Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2228(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0032/2017

Predložena besedila :

A8-0032/2017

Razprave :

PV 15/03/2017 - 17
CRE 15/03/2017 - 17

Glasovanja :

PV 16/03/2017 - 6.8
CRE 16/03/2017 - 6.8

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0093

Sprejeta besedila
PDF 362kWORD 63k
Četrtek, 16. marec 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Celostna politika Evropske unije za Arktiko
P8_TA(2017)0093A8-0032/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. marca 2017 o celostni politiki Evropske unije za Arktiko (2016/2228(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), sklenjene 10. decembra 1982 in veljavne od 16. novembra 1994 in Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC),

–  ob upoštevanju sporazuma, sprejetega 12. decembra 2015 na 21. konferenci pogodbenic UNFCCC v Parizu (Pariški sporazum), ter glasovanja v Evropskem parlamentu 4. oktobra 2016 o ratifikaciji tega sporazuma(1),

–  ob upoštevanju Minamatske konvencije, Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, Göteborškega protokola, Stockholmske konvencije, Aarhuške konvencije in Konvencije o biološki raznovrstnosti,

–  ob upoštevanju vrhunskega srečanja Združenih narodov o trajnostnem razvoju in končnega dokumenta, ki ga je generalna skupščina sprejela 25. septembra 2015, z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030(2),

–  ob upoštevanju Konvencije Unesca o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine z dne 16. novembra 1972,

–  ob upoštevanju konvencije Mednarodne organizacije dela št. 169,

–  ob upoštevanju Deklaracije iz Ilulissata, ki jo je pet obalnih držav ob Severnem ledenem morju objavilo 28. maja 2008 na konferenci o Severnem ledenem morju v Ilulissatu na Grenlandiji,

–  ob upoštevanju Deklaracije polarnih Eskimov o načelih razvoja virov v regijah Inuit Nunaat(3),

–   ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o pravicah avtohtonih ljudstev (UNDRIP) št. 61/295, ki jo je generalna skupščina sprejela 13. septembra 2007,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o vprašanjih Arktike, zlasti tistih z dne 20. junija 2016, 12. maja 2014, 8. decembra 2009 in 8. decembra 2008,

–   ob upoštevanju globalne strategije EU za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije iz junija 2016 z naslovom Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa, kot tudi poročila o skupni zunanji in varnostni politiki – Naše prednostne naloge v letu 2016, ki ga je podprl Svet 17. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 27. aprila 2016 z naslovom Celostna politika Evropske unije za Arktiko JOIN(2016)0021, skupnega sporočila Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 26. junija 2012 z naslovom Razvoj politike Evropske unije za arktično regijo (JOIN(2012)0019) in sporočila Komisije z dne 20. novembra 2008 z naslovom Evropska unija in arktična regija (COM(2008)0763),

–  ob upoštevanju nacionalnih strategij arktičnih držav za Arktiko, zlasti nacionalnih strategij Kraljevine Danske (2011), Švedske (2011) in Finske (2013), pa tudi drugih držav članic EU in drugih držav članic EGP,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/137/EU z dne 14. marca 2014 o odnosih med Evropsko unijo na eni strani ter Grenlandijo in Kraljevino Dansko na drugi strani,

–  ob upoštevanju Deklaracije o vzpostavitvi Arktičnega sveta in njegovega sedanjega programa za obdobje 2015–2017 pod predsedstvom Združenih držav Amerike,

–   ob upoštevanju deklaracije ob 20. obletnici sodelovanja Barentsove evroarktične regije, ki je bila izdana dne 3. in 4. junija 2013 v Kirkensu na Norveškem,

–  ob upoštevanju izjav s konference poslancev arktične regije (CPAR) in parlamentarne konference regije Barentsovega morja (BCP), zlasti izjav, sprejetih na 12. konferenci CPAR, ki je potekala od 14. do 16. junija 2016 v Ulan Udeju v Rusiji,

–   ob upoštevanju skupne izjave tretjega ministrskega srečanja obnovljene severne dimenzije, ki je potekalo 18. februarja 2013 v Bruslju,

–   ob upoštevanju izjav, sprejetih na parlamentarnem forumu severne dimenzije v Reykjaviku na Islandiji maja 2015, v Arhangelsku v Rusiji novembra 2013, v Tromsøju na Norveškem februarja 2011 in v Bruslju septembra 2009,

–  ob upoštevanju mednarodnega kodeksa za ladje, ki delujejo v polarnih vodah, ki ga je sprejela Mednarodna pomorska organizacija (IMO),

–   ob upoštevanju Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (MARPOL),

–   ob upoštevanju Mednarodne konvencije o pripravljenosti, odzivanju in sodelovanju pri onesnaženju z olji, Mednarodnega sklada za povrnitev škode, nastale zaradi onesnaženja z nafto, in dopolnilnega sklada,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 21. novembra 2013 o izvajanju skupne varnostne in obrambne politike (na podlagi letnega poročila Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki)(4), z dne 12. septembra 2013 o pomorski razsežnosti skupne varnostne in obrambne politike(5), z dne 22. novembra 2012 o vlogi skupne varnostne in obrambne politike v primeru podnebno pogojenih kriz in naravnih nesreč(6) ter z dne 12. septembra 2012 o letnem poročilu Sveta Evropskemu parlamentu o skupni zunanji in varnostni politiki(7),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Arktiki, zlasti resolucij z dne 12. marca 2014 o strategiji EU za Arktiko(8), z dne 20. januarja 2011 o trajnostni politiki EU za skrajni sever(9) in z dne 9. oktobra 2008 o upravljanju arktičnega območja(10),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 2. februarja 2016 o vmesnem pregledu strategije EU za biotsko raznovrstnost(11) in z dne 12. maja 2016 o nadaljnjih korakih in pregledu Agende 2030(12),

–  ob upoštevanju ustreznih priporočil Delegacije za odnose s Švico in Norveško pri skupnem parlamentarnem odboru EU – Islandija in skupnem parlamentarnem odboru za Evropski gospodarski prostor (delegacija SINEAA),

–   ob upoštevanju Vesoljske strategije za Evropo (COM(2016)0705), ki jo je Komisija objavila 26. oktobra 2016,

–   ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 2015/1775 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o trgovini z izdelki iz tjulnjev,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za zunanje zadeve in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za ribištvo (A8-0032/2017),

