 44 PEU prispeva k doseganju evropske obrambne unije; poziva EU, naj izkoristi ves potencial člena 44 za nadaljevanje in okrepitev te vrste misij, da bi se pripravila podlaga za operativno politiko na področju varnosti in obrambe;

20.  meni, da je bistveno povečanje nacionalnih izdatkov za obrambo na 2 % BDP EU; poudarja, da bi to pomenilo dodatne stroške v višini skoraj 100 milijard EUR za obrambo ob koncu prihodnjega desetletja; meni, da bi bilo treba to povečanje uporabiti za več strateških programov sodelovanja v Uniji in prek nje, z boljšim strukturiranjem povpraševanja in ponudbe ter z večjo učinkovitostjo in uspešnostjo obeh strani; meni, da bo to povečanje na evropski ravni prispevalo k podpori za obrambno industrijo in ustvarjanje delovnih mest, zlasti v malih in srednjih podjetjih; meni, da bi bilo treba znaten del teh izdatkov usmeriti v raziskave in razvoj ter v strateške programe sodelovanja, s poudarkom na novih tehnologijah z dvojne rabo in obrambnih tehnologijah, ki niso bistvene samo za doseganje teh ciljev, temveč lahko prinesejo tudi dodatno dodano vrednost za Evropsko unijo; ugotavlja, da bi morali ti dodatni izdatki zagotavljati tudi dodatno odgovornost, preglednost in nadzor glede uporabe evropskih javnih sredstev;

21.  je prepričan, da bi morale naložbe Unije v obrambo zagotoviti, da lahko vse države članice sodelujejo pri uravnoteženem, usklajenem in sočasnem izboljšanju svojih vojaških zmogljivosti; meni, da je to strateška priložnost, da Unija izboljša svojo varnost in obrambo;

Institucionalni okvir

Svet obrambnih ministrov

22.  poudarja, da je še vedno treba vzpostaviti Svet obrambnih ministrov, ki mu bo predsedoval visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, saj bo tako mogoče usklajevati izvajanje skupne varnostne in obrambne politike ter povečati njeno učinkovitost;

Usmerjevalni odbor za obrambo

23.  meni, da je usmerjevalni odbor EDA, ki ga sestavljajo predstavniki ministrstev za obrambo držav članic, organ, ki je primeren za opravljanje svetovalnih in nadzornih funkcij, ki so potrebne za izvajanje členov 42, 45 in 46 PEU;

24.  meni, da je člen 4(4) Sklepa (SZVP) 2015/1835 o določitvi statuta, sedeža in načina delovanja Evropske obrambne agencije potreben in učinkovit temelj za usmerjevalni odbor EDA in deluje kot tretji odbor stalnih predstavnikov Unije, usmerjevalni odbor za obrambo; meni, da bi moral ta odbor, ko bo ustanovljen, opravljati tudi svetovalne in nadzorne funkcije, potrebne za izvajanje stalnega strukturnega sodelovanja;

25.  je prepričan, da je treba mandat Političnega in varnostnega odbora iz člena 38 PEU razlagati ozko; meni, da se na podlagi pogodb, nanaša samo na razmere in misije zunaj Unije ter na nekatere vidike izvajanja solidarnostne klavzule; meni zlasti, da je njegove razvite delovne ureditve niso prilagojene nadaljnjemu izvajanju tistega dela skupne varnostne in obrambne politike, ki je opredeljen v členu 42(2) PEU;

26.  poziva Svet, naj spremeni Sklep 2001/78/SZVP o ustanovitvi Političnega in varnostnega odbora ter Sklep (SZVP) 2015/1835 o določitvi statuta, sedeža in načina delovanja Evropske obrambne agencije pri doseganju teh ciljev;

Evropska obrambna agencija (EDA)

27.  opozarja, da je cilj EDA podpreti države članice pri razvoju njihovih zmogljivosti za obrambo ter okrepiti industrijsko in tehnološko bazo obrambe; poudarja slabo izkoriščen potencial EDA pri podpori razvoju skupne varnostne in obrambne politike, pa tudi pri uresničevanju navedenega cilja, ki zahteva polno uporabo zmogljivosti agencije; poziva k razmisleku o prihodnji vlogi in nalogah agencije; poziva države članice, naj opredelijo skupno raven ambicij v reformirani EDA in se ji zavežejo; poziva k okrepitvi politične podpore, sredstev in virov EDA pa tudi njenega usklajevanja z ukrepi Komisije, držav članic in drugimi akterji, zlasti na področju razvoja zmogljivosti, javnih naročil za obrambo, raziskav in spodbujanja interoperabilnosti med oboroženimi silami držav članic; meni, da lahko agencija sofinancira predkomercialno naročanje in javno naročanje inovativnih rešitev skupaj z organi držav članic in zasebnimi udeleženci na trgu;

