Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2204(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0058/2017

Predložena besedila :

A8-0058/2017

Razprave :

PV 03/04/2017 - 23
CRE 03/04/2017 - 23

Glasovanja :

PV 04/04/2017 - 7.4
CRE 04/04/2017 - 7.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0099

Sprejeta besedila
PDF 366kWORD 58k
Torek, 4. april 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Ženske in njihova vloga na podeželju
P8_TA(2017)0099A8-0058/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2017 o ženskah in njihovi vlogi na podeželju (2016/2204(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter člena 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju členov 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju pekinških izhodišč za ukrepanje,

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, sprejete leta 1979,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 79/7/EGS z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005(5),

–  ob upoštevanju člena 7 Uredbe (EU) št. 1305/2013 o Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2008 o položaju žensk na podeželskih območjih EU(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2011 o vlogi žensk v kmetijstvu in na podeželju(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 o pobudi za zeleno zaposlovanje: izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o družinskih podjetjih v Evropi(9),

–  ob upoštevanju priporočil Odbora OZN za svetovno prehransko varnost z dne 17. oktobra 2016 v zvezi z živinorejo in svetovno prehransko varnostjo, zlasti glede enakosti spolov in krepitve vloge žensk,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2016 z naslovom Kako je mogoče s skupno kmetijsko politiko povečati ustvarjanje delovnih mest na podeželju(10),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0058/2017),

Večstranske vloge žensk na podeželju

A.  ker so se socialne in gospodarske okoliščine ter življenjski pogoji v zadnjih desetletjih bistveno spremenili in se močno razlikujejo v različnih državah članicah in znotraj njih;

B.  ker ženske znatno prispevajo h gospodarstvu na podeželju, ukrepi za diverzifikacijo in koncept večstranskosti pa kot nujna osnova za strategije trajnostnega razvoja, čeprav se na vseh področjih še ne izkoriščajo v celoti, z inovacijami in oblikovanjem novih zamisli, ki v kmetijstvo vnašajo nov zagon, ženskam ponujajo nove priložnosti;

C.  ker so ženske pogosto nosilke razvoja dodatnih dejavnosti na kmetijah ali na področjih, ki presegajo kmetijsko proizvodnjo, in tako prinašajo resnično dodano vrednost dejavnosti na podeželju;

D.  ker ženske, ki živijo na podeželju, niso homogena skupina, saj se njihov položaj, naloge, družbeni prispevek in nenazadnje njihove potrebe in interesi med državami članicami in tudi znotraj posameznih držav članic močno razlikujejo;

E.  ker so ženske dejavno vključene v kmetijske dejavnosti, podjetništvo in turizem ter imajo pomembno vlogo pri ohranjanju kulturnih in kulinaričnih tradicij na podeželju, kar lahko prispeva tudi k oblikovanju in/ali krepitvi regionalne identitete;

F.  ker je enakost med ženskami in moškimi temeljno načelo Evropske unije in njenih držav članic, spodbujanje enakosti pa eden od glavnih ciljev; ker je enakost spolov osnovna vrednota EU, priznana v Pogodbah in Listini o temeljnih pravicah, EU pa si je zadala posebno nalogo, da jo vključi v vse svoje dejavnosti; ker je vključevanje enakosti spolov pomembno orodje za upoštevanje tega načela na različnih področjih politike, ukrepov in dejanj EU z namenom spodbujati enakost moških in žensk ter zaradi boja proti diskriminaciji, da bi povečali aktivno udeležbo žensk na trgu dela ter v gospodarskih in družbenih dejavnostih; ker se lahko to orodje uporablja tudi za evropske strukturne in investicijske sklade, tudi sklad EKSRP;

G.  ker je družinsko kmetovanje v EU-28 najpogostejša oblika kmetovanja, kjer 76,5 % dela opravi lastnik kmetije ali njegovi družinski člani(11), zato je treba to obliko kmetovanja podpreti in zaščititi; ker družinsko kmetovanje spodbuja medgeneracijsko solidarnost ter družbeno in okoljsko odgovornost, s tem pa prispeva tudi k trajnostnemu razvoju podeželja;