A.  ker je EU globalni akter; ker že dolgo sodeluje z arktično regijo, pri čemer to sodelovanje temelji na zgodovini, geografiji, gospodarstvu in raziskavah; ker so tri njene države članice, tj. Danska, Finska in Švedska, arktične države; ker Arktiko obkrožajo mednarodne vode in ker so državljani in vlade po vsem svetu, tudi v Evropski uniji, odgovorni za to, da podpirajo zaščito Arktike;

B.  ker se je sodelovanje EU s severno regijo in z arktično regijo začelo že v zgodnjih devetdesetih letih dvajsetega stoletja, ko je bila vključena v ustanovitev Sveta baltskih držav (CBSS) in Barentsovega evroarktičnega sveta (BEAC), v katerih ima Komisija polnopravno članstvo;

C.  ker se je politika severne dimenzije, ki vpliva tako na notranje kot zunanje zadeve EU, razvila v enakopravno partnerstvo med EU, Rusijo, Norveško in Islandijo; ker v tej skupni politiki poleg partnerjev severne dimenzije sodeluje več drugih večstranskih organizacijah, kot so Arktični svet, Svet baltskih držav in Barentsov evroarktični svet, Kanada in Združene države Amerike pa sta opazovalki; ker ta politika zajema široko geografsko območje in s praktičnim regionalnim sodelovanjem igra pomembno vlogo pri trajnostnem razvoju, javnem zdravju in socialni blaginji, kulturi, varstvu okolja ter logistiki in prevozu;

D.  ker EU postopno gradi in krepi svojo politiko za Arktiko; ker je okrepitev sodelovanja in skupne interese EU najlažje doseči z dobro usklajenim skupnim delovanjem; ker izzivi v zvezi z Arktiko zahtevajo skupni regionalni in mednarodni odziv;

E.  ker se Arktika sooča z edinstvenimi socialnimi, okoljskimi in gospodarskimi izzivi;

F.  ker je prebivalstvo evropske Arktike maloštevilno in razpršeno po širokem območju, za katerega so značilne slabe prometne povezave, kot so ceste, železnica in letalske povezave med vzhodom in zahodom; ker evropsko Arktiko pesti nezadostno vlaganje;

G.  ker se za Arktiko uporablja obsežen mednarodni pravni okvir;

H.  ker je Arktični svet osrednji forum za arktično sodelovanje; ker je Arktični svet v dvajsetih letih obstoja izkazal svojo sposobnost, da ohranja konstruktivno in pozitivno sodelovanje, se prilagaja novim izzivom in prevzema nove odgovornosti;

I.  ker imajo arktične države suverenost in pristojnost nad svojim ozemljem in vodami; ker je treba spoštovati pravico prebivalcev Arktike do trajnostne rabe njihovih naravnih virov;

J.  ker se zanimanje za Arktiko in njene vire povečuje zaradi spreminjajočega se okolja na tem območju in pomanjkanja virov; ker se povečuje geopolitični pomen regije; ker so vplivi podnebnih sprememb in vedno večja konkurenca za dostop do Arktike in naravnih virov ter povečevanje gospodarskih dejavnosti prinesli tveganja za regijo, vključno z izzivi za okoljsko in človekovo varnost, a tudi nove priložnosti, kot je visoko razvito, trajnostno biogospodarstvo; ker se bodo zaradi podnebnih sprememb odprle nove plovne poti ter bodo na voljo nova ribolovna območja in naravni viri, zaradi česar se bodo povečali človekovo delovanje in okoljski izzivi v tej regiji;

K.  ker je Arktika že dolgo območje konstruktivnega mednarodnega sodelovanja in ker jo je treba ohraniti kot območje brez napetosti;

L.  ker je dobra dostopnost za boljše povezovanje podeželskih območij severne regije s preostalo EU predpogoj za trajnostni in konkurenčni gospodarski razvoj severnih centrov rasti, glede na vse večjo pozornost, ki jo vlagatelji in deležniki namenjajo tem centrom zaradi neizkoriščenih virov in vloge, ki jo imajo kot informacijske točke ekološke zaskrbljenosti;

M.  ker je Ruska federacija leta 2015 ustanovila najmanj 6 novih baz severno od arktičnega kroga, ki vključujejo 6 globokomorskih pristanišč in 13 letališč, in povečuje tudi prisotnost svojih kopenskih sil na območju Arktike;

N.  ker je stabilen in zdrav arktični ekosistem, v katerem bivajo vitalne skupnosti, strateškega pomena za politično in gospodarsko stabilnost Evrope ter sveta; ker ima Arktika več kot polovico mokrišč na svetu in igra ključno vlogo pri čiščenju vode; ker prispeva k doseganju cilja dobrega stanja vode v Evropski uniji v skladu z okvirno direktivo o vodah; ker se stroški neukrepanja glede varstva arktičnega socialnega ekosistema eksponentno povečujejo;

O.  ker se je površina arktičnega morskega ledu od leta 1981 močno zmanjšala, ker se območja pod permafrostom zmanjšujejo (kar povzroča tveganje naključnega sproščanja velikih količin ogljikovega dioksida(13) in metana v ozračje) in ker se snežna odeja še vedno tanjša, taljenje ledenikov pa prispeva k dvigovanju morske gladine po vsem svetu; ker je bilo ugotovljeno, da morski led izginja še hitreje, kot napovedujejo modeli, in ker se je obseg morskega ledu v poletni sezoni v 35 letih zmanjšal za več kot 40 %; ker podnebne spremembe napredujejo z dvojno hitrostjo in jo celo povečujejo v polarnih regijah, kar povzroča neznane in nepredvidljive spremembe v ekosistemih po svetu;

P.  ker so tri države članice EU (Danska, Finska in Švedska) ter ena čezmorska država ali ozemlje (Grenlandija) članice osemčlanskega Arktičnega sveta, sedem drugih držav članic (Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Poljska, Španija in Združeno kraljestvo) pa je opazovalk; ker EU z veseljem pričakuje končno uveljavitev formalnega statusa opazovalke v Arktičnem svetu;

Q.  ker sta varstvo okolja in trajnostni razvoj glavni načeli deklaracije iz Ottawe, s katero so bili leta 1996 postavljeni temelji za ustanovitev Arktičnega sveta;