28.  je seznanjen z odločitvijo EDA za pregled načrta za razvoj zmogljivosti v skladu z globalno strategijo EU, in z zanimanjem pričakuje prihodnji načrt za razvoj zmogljivosti, ki bo na ustreznejši način odražal prednostne naloge EU in držav članic ter potrebe;

29.  poziva države članice, naj oblikujejo skupno evropsko politiko na področju zmogljivosti in oboroževanja v okviru EDA, kot je določeno v členu 42(3) PEU, ter poziva Komisijo, vključno z agencijo EDA, naj glede tega poda predloge; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj Parlamentu poroča o rezultatih, doseženih z obstoječimi delovnimi odnosi med EDA in Komisijo, pa tudi o odnosih z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA) in Organizacijo za oborožitveno sodelovanje (OCCAR); poziva države članice, naj ustrezno izvajajo Skupno stališče 2008/944/CFSP o izvozu orožja ter oblikujejo skupno politiko na področju izvoza orožja, s čimer bi zagotovile, da bodo za to področje veljala skupna vseevropska merila za izvoz orožja, streliva, obrambne opreme in tehnologije v tretje države;

Stalno strukturno sodelovanje (PESCO)

30.  spodbuja države članice, naj čim prej vzpostavijo PESCO in se mu pridružijo v okviru Unije ter s tem poskrbijo za trajnost in izboljšanje svojih vojaških zmogljivosti z doktrino in z razvojem vodstvenih sposobnosti, razvojem osebja, izobraževanjem, razvojem obrambnega materiala in infrastrukture, interoperabilnostjo in certificiranjem; poudarja, kako pomembno in potrebno je, da so v stalno in učinkovito strukturno sodelovanje vključene vse države članice, ki želijo okrepiti obrambno povezovanje in doseči največjo raven ambicij; meni, da bi bilo treba ustanoviti evropske integrirane sile, ki bi v skladu s členom 1 Protokola št. 10 o stalnem strukturnem sodelovanju delovale kot večnacionalne sile in bile na voljo Uniji za izvajanje skupne varnostne in obrambne politike, kakor določa člen 42(3) PEU; poziva visoko predstavnico/podpredsednico, naj pripravi predlog za operacionalizacijo stalnega strukturnega sodelovanja v prvi polovici leta 2017;

31.  meni, da si mora Unija v dogovoru z zadevnimi državami članicami zagotoviti sodelovanje v programih za zmogljivosti, ki jih izvajajo; meni, da finančni prispevek Unije za izvajanje takih programov ne sme presegati prispevkov sodelujočih držav članic;

32.  meni, da bi bilo treba sistem bojnih skupin EU vključiti v PESCO, prav tako pa oblikovati stalni civilni in vojaški štab z enako pomembnima vojaško zmogljivostjo za načrtovanje in izvajanje operacij (MPCC) ter civilno zmogljivostjo za načrtovanje in izvajanje operacij (CPCC), ki bi okrepil strateško in operativno načrtovanje v celotni fazi načrtovanja, povečal civilno–vojaško sodelovanje in izboljšal sposobnosti EU za hitro odzivanje na krize; meni, da bi bilo treba v PESCO vključiti tudi druge evropske večnacionalne strukture, kot so evropsko poveljstvo za zračni prevoz, Eurocorps in Organizacija za oborožitveno sodelovanje (OCCAR), ter dvostranske in večstranske oblike vojaškega sodelovanja med državami, vključenimi v PESCO; meni, da bi bilo treba privilegije in imunitete EU uporabljati tudi za tiste večnacionalne strukture, ki so del PESCO;

33.  meni, da bi morala Unija med postavitveno fazo, fazo pripravljenosti in fazo umika pokrivati vse stroške bojnih skupin EU;

34.  poziva visoko predstavnico/podpredsednico in Svet, naj začneta v celoti izvajati resolucijo varnostnega sveta ZN 1325 in imenujeta posebnega predstavnika za ženske in konflikt;