R.  ker v arktični regiji živi približno štiri milijone ljudi, od katerih je približno 10 % avtohtonih prebivalcev; ker je treba spoštovati občutljivo arktično okolje in temeljne pravice avtohtonih ljudstev ter jih zaščititi s strožjimi zaščitnimi ukrepi; ker je treba zagotoviti pravice avtohtonih ljudstev in lokalnih prebivalcev do odobritve in sodelovanja pri sprejemanju odločitev, ki vplivajo na pridobivanje naravnih virov; poudarja, da povečanje onesnaževal in težkih kovin v arktični regiji zaradi njihove prisotnosti v živalskih in rastlinskih vrstah, zlasti ribah, negativno vpliva na prehransko verigo in pomeni velike zdravstvene težave za lokalne prebivalce in potrošnike ribiških proizvodov drugje;

S.  ker so ekosistemi na Arktiki, vključno z rastlinskimi in živalskimi vrstami, še posebej občutljivi na motnje, pri čemer je obdobje obnavljanja razmeroma dolgo; ker se negativni učinki na okolje pogosto kopičijo in so trajni ter povzročajo zunanje geografske in ekološke učinke (na primer škoda na oceanskih ekosistemih);

T.  ker v zadnjih desetletjih temperatura na Arktiki narašča približno dvakrat hitreje od svetovnega povprečja;

U.  ker povečana količina toplogrednih plinov in onesnaževanje zraka v ozračju prispevata k spreminjanju podnebja na Arktiki; ker so glavni krivci za onesnaževanje v arktičnem podnebju azijski, severnoameriški in evropski onesnaževalci, zaradi česar imajo ukrepi za zmanjšanje emisij v EU pomembno vlogo v boju proti podnebnim spremembam na Arktiki;

V.  ker iz uporabe težkega kurilnega olja v arktičnem pomorskem prometu izhajajo raznovrstna tveganja: to gorivo z visoko gostoto ob morebitnem razlitju emulgira, potone in lahko, če se ujame v led, prepotuje velike razdalje; razlito težko kurilno olje zelo ogroža prehransko varnost arktičnih avtohtonih skupnosti, katerih obstoj je odvisen od ribolova in lova; pri izgorevanju težkega kurilnega olja nastajajo žveplovi oksidi in težke kovine pa tudi velike količine črnega ogljika, ki se odlaga na arktični led in tako spodbuja absorpcijo toplote v ledeno gmoto ter pospešuje njeno taljenje in podnebne spremembe; ker je Mednarodna pomorska organizacija prepovedala prevoz in uporabo težkega kurilnega olja v vodah, ki obkrožajo Antarktiko;

W.  ker bi morala EU igrati vodilno vlogo pri razpravah in pogajanjih v mednarodnih forumih, da bi vse zadevne strani prevzele svojo odgovornost v zvezi z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov ali onesnaževal ter se soočile z vse večjimi izzivi glede trajnostnega upravljanja virov;

X.  ker je treba pri vseh dejavnostih pripravljenosti in odziva upoštevati in čim bolj zmanjšati tveganja, ki izhajajo iz uporabe jedrske energije na ledolomilcih in obalnih objektih;

Y.  ker odlaganje kakršnih koli odpadkov v arktični permafrost pod nobenim pogojem ni trajnostna rešitev upravljanja z odpadki, kot so pokazale nedavne ugotovitve v zvezi z bazo Camp Century na Grenlandiji;

Z.  ker bi morala politika EU za arktično regijo natančneje odražati cilje trajnostnega razvoja, za katere se je EU zavezala, da jih bo dosegla do leta 2030;

AA.  ker je znanstveno utemeljeno odločanje, ki vključuje znanje lokalnega in avtohtonega prebivalstva, ključnega pomena za zaščito občutljivih ekosistemov Arktike, zmanjšanje tveganj, omogočanje prilagoditve lokalnih skupnosti in za spodbujanje trajnostnega razvoja; ker je EU vodilna svetovna vlagateljica v arktične raziskave in spodbuja prosto izmenjavo njihovih rezultatov;

AB.  ker ravnotežje med industrijskim strokovnim in specializiranim znanjem o Arktiki ter zavezanostjo ciljem okolju prijaznega in trajnostnega razvoja ustvarja možnosti za ekoinovacije, industrijsko simbiozo in učinkovito ravnanje z odpadki v arktični regiji ter za ohranjanje pristnega okolje z možnostmi za nove in nastajajoče poslovne priložnosti in za nova delovna mesta, v procesu, ki prispeva tudi k zaposlenosti mladih in rešuje izziv staranja prebivalstva;

AC.  ker bi lahko tehnične zmogljivosti na področju satelitskih komunikacij, ki že obstajajo v EU, kot so storitve in infrastruktura v okviru programa Copernicus ali Galileo, zadovoljile potrebe uporabnikov v arktični regiji;

AD.  ker je vključevanje lokalnih skupnosti ključnega pomena za uspešno upravljanje naravnih virov ter večjo odpornost krhkih ekosistemov;

AE.  ker priznava, da je treba pri sprejemanju odločitev o Arktiki upoštevati tradicionalno in lokalno znanje;

AF.  ker je treba kulture Samijev, Nencev, Hantov, Evenkov, Čukčov, Aleutov, Jupikov in Inuitov zaščititi v skladu z deklaracijo Združenih narodov o pravicah avtohtonih ljudstev (UNDRIP); ker imajo avtohtoni prebivalci Arktike pravico do izkoriščanja naravnih virov na svojem ozemlju in bi ga zato morali vključiti v vse prihodnje načrte za gospodarski ribolov;

AG.  ker bi moralo ribištvo v arktični regiji potekati v skladu z obstoječimi mednarodnimi sporazumi, ki veljajo za to področje, vključno s pogodbo iz Spitsbergna iz leta 1920, ter še posebej z vsemi pravicami držav podpisnic te pogodbe ter v skladu z vsemi zgodovinskimi ribolovnimi pravicami;

1.  pozdravlja skupno sporočilo kot pozitiven korak k oblikovanju celostne politike EU za vprašanja Arktike, saj so v njem opredeljena posebna področja delovanja, in k razvoju skladnejšega okvira za ukrepe EU, osredotočene na evropsko Arktiko; poudarja potrebo po večji usklajenosti notranje in zunanje politike Unije, kar zadeva vprašanja Arktike; poziva Komisijo, naj v zvezi s svojim sporočilom oblikuje konkretne ukrepe za izvajanje in nadaljnje spremljanje; ponovno poziva k oblikovanju celovite strategije in konkretnega akcijskega načrta za sodelovanje EU z arktično regijo, izhodišče katerega mora imeti za cilj ohranjanje ranljivega arktičnega ekosistema;

2.  pozdravlja tri prednostna področja, opredeljena v skupnem sporočilu: podnebne spremembe, trajnostni razvoj in mednarodno sodelovanje;

3.  poudarja pomen UNCLOS pri zagotavljanju bistvenega multilateralnega pravnega okvira za vse dejavnosti v zvezi z oceani, tudi na Arktiki, za razmejitev arktičnega epikontinentalnega pasu in za reševanje vprašanj suverenosti na Arktiki, kar zadeva teritorialno morje; ugotavlja, da je na Arktiki zelo malo nerešenih vprašanj v zvezi z jurisdikcijo; meni, da je spoštovanje mednarodnega prava na Arktiki ključnega pomena; poudarja, da je večina voda okoli severnega tečaja mednarodnih; zagovarja močno vlogo EU pri spodbujanju učinkovitih večstranskih dogovorov in svetovnega reda, ki temelji na pravilih, s krepitvijo in doslednim izvajanjem ustreznih mednarodnih, regionalnih in dvostranskih sporazumov in okvirov; poudarja, da bi morala imeti EU pozitivno vlogo pri spodbujanju in podpiranju sporazumov, ki bi okrepili upravljanje biotske raznovrstnosti in okolja onkraj nacionalnih jurisdikcij v Severnem ledenem morju; poudarja, da se to ne nanaša na plovbo in tradicionalne načine preživljanja; poziva EU, naj tesno sodeluje s svojimi državami članicami za podpiranje ohranjanju in varovanja okolja v regiji; poudarja pomen Arktičnega sveta za ohranjanje konstruktivnega sodelovanja, miru, stabilnosti in nizke stopnje napetosti v arktični regiji;

4.  pozdravlja dejstvo, da je Evropska unija ratificirala Pariški sporazum in začetek njegove veljavnosti 4. novembra 2016; poziva vse strani k njegovemu hitremu in učinkovitemu izvajanju; spodbuja države članice, naj ratificirajo Pariški sporazum, da bodo lahko nadaljevale izvajanje ambicioznih ciljev in ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, vključenih v trgovanje z emisijami, in sektorjih, v katerih obstaja delitev prizadevanj, ob upoštevanju cilja glede omejitve dviga temperature na 1,5 °C do leta 2100;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj prevzamejo pomembnejšo vlogo pri učinkovitem izvajanju mednarodnih konvencij, kot so Pariški sporazum, Minamatska konvencija, Konvencija o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja, Göteborški protokol, Stockholmska konvencija, mednarodni kodeks za ladje, ki plujejo v polarnih vodah (polarni kodeks) in Konvencija o biološki raznovrstnosti; poziva Komisijo, naj nameni posebno pozornost mednarodnemu postopku, ki poteka pred odborom za pregled obstojnih organskih onesnaževal, za nadaljnjo postopno odpravo uporabe obstojnih organskih onesnaževal in črnega ogljika; poziva partnerske države EU, naj storijo enako;

6.  podpira razvoj mreže zaščitenih arktičnih območij in varstvo mednarodnih voda okrog severnega tečaja onkraj ekonomskih con obalnih držav;

7.  poziva, naj bo vsak razvoj komercialnega ribištva v arktični regiji izveden na način, ki bo popolnoma skladen z občutljivim in specifičnim značajem regije; vztraja, da je treba pred pričetkom vsakega novega komercialnega ribištva v arktični regiji poskrbeti za zanesljivo in previdnostno znanstveno oceno staleža rib, da se določi obseg ribolova, ki bo ohranil ciljne ribje staleže nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, in ne bo vodil v krčenje drugih vrst ali huje škodil morskemu okolju; poudarja, da mora biti ribištvo na odprtem morju urejeno v okviru regionalne organizacije za upravljanje ribištva, ki bo upoštevala nasvete strokovnjakov in vzpostavila stroge nadzorne programe za zagotovitev skladnosti z ukrepi upravljanja; poudarja, da mora tudi ribištvo v izključnih ekonomskih conah ustrezati istim standardom; poziva k moratoriju na industrijski ribolov v arktičnih vodah, v katerih se doslej ni izvajal ribolov, vključno z uporabo pridnenih vlečnih mrež;

8.  pozdravlja potekajoča pogajanja o mednarodnem sporazumu med arktičnimi obalnimi državami in mednarodnimi organizacijami s ciljem preprečevanja nereguliranega ribolova v mednarodnih vodah Arktike in poziva Komisijo ter države članice, naj podpišejo to izjavo in se zavzamejo, da postane zavezujoča za podpisnice;

9.  poziva Komisijo, naj podpre in spodbuja arktične države, da nadaljujejo prizadevanja za širjenje razpoložljivih informacij in analiz o vseh staležih v regiji;

10.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja znotraj zakonodajnega okvira EU z določitvijo ambicioznih ciljev glede zmanjšanja emisij pri pogajanjih o direktivi o nacionalnih zgornjih mejah emisij, z znižanjem lokalnih ravni onesnaženosti s svežnjem za čisti zrak, da bi se zmanjšalo onesnaževanje na velike razdalje, zlasti s sajami, ter s pogajanjem o ambicioznih ciljih in ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v sektorjih, vključenih v trgovanje z emisijami, in sektorjih, v katerih obstaja delitev prizadevanj, ob upoštevanju cilja glede omejitve dviga temperature na 1,5 °C do leta 2100;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bo oceanski sporazum ZN za zaščito biotske raznovrstnosti na območjih zunaj nacionalne pristojnosti, o katerem trenutno potekajo pogajanja, močan in učinkovit ter da bo lahko zagotovil zanesljiv postopek za ugotavljanje, določanje, upravljanje in izvrševanje zaščitenih morskih območij, vključno z morskimi rezervati, v katerih je prepovedan ribolov;

12.  spodbuja Komisijo in države članice, naj utrdijo svojo vlogo pri učinkovitem izvajanju Konvencije o biološki raznovrstnosti in s tem povezanih mednarodnih sporazumov; šteje za pomembno, da se strateški načrt – dogovor o njem je bil dosežen v členu 10 Nagojskega protokola – o odkrivanju in prednostnemu obravnavanju škodljivih tujih vrst, ki ogrožajo ekosisteme, in o poteh njihovega širjenja izvaja tako, da se najbolj škodljive invazivne vrste nadzirajo ali izkoreninijo ter da se na poteh njihovega širjenja ukrepa s ciljem preprečevanja prehoda in vdora takšnih vrst, tudi na arktična območja;

13.  poziva države članice, naj prepovejo subvencije za fosilna goriva, ki znižujejo ceno proizvodnje energije iz fosilnih goriv, da bi odvračale od izkoriščanja in rabe fosilnih goriv;