Evropski parlament

35.  poudarja, da bi moral imeti Parlament v skladu s členom 14(1) PEU pomembno vlogo pri nadzoru nad izvajanjem in ocenjevanjem skupne varnostne in obrambne politike; meni, da bi morala imeti medparlamentarna konferenca o skupni zunanji in varnosti politiki ter skupni varnostni in obrambni politiki tudi vlogo platforme za medparlamentarno posvetovanje in nadzor nad SVOP; vztraja, da se je treba z Evropskim parlamentom učinkovito posvetovati o pomembnih odločitvah na področju skupne varnostne in obrambne politike, zlasti v zvezi z vojaškimi in civilnimi misijami zunaj EU in strateškimi obrambnimi operacijami;

36.  v zvezi s tem poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj v celoti uveljavlja člen 36 PEU in zagotovi, da se bodo stališča Parlamenta ustrezno upoštevala v okviru posvetovanj s Parlamentom o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah skupne varnostne in obrambne politike kot dela skupne zunanje in varnostne politike; poziva k boljšemu in rednemu obveščanju Parlamenta, da bi okrepili razpoložljive parlamentarne in politične mehanizme nadzora;

37.  poziva Parlament, naj svoj Pododbor za varnost in obrambo spremeni v polnopraven parlamentarni odbor ter mu tako omogoči, da prevzame vidno vlogo pri izvajanju skupne varnostne in obrambne politike, še posebej pa vlogo pri nadzoru pravnih aktov, povezanih z obrambnim trgom, ter pri postopkih, kot je usklajeni letni pregled na področju obrambe;

38.  poziva k okrepljenemu sodelovanju med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti, saj je to ključni element za razvoj konkretnih rezultatov na področju skupne varnostne in obrambne politike in za njeno legitimnost; ugotavlja, da takšno sodelovanje ne bi smelo ogroziti izvajanja skupne varnostne in obrambne politike ter doseganja njegovih ciljev kot politike Unije;

39.  meni, da bi moral Parlament še naprej spodbujati posebne pobude ter Svetu, podpredsednici/visoki predstavnici in Komisiji pripravljati priporočila o skupnih varnostnih in obrambnih vprašanjih, ki presegajo njegovo vlogo v proračunskem postopku;

Odnosi med EU in zvezo Nato

40.  poziva k tesnejšemu odnosu med skupno varnostno in obrambno politiko ter zvezo Nato, ki ponuja politično priložnost za sodelovanje in dopolnjevanje na vseh ravneh, pri tem pa ne posega v drugi pododstavek člena 42(7) PEU; opozarja, da je treba uravnotežiti in okrepiti strateško partnerstvo med EU in Natom, da bi zagotovili združljivost, vzpostavili skupne zmogljivosti ter preprečili podvajanje ukrepov in struktur, posledično pa zmanjšali uporabljena sredstva in povečali njihovo učinkovitost; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj takoj vzpostavi stik s čezatlantskimi partnerji, da bi se razjasnila njihova stališča glede različnih tem, obravnavanih v globalni strategiji;

41.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico in generalnega sekretarja zveze Nato, naj podrobno preučita pravne in politične posledice morebitne uporabe člena 50 PEU s strani Združenega kraljestva za razvoj partnerstva med EU in zvezo Nato;

42.  poudarja, da bi bilo treba ureditev „Berlin plus“ korenito spremeniti, da bi jo prilagodili sedanjemu strateškemu kontekstu ter da bi se spoprijeli z odkritimi pomanjkljivostmi, kot je krepitev taktičnih in operativnih mehanizmov v scenarijih, v katerih sta prisotni tako EU kot zveza Nato, in zvezi Nato omogočili uporabo instrumentov EU;

Politična priporočila

43.  podpira predlog za usklajeni letni pregled obrambe, v okviru katerega bi države članice usklajevale svoje načrte obrambnih izdatkov in načrte zmogljivosti v odprtem procesu, v katerem bi sodelovali Evropski parlament in nacionalni parlamenti;

44.  poziva Svet in podpredsednico/visoko predstavnico, naj pripravita belo knjigo EU o varnosti in obrambi, ki bo vključevala ustrezno opredelitev groženj in nevarnosti za evropsko varnost, s katerimi se soočajo EU in njene države članice, in sicer kot prvi korak na poti do vzpostavitve zmogljivosti, ki jih potrebuje evropska obramba, ter načrt z jasno opredeljenimi fazami in časovni razpored korakov za ustanovitev evropske obrambne unije in učinkovitejše skupne obrambne politike; meni, da bi morala biti takšna bela knjiga rezultat prispevkov različnih institucij EU ter da bi morala biti čim bolj celovita in vključevati različne ukrepe, ki jih predvidi Unija;