14.  poziva EU, naj spodbuja stroge previdnostne regulativne standarde na področju varstva okolja in varnosti pri raziskovanju, iskanju in proizvodnji nafte na mednarodni ravni; poziva k prepovedi črpanja nafte v ledenih arktičnih vodah EU in EGP ter k temu, da EU spodbuja primerljive previdnostne standarde v Arktičnem svetu in obalnih arktičnih državah;

15.  poudarja, da je za preprečevanje in zmanjševanje emisij živega srebra pomembno, da EU spodbuja hitro ratifikacijo Minamatske konvencije;

16.  pozdravlja namero Komisije, da sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov nameni za vključevanje podnebnih ukrepov za Arktiko, ki bodo upoštevali lokalne okoliščine in posebno naravo arktičnih regij;

17.  poudarja, da je treba pri čedalje večji uporabi naravnih virov na Arktiki spoštovati lokalno prebivalstvo in mu prinašati koristi ter prevzeti polno okoljsko odgovornost za krhko arktično okolje; meni, da je ta strateška izbira sestavni del zagotavljanja legitimnosti in lokalne podpore za delovanje EU na območju Arktike;

18.  poziva Komisijo in države članice, ki so članice Arktičnega sveta ali opazovalke v tem telesu, naj podprejo njegovo delo pri pripravi presoj vplivov na okolje za ohranitev občutljivih ekosistemov na Arktiki v skladu z usmeritvami konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (konvencija iz Espooja); poudarja velik pomen presoj vplivov na okolje za zagotavljanje trajnega razvoja gospodarskih dejavnosti in varstva posebej ranljivih arktičnih ekosistemov in skupnosti; opozarja na naslednja merila, ki jih je za ocenjevanje projektov, ki se izvajajo na Arktiki, predstavil Eskimski svet polarnega kroga (Inuit Circumpolar Council – ICC) in niso izčrpna:

   upoštevati je treba vse morebitne okoljske, družbeno-gospodarske in kulturne vplive med projektom in po njem, vključno s kumulativnimi učinki sedanjih in prihodnjih projektov;
   previdnostno načelo in načelo „onesnaževalec plača“ je treba uporabljati v vseh fazah načrtovanja projekta, presoje, izvajanja in izkoriščanja;
   izkoriščanje in obnavljanje habitata ter s tem povezanih zemljišč morata biti skrbno načrtovana in v celoti financirana vnaprej;
   predlogi projektov za odzivanje na razlitja nafte morajo vključevati dokazilo o zmožnosti industrije za zajem razlite nafte v zamrznjenem morju ter pogojih, ko se led lomi in ponovno zmrzuje;
   vzpostaviti je treba mednarodni sistem odgovornosti in odškodnin za kontaminacijo zemljišč, voda in morskih območij, ki je posledica iskanja in črpanja nafte na morju;

19.  poudarja, de je pomembno prek sodelovanja s predstavniki poslovnega sektorja, kot je Arktični ekonomski svet, najti mehanizme za vključitev družbene odgovornosti gospodarskih družb v dejavnosti podjetij, ki poslujejo v arktični regiji; priporoča, naj se proučijo možnosti prostovoljnih mehanizmov za spodbujanje visokih industrijskih standardov v družbenem in okoljskem delovanju, na primer z izpostavljanjem "največje uspešnosti" po arktičnem indeksu odgovornosti gospodarskih družb (Arctic Corporate Responsibility Index), ki bi denimo temeljil na protokolu o arktičnih poslovnih naložbah (Arctic Business Investment Protocol) in pobudi Združenih narodov za globalni dogovor;

20.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo vsa prizadevanja v Mednarodni pomorski organizaciji za sklenitev globalnega sporazuma o zmanjšanju emisij v ladijskem prometu;

21.  se zaveda pomena rednega in zadostnega financiranja za redko poseljena severna območja, da bi se spopadli s tamkajšnjimi stalnimi neugodnimi razmerami, kot so redka poseljenost, težki podnebni pogoji in velike razdalje;

22.  spodbuja tesno sodelovanje med institucijami EU in ustreznimi državami članicami glede vprašanj Arktike; poziva države članice, ki so članice Arktičnega sveta, naj v skladu s členom 34(2) PEU obveščajo ostale države članice ter visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o vseh zadevah, ki so v skupnem interesu Arktičnega sveta;

23.  poudarja, da mora EU z vsemi arktičnimi partnericami sodelovati v političnem dialogu, in poziva k tesnejšemu sodelovanju med EU, Arktičnim svetom v okviru severne dimenzije, Svetom Barentsove evro-arktične regije in drugimi organi, ki so vključeni v sodelovanje na skrajnem severu; poudarja pomembno vlogo opazovalk v Arktičnem svetu, ki imajo številne izkušnje in so že dolgo del znanstvenega in političnega sodelovanja na Arktiki; v zvezi s tem pozdravlja stalni dialog med opazovalkami in predsedstvom Arktičnega sveta;

24.  močno podpira, da se EU podeli status opazovalke v Arktičnem svetu; je prepričan, da bi celovita formalna uveljavitev statusa opazovalke za EU pozitivno prispevala k politični in institucionalni vlogi Arktičnega sveta pri reševanju vprašanj Arktike ter to vlogo okrepila;

25.  pozdravlja izboljšano usklajevanje med Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje glede vprašanj Arktike; predlaga oblikovanje enote za severne politike pri ESZD ter okrepitev sodelovanja med službami ESZD in Komisije za zagotovitev doslednega, usklajenega in celostnega političnega pristopa na vseh pomembnih ključnih političnih področjih;

26.  ugotavlja, da lahko EU prispeva k reševanju morebitnih varnostnih izzivov; poziva EU, naj v partnerstvu s svojimi državami članicami in sodelovanju z arktičnimi državami prispeva k vzpostavitvi mehanizmov za civilno varnost in h krepitvi zmogljivosti za obvladovanje naravnih kriz in nesreč ter kriz in nesreč, ki jih povzroči človek, pa tudi infrastrukture za iskanje in reševanje;

27.  opozarja, da je energetska varnost tesno povezana s podnebnimi spremembami; meni, da je treba zagotoviti zanesljivejšo oskrbo z energijo z zmanjšanjem odvisnosti EU od fosilnih goriv; poudarja, da je preobrazba Arktike ena od glavnih posledic podnebnih sprememb za varnost EU; poudarja, da je treba ta multiplikator tveganja obravnavati z okrepljeno strategijo EU za Arktiko ter izboljšano politiko za obnovljive vire energije, pridobljene v EU, in energijsko učinkovitost, ki bo občutno zmanjšala odvisnost Unije od zunanjih virov in tako izboljšala njen varnostni položaj;

28.  poziva k oblikovanju načrtov za ravnanje s prostoživečimi živalmi, prekritimi z nafto, v vseh arktičnih državah, in sicer v skladu z opredeljeno najboljšo prakso, vključno z učinkovito oceno občutljivih ogroženih vrst ter izvedljivimi strategijami za preprečevanje in odzivanje, da se zagotovi njihova zaščita;

29.  poudarja stalno konstruktivno in pragmatično čezmejno sodelovanje v okviru severne dimenzije in njenih partnerstev ter sodelovanje v Barentsovem evroarktičnem svetu;

30.  poudarja pomen stalnih stikov in sodelovanja z Rusijo v okviru arktičnega regionalnega sodelovanja, zlasti čezmejnega sodelovanja med EU in Rusijo, kljub temu, da Rusija v tej regiji namešča vedno več vojaških sil, da tam gradi in ponovno odpirajo vojaška oporišča ter da je oblikovala vojaško območje ruske Arktike; poudarja, da mora EU nadalje uveljaviti svoje interese v odnosu do Rusije z uporabo selektivnega sodelovanja in si prizadevati za napredek pri vprašanjih v skupnem interesu, če obstaja podlaga za celostne rešitve za skupne izzive in grožnje; poziva, naj se to vprašanje vključi v strategijo EU za Arktiko; poudarja, da je arktična regija sestavni del okoljske, gospodarske in politične sfere mednarodnih odnosov;

31.  meni, da politika severne dimenzije služi kot uspešen model stabilnosti, skupne odgovornosti in udeležbe v arktičnem sodelovanju; poudarja pomen sektorskih partnerstev severne dimenzije, zlasti kar zadeva okolje ter infrastrukturo in logistiko;

32.  ugotavlja, da so se oblikovale arktične migracijske poti v EU; poudarja, da bi bilo treba migracijske poti in povečan promet upoštevati pri pripravi strategije EU za Arktiko;

33.  ponovno poziva EU in njene države članice, naj dejavno podpirajo načela pravice do plovbe in neškodljivega prehoda;

34.  pozdravlja načrt za vzpostavitev evropskega foruma deležnikov za Arktiko; poudarja, da je treba krepiti sinergije med obstoječimi instrumenti financiranja, da se preprečijo morebitna podvajanja ter kar najbolj poveča sodelovanje med notranjimi in zunanjimi programi EU; je seznanjen s ponudbo Finske, da gosti prvi forum, ki bi bil leta 2017;

35.  poudarja, da je treba pri sprejemanju odločitev na Arktiki upoštevati tradicionalno in lokalno znanje;

36.  ponovno potrjuje podporo EU UNDRIP; zlasti opozarja na člen 19 te deklaracije, ki določa, da se države sporazumejo in v dobri veri sodelujejo z zadevnimi avtohtonimi ljudstvi, preko njihovih lastnih predstavniških institucij, da bi pridobile njihovo prostovoljno predhodno soglasje, dano na podlagi poznavanja položaja, preden sprejmejo in izvedejo zakonodajne in upravne ukrepe, ki bi lahko imeli posledice za ta ljudstva; poziva k boljšemu in zgodnejšemu vključevanju avtohtonih ljudstev v oblikovanje politike za Arktiko, ki se osredotoča na državljane, in v delo Arktičnega sveta; poudarja, da bi njihova vključitev v odločanje olajšala trajnostno upravljanje naravnih virov na Arktiki; poudarja potrebo po zaščiti in spodbujanju njihovih pravic, kultur in jezikov; poudarja, da je treba v arktični regiji trajnostno razviti obnovljive vire energije, ob tem pa upoštevati občutljivo okolje in popolnoma vključiti avtohtona ljudstva;

37.  namenja posebno pozornost cilju trajnostnega razvoja 4.5, ki vključuje zagotavljanje enakega dostopa do vseh ravni izobraževanja in poklicnega usposabljanja za avtohtona ljudstva, tudi v njihovih jezikih;

38.  poudarja, da lahko dostopen, medsebojno povezan, varen in trajnosten turizem na podeželskih in redko poseljenih območjih evropske Arktike prispeva k širjenju poslovnih dejavnosti, kar lahko nato poveča število delovnih mest v malih in srednjih podjetjih ter pripomore k splošnemu pozitivnemu razvoju regije; zato poudarja, da je treba spodbujati turizem na tem območju, in sicer zaradi družbenega in okoljskega vpliva, ki ga ima na infrastrukturo in raziskave ter izobraževanje in usposabljanje;

39.  poudarja vlogo avtohtonih ljudstev in lokalnih skupnosti pri ohranjanju močne in trajnostne arktične regije; poziva Komisijo, naj se osredotoči na zagotavljanje dostopa teh skupnosti do vseh ustreznih informacij o zahtevah enotnega trga EU, najboljši praksi in instrumentih financiranja; poudarja vlogo nemotenih prometnih, komunikacijskih in električnih omrežij, pa tudi vesoljskih tehnologij za določanje geografskega položaja in telekomunikacije pri ustvarjanju gospodarskih dejavnosti na tem območju; opozarja Komisijo na njene obveznosti v skladu z Uredbo (EU) 2015/1775 v zvezi s poročanjem in obveščanjem javnosti ter pristojnih organov o določbah te uredbe; poudarja potrebo po vključitvi strokovnega znanja avtohtonih in lokalnih prebivalcev ter zagotavljanju večje udeležbe, sprejemanja in sodelovanja avtohtonih in lokalnih skupnosti v procesu odločanja; poudarja, da sta potrebna zadostna podpora in financiranje; v zvezi s tem predlaga vzpostavitev arktičnega predstavništva avtohtonih ljudstev v Bruslju, da bo njihova udeležba opaznejša; meni, da bi morala EU podpreti uvajanje inovativnih tehnologij na Arktiki z razvojem arktičnih obnovljivih virov;