45.  pozdravlja evropski akcijski načrt za obrambo, ki ga je Komisija predlagala novembra 2016; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj natančno pojasnijo upravljanje, financiranje in cilje morebitnega evropskega obrambnega sklada, zlasti „okni“ za zmogljivosti in raziskave; meni, da je za učinkovito izvajanje tega načrta potrebna močna podpora in politična zavezanost držav članic ter institucij EU; v zvezi s tem obžaluje, da Komisija, EDA in države članice še niso izpolnile vseh nalog, ki izhajajo iz zasedanj Evropskega sveta o obrambi iz let 2013 in 2015;

46.  poudarja, da morajo različne pobude, ki jih je predlagala Evropska komisija, upoštevati posebnosti obrambnega sektorja (pravila za sodelovanje, pravice intelektualne lastnine, upravljanje, povezave z operativnimi potrebami); zato moramo biti pozorni pri pogajanjih o prihodnjem obdobju 2021–2027, zlasti glede vzpostavljanja novega evropskega programa za obrambne raziskave;

47.  meni, da bi moralo sprejetje bele knjige EU o varnosti in obrambi temeljiti na načrtu izvajanja varnosti in obrambe v okviru globalne strategije, da bi spodbudili postopno oblikovanje skupne obrambne politike Unije; poudarja, da bi moral ta dokument odražati tako sedanje vojaške zmogljivosti držav članic kot tudi analizirati vrsto potrebnega sodelovanja in načine za njegovo dosego, vrsto dejavnosti, ki jih EU lahko izvaja, ter potrebne zmogljivosti in sredstev, hkrati pa prispevati k usklajevanju in sodelovanju med zvezo Nato in EU;

48.  poziva k takojšnji reformi mehanizma Athena, da bi se povečal njegov potencial za delitev stroškov in skupno financiranje ter zagotovila pravična porazdelitev operativnih stroškov, s čimer se bo države članice spodbujalo, da prispevajo sile, prav tako pa ne bodo omejene s finančno zmogljivostjo; meni, da bi bilo treba s to reformo zagotoviti, da bo vse skupne stroške iz prilog I do IV k Sklepu Sveta (SZVP) 2015/528 z dne 27. marca 2015 vselej nosil mehanizem Athena; meni, da bi bilo treba reformirani mehanizem Athena uporabiti tudi za financiranje odhodkov za operacije evropskih integriranih sil (ko bodo ustanovljene v okviru stalnega strukturnega sodelovanja), vključno z bojnimi skupinami EU;

49.  zahteva, da evropske vojaške misije za usposabljanje v tujini uresničijo svoje zaveze usposabljanju lokalnih nacionalnih vojaških enot za obravnavo vojnih razmerah in varnostnih groženj (upori in terorizem); meni, da bi zato morale imeti orožje in opremo, potrebno za njihovo usposabljanje in sposobnosti za delovanje na terenu, evropski vojaki, ki so odgovorni za njihovo usposabljanje, pa bi morali imeti možnost, da jih spremljajo kot opazovalci brez vmešavanja v operacije, da bi lahko ovrednotili učinkovitost usposabljanja in bili posledično sposobni izvesti potrebne prilagoditve in ponovna usposabljanja;

50.  poudarja, da potrebujemo poglobljeno razpravo o prihodnosti odnosov med Unijo in Združenim kraljestvom na področju skupne varnostne in obrambne politike, zlasti na področju vojaških zmogljivosti, če se Združeno kraljestvo odloči, da uporabi člen 50 PEU; meni, da je treba za operativni štab v Northwoodu za operacijo Atalanta poiskati nov sistem poveljevanja;

51.  poziva Svet in podpredsednico/visoko predstavnico, naj zagotovita usklajevanje na vseh ravneh sodelovanja: civilni in vojaški, med ESZD in Komisijo ter med EU in državami članicami; pozdravlja notranje in zunanje varnostne povezave, vzpostavljene z globalno strategijo, ter poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Komisijo, naj zagotovita skladnost ter ustrezno usklajenost notranjih in zunanjih vidikov varnosti, tudi na upravni ravni;