40.  poudarja, da je izjemno pomembno ohranjanje visoke kakovosti življenja v trajnostno razvitih skupnostih na Arktiki, ki uživajo koristi najnovejše informacijske tehnologije, in da lahko EU lahko pri tem odigra bistveno vlogo; ponovno opozarja na pravico prebivalcev Arktike, da sami odločajo o tem, kako se bodo preživljali, in priznava njihovo željo po trajnostnem razvoju regije; poziva ESZD in Komisijo, naj okrepita dialog z njimi in preučita možnost, da bi se tem združenjem nudilo financiranje in da bi se zagotovilo upoštevanje njihovih mnenj v razpravah EU o Arktiki; pozdravlja delo posebnega poročevalca ZN o stanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin avtohtonih ljudstev ter delo strokovnega telesa ZN o pravicah avtohtonih ljudstev;

41.  poudarja, da bi morala biti znanost podlaga za oblikovanje politik na Arktiki, ko gre za varstvo okolja in boj proti podnebnim spremembam;

42.  izpostavlja bistveno vlogo evropskih strukturnih in investicijskih skladov pri razvoju evropske Arktike in ustvarjanju trajnostne rasti in kakovostnih delovnih mest, usmerjenih v sektorje, ki so zazrti v prihodnost; izpostavlja tudi potrebo po odgovornem in spoštljivem razvoju naravnih virov Arktike; spominja na stalne ovire, ki jih je treba odpraviti (člen 174 PDEU); poudarja dolgoročni pomen strategije na različnih področjih, kot so digitalna agenda, podnebne spremembe, modra rast ipd.;

43.  poudarja pomen dobre dostopnosti arktične regije do vseevropskega prometnega omrežja, njegove načrtovane širitve koridorjev osrednjega omrežja s koridorjema Severno morje–Baltik in Skandinavija–Sredozemlje ter poti za drugostopenjski dostop kot ključne prometne strukture za omogočanje trajnostne mobilnosti oseb in blaga; spominja na možnosti financiranja EU, denimo iz instrumenta za povezovanje Evrope in Evropskega sklada za strateške naložbe, pri financiranju infrastrukturnih projektov v evropski Arktiki; opozarja na pomembno vlogo, ki jo pri tem ima Evropska investicijska banka; predlaga, da Komisija prouči možnosti za obsežnejše mednarodno finančno sodelovanje pri razvoju infrastrukture in povezav, vključno s sistemi informacijskih in komunikacijskih tehnologij;

44.  pozdravlja zavezo Komisije k vsaj ohranjanju ravni financiranja za raziskave na Arktiki v okviru programa Obzorje 2020 in zlasti njen namen, da podpre uvajanje inovativnih tehnologij; poziva Komisijo, naj v večletnem finančnem okviru za obdobje po letu 2020 poveča financiranje EU za raziskave na Arktiki; poziva Komisijo, naj nadaljuje in okrepi uporabo programa Obzorje 2020 in drugih programov financiranja za namene preučevanja Arktike;

45.  ugotavlja, da so arktični morski ekosistemi ključni za ohranitev svetovne biotske raznovrstnosti; ugotavlja, da je zaradi zmanjšanja arktičnega morskega ledu in drugih okoljskih sprememb na Arktiki v povezavi z omejenim znanstvenim poznavanjem morskih virov na tem območju potreben previden pristop k uvedbi ustreznih mednarodnih ukrepov za zagotovitev dolgoročnega ohranjanja in trajnostne rabe virov v arktičnem odprtem morju;

46.  hrabri spodbujanje in podpiranje mednarodnega znanstvenega in raziskovalnega sodelovanja med vsemi deležniki, ki so dejavni na področju arktičnih raziskav, in pri vzpostavljanju raziskovalne infrastrukture, saj priznava, da je boljše znanje o Arktiki bistveno za ustrezno odzivanje na vse izzive; podpira sodelovanje med vodilnimi institucijami na področju arktičnih raziskav, da bi se razvil celosten evropski program za raziskave na polarnem območju v okviru pobude EU-PolarNet, ki vključuje tradicionalno in lokalno znanje; je seznanjen s povabilom Komisiji, da se udeleži mednarodne znanstvene konference o Arktiki, ki naj bi bila leta 2018 v Evropi; poudarja pomen uspešnega sodelovanja s Kanado in ZDA v okviru čezatlantskega raziskovalnega zavezništva;

47.  ponovno poziva Komisijo, naj ustanovi Arktični informacijski center EU na Arktiki, ki bo imel na voljo dovolj sredstev za zagotavljanje učinkovitega dostopa do informacij in znanja o Arktiki ter bo spodbujal turizem; poudarja, da bi se lahko takšen Arktični informacijski center EU povezal z že obstoječimi Arktičnimi centri ali z drugimi arktičnimi institucijami, saj bi se tako korenito znižali stroški;

48.  poziva k bolj sistematičnemu in dolgoročnemu zbiranju podatkov, pridobljenih pri projektih raziskav Arktike; obžaluje, da dosežki posameznih projektov pri prehodu iz enega obdobja financiranja v drugo pogosto izginejo; poziva Komisijo, naj se pri načrtovanju okvira za raziskave Arktike za obdobje po letu 2020 osredotoči na kontinuiteto;

49.  pozdravlja podporo Komisije pri vzpostavitvi zaščitenih morskih območij na Arktiki; opozarja Komisijo in države članice na cilj glede zaščite najmanj 10 % obalnih in morskih območij v okviru ciljev trajnostnega razvoja; ugotavlja pa, da bi bilo treba vsak nov predlog v zvezi s temi vprašanji uskladiti z izidom razprav arktičnih držav v Arktičnem svetu; poudarja, da so zaščitena morska območja izjemno pomembna za ohranjanje arktičnih ekosistemov; opozarja, da je treba v načrtovanje, izvajanje in upravljanje teh zaščitenih območij v celoti vključiti lokalne skupnosti;

50.  opozarja na pomen vesoljskih tehnologij in raziskovalnih dejavnosti, povezanih z vesoljem, ki so bistvene za varnost pomorskega prometa, pa tudi za spremljanje okolja in opazovanje podnebnih sprememb na Arktiki; spodbuja Komisijo, naj glede na spremembe v arktični regiji, ki jih priznava v svojem sporočilu o vesoljski strategiji za Evropo (COM(2016)0705), prouči možnosti za večjo uporabo prihodnjih in sedanjih satelitskih programov EU v tej regiji, in sicer v sodelovanju s članicami Arktičnega sveta, ter naj upošteva potrebe uporabnikov v okviru pobude na področju vladnih satelitskih komunikacij (GOVSATCOM); poziva vse deležnike, naj v zvezi s tem v celoti izkoristijo možnosti satelitske navigacije Galileo in programov za opazovanje Zemlje Copernicus;