52.  poudarja, da mora EU povečati svoja prizadevanja za krepitev svetovnega upravljanja, kar bo prispevalo k izboljšanju strateških in varnostnih razmer; poziva države članice, naj spodbujajo reformo Združenih narodov, da bi okrepili njihovo legitimnost, preglednost, procese odgovornosti in učinkovitost; meni, da je potrebna reforma Varnostnega sveta ZN, zlasti kar zadeva njegovo sestavo in postopek glasovanja, da bi se povečala njegova sposobnost odločnega ukrepanja pri odzivanju na svetovne varnostne izzive, pri tem pa ne bi bil več osredotočen zgolj na vojaško razsežnost;

53.  poudarja, da je človeški dejavnik izredno dragocen v naših prizadevanjih za vzpostavitev skupne obrambe; meni, da so potrebne večje naložbe v usposabljanje in izobraževanje na področju skupne varnostne in obrambne politike, vključno s prizadevanji za integrirani sistem, ki bi temeljil na nacionalnih vojaških središčih, saj sta usposabljanje in izobraževanje močna instrumenta za napredek na tem področju;

54.  meni, da so stališča, ki jih je izrazil Evropski parlament v tej resoluciji, priporočila Svetu in podpredsednici/visoki predstavnici, kot je navedeno v členu 36 PEU; meni, da mora podpredsednica/visoka predstavnica ta priporočila ustrezno upoštevati pri vseh predlogih za razvoj skupne varnostne in obrambne politike, Svet pa pri sprejemanju takih predlogov kot primer dobre prakse medsebojnega lojalnega sodelovanja med institucijami Unije;

55.  poudarja, da člen 21 PEU izrecno navaja, da delovanje Unije „na mednarodni ravni vodijo načela, ki so bila podlaga njenega nastanka, razvoja in širitve in ki jih želi s svojim delovanjem tudi spodbujati v svetu: demokracija, pravna država, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje človekovega dostojanstva, enakost in solidarnost ter spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava“;

Morebitni razvoj in prilagoditev institucionalne ureditve Evropske unije

56.  poziva članice prihodnje konvencije:

   naj obravnavajo priporočila in usmeritve iz te resolucije, resolucij Parlamenta o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike in poročil o evropski obrambni uniji;
   naj na podlagi priporočil iz navedenih resolucij v prihodnjo pogodbo Unije vključijo določbe, ki bodo
   vzpostavile evropske oborožene sile, sposobne napotiti bojne sile v primeru zelo intenzivnih konfliktov, stabilizacijske sile, ki skrbijo za premirje ali mirovne sporazume, zdravstvene sile za naloge v zvezi z evakuacijo, vključno z mobilnimi terenskimi bolnišnicami, ter sile za vojaško logistiko in vojaške inženirske naloge;
   v okviru skupne obrambne politike Unije oblikovale natančne in zavezujoče smernice za aktivacijo in izvajanje vzajemne pomoči in klavzule o pomoči;
   zagotovile obvezno izmenjavo informacij na evropski ravni med nacionalnimi obveščevalnimi organi v sklopu ustreznih struktur za sodelovanje;
   vzpostavile stalno delovno skupino za obrambne zadeve, v kateri bodo člani Komisije, predsedovala pa ji bo podpredsednica/visoka predstavnica; vključile Parlament s stalnimi predstavniki v tej skupini; zagotovile dodatno sodelovanje Komisije pri obrambi z dobro osredotočenimi raziskavami, načrtovanjem in izvajanjem; podpredsednici/visoki predstavnici omogočle, da bo vključila vprašanja podnebnih sprememb v vse zunanje dejavnosti EU in zlasti v SVOP;
   naj oceni finančno in proračunsko politiko in odhodke držav članic za obrambo v prihodnjem evropskem semestru za obrambo, pri čemer je treba upoštevati odhodke držav članic na tem področju ter povezati pomen odhodkov posamezne države z varnostjo Evrope kot celote; meni, da bi morala EU dolgoročno preučiti možnost skupnega proračuna in si prizadevati zanj;

o
o   o

57.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu sekretarju Organizacije Severnoatlantske pogodbe, agencijam EU na področjih vesolja, varnosti in obrambe ter nacionalnim parlamentom.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0120.
(2) UL C 419, 16.12.2015, str. 138.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0435.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0019.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0440.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0049.
(7) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(8) UL L 266, 13.10.2015, str. 55.
(9) UL L 27, 30.1.2001, str. 1.

Pravno obvestilo