51.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo vzpostavitev zaščitenih morskih območij na arktičnem odprtem morju v okviru mandata komisije iz Konvencije o varstvu morskega okolja severovzhodnega Atlantika (konvencija OSPAR), ki prepoveduje vsakršno ekstraktivno dejavnost, vključno z ribištvom, v mednarodnih vodah okrog severnega tečaja, ki so zajete v tej konvenciji;

52.  poziva Komisijo, naj podpre pobude za prepoved uporabe pridnenih vlečnih mrež na ekološko ali biološko pomembnih morskih območjih in arktičnem odprtem morju;

53.  poziva, naj bodo ohranitveni cilji v novi skupni ribiški politiki in količinski cilji za obnavljanje in ohranjanje staležev nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos, podlaga za vse vrste komercialnega ribištva v regiji;

54.  poziva EU, naj bo vodilna pri preprečevanju nereguliranega ribolova na Arktiki; meni, da bi imela do tega pravico, saj so njene države članice vključene v vse ravni upravljanja v arktični regiji;

55.  poudarja, da ribiške flote EU ne smejo ogrožati biotske raznovrstnosti v regiji; pozdravlja določitev ekološko in biološko pomembnih območij v arktični regiji v okviru Konvencije o biološki raznovrstnosti, saj je to pomemben postopek pri zagotavljanju učinkovitega ohranjanja arktične biotske raznovrstnosti, in poudarja pomen izvajanja upravljanja na podlagi ekosistemskega pristopa v obalnih, morskih in kopenskih okoljih Arktike, kot poudarja strokovna skupina za upravljanje na podlagi ekosistemskega pristopa pri Arktičnem svetu; poziva države, naj z vzpostavitvijo mreže zaščitenih morskih območij in morskih rezervatov v Arktičnem oceanu izpolnijo svoje obveze iz Konvencije o biotski raznovrstnosti in konvencije UNCLOS;

56.  odločno zagovarja, da mora nadaljnje razvijanje komercialnega ribolova v arktični regiji potekati skladno z mednarodnimi sporazumi, ki veljajo za to področje, vključno s Svalbardsko pogodbo iz leta 1920, skladno s pravicami vseh držav podpisnic teh sporazumov ter skladno z vsemi zgodovinskimi ribolovnimi pravicami;

57.  poziva Komisijo, naj prouči in pripravi predloge za krepitev telekomunikacijske infrastrukture na Arktiki, vključno s sateliti, da podpre znanstvene raziskave in spremljanje podnebja ter prispeva k lokalnemu razvoju, plovbi in varnosti na morju;

58.  ponavlja svoj poziv Komisiji in državam članicam iz leta 2014, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za dejavno spodbujanje prepovedi uporabe in prevoza težkega kurilnega olja kot ladijskega goriva na plovilih, ki plujejo po arktičnih morjih, in sicer na podlagi Mednarodne konvencije o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij (konvencija MARPOL) in/ali s pomorskimi inšpekcijami države pristanišča, kot je urejeno v vodah okoli Antarktike; poziva Komisijo, naj okoljska in podnebna tveganja, povezana z uporabo težkega kurilnega olja, vključi v svojo študijo o tveganjih, ki bi jih prineslo povečanje plovbe po severnomorski poti; poziva Komisijo, naj glede na to, da ni ustreznih mednarodnih ukrepov, pripravi predloge pravil za ladje, ki pristajajo v pristaniščih EU pred plovbo v arktičnih vodah ali po njej, da bi prepovedali uporabo in prevoz težkega kurilnega olja;

59.  z zanimanjem pričakuje začetek veljavnosti polarnega kodeksa Mednarodne pomorske organizacije v letih 2017 in 2018, s katerim bo postala arktična plovba varnejša; poudarja pomen razvoja enotnega sistema umika, evakuacije in reševanja osebja, ki dela na odprtem morju, ki bi ga bilo mogoče enotno uporabljati za ploščadi in plovila na arktičnem območju;

60.  spominja, da sta Islandija in Norveška v okviru Sporazuma EGP prevzeli obveznosti glede ohranjanja kakovosti okolja in zagotavljanja trajnostne uporabe naravnih virov v skladu z ustrezno zakonodajo EU;

61.  poudarja rastoč interes Kitajske za arktično regijo, zlasti kar zadeva dostop do plovnih poti in razpoložljivost energetskih virov; je seznanjen, da sta Islandija in Kitajska sklenili prostotrgovinski sporazum, ter poziva Komisijo, naj pozorno spremlja njegove morebitne učinke na trajnostni gospodarski razvoj islandskega dela arktične regije, pa tudi na gospodarstvo in notranji trg EU;

62.  ponovno opozarja, da je v okviru sporazumu o partnerstvu med EU in Grenlandijo na področju ribištva iz leta 2007 EU Grenlandiji dolžna finančno podporo, da se zagotovi odgovorni ribolov in trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v izključni ekonomski coni Grenlandije;

63.  poziva k hitri ratifikaciji Protokola iz leta 2010 k Mednarodni konvenciji o odgovornosti in nadomestilu škode v zvezi s prevozom nevarnih in zdravju škodljivih snovi po morju (Konvencija HNS) in pristopu držav članic k temu protokolu;

64.  meni, da je parlamentarno sodelovanje in tesno medparlamentarno sodelovanje o vprašanjih Arktike, zlasti z nacionalnimi parlamenti ustreznih držav članic EU, bistveno pri izvajanju politik za Arktiko;

65.  poziva visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisijo, naj skrbno spremljata podnebne, okoljevarstvene, pomorske, družbeno-gospodarske in varnostne spremembe na Arktiki ter redno poročata Evropskemu parlamentu in Svetu, tudi o izvajanju politike EU za Arktiko;

66.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladam in parlamentom držav v arktični regiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0363.
(2) Resolucija Generalne skupščine ZN A/RES/70/1.
(3) http://www.inuitcircumpolar.com/uploads/3/0/5/4/30542564/declaration_on_resource_development_a3_final.pdf
(4) UL C 436, 24.11.2016, str. 17.
(5) UL C 93, 9.3.2016, str. 131.
(6) UL C 419, 16.12.2015, str. 153.
(7) UL C 353 E, 3.12.2013, str. 77.
(8) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0236.
(9) UL C 136 E, 11.5.2012, str. 71.
(10) UL C 9 E, 15.1.2010, str. 41.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0034.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0224.
(13) Ocenjuje se, da je ena milijarda in pol ton CO2 shranjen na Arktiki.

Pravno obvestilo