H.  ker je zaradi vse večje urbanizacije za družbo bistveno, da je prebivalstvo na podeželju aktivno, dinamično in uspešno, še posebej na območjih z naravnimi omejitvami, saj je od tega odvisno varstvo okolja in krajine;

I.  ker je staranje prebivalstva skupaj z upadanjem kmetovalne dejavnosti ter gospodarske rasti na podeželju EU eden od poglavitnih razlogov za izseljevanje in odhajanje žensk s podeželja, kar negativno vpliva ne le na trg dela, temveč tudi na družbeno sestavo; ker se lahko ta trend zaustavi le, če bodo evropske instititucije in vlade sprejele vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo njihovo delo in pravice bolj priznane, ter na podeželju zagotovile potrebne storitve, ki bodo omogočile usklajevanje družinskega in poklicnega življenja;

J.  ker je podeželski turizem, ki v okviru družinskih ter zadružnih podjetij vključuje nudenje blaga in storitev na podeželju, posel z nizko stopnjo tveganja, ustvarja delovna mesta, omogoča povezovanje osebnih obveznosti z delom ter spodbuja prebivalce, zlasti ženske, da ostanejo na podeželju;

K.  ker so posledice gospodarske krize, ki je prizadela Evropsko unijo, posebej izrazite v mnogih regijah in na podeželju; ker so posledice krize še vidne, mladi na podeželju pa se soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti, revščine in odseljevanja, kar vpliva predvsem na ženske; ker se ženske neposredno soočajo s posledicami krize, ki jo občutijo pri upravljanju kmetij in gospodinjstev;

L.  ker je takšno stanje resen izziv za skupno kmetijsko politiko, ki bi morala zagotoviti razvoj podeželja ter obenem krepiti njegov potencial;

M.  ker je treba kot temeljno gospodarsko, okoljsko in družbeno osnovo podeželja ohraniti trajnosten in dinamičen kmetijski sektor, ki bo prispeval k razvoju podeželja, trajnostni proizvodnji hrane, biotski raznovrstnosti ter ustvarjanju novih delovnih mest;

N.  ker je treba s spodbujanjem inovacij ter z ustreznimi finančnimi sredstvi in ukrepi na ravni EU izboljšati položaj malih in družinskih kmetij kot glavnih proizvajalcev hrane in ohraniti njihove kmetijske in živinorejske dejavnosti; ker je med letoma 2005 in 2010 v Evropski uniji izginilo 2,4 milijona kmetij, večinoma malih in družinskih kmetij, zaradi česar se je na podeželju povečala brezposelnost;

O.  ker lahko spodbujanje ukrepov za diverzifikacijo ter razvoj kratkih dobavnih verig ter spodbujanje organizacij proizvajalcev prispeva k odpornosti sektorja, ki se sooča z izzivi nepoštenih trgovinskih praks in vse večje nestabilnosti trgov;

P.  ker je pomembno podpirati in spodbujati udeležbo žensk v agroživilski vrednostni verigi, saj so dejavne večinoma na področju proizvodnje in predelave;

Q.  ker so za povečanje zaposlenosti žensk na podeželju bistveni dostop do vseživljenjskega učenja, možnost potrjevanja znanj, pridobljenih v neformalnih okoljih, ter možnost prekvalifikacije in pridobivanja znanj in spretnosti, ki se uporabljajo na dinamično razvijajočem se trgu dela;

R.  ker imajo zadruge, vzajemne družbe, socialna podjetja in alternativni poslovni modeli ogromen potencial za spodbujanje trajnostne in vključujoče gospodarske rasti in za zagotavljanje ekonomske moči ženskam na podeželju in v kmetijstvu;

S.  ker je vključevanje žensk in deklet v izobraževanje in vseživljenjsko učenje, predvsem na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike, ter v podjetništvo potrebno za zagotavljanje enakosti spolov v kmetijstvu in v sektorju proizvodnje hrane ter v turizmu in drugih panogah na podeželju;

Izzivi za ženske na podeželju

T.  ker ženske predstavljajo nekoliko manj kot 50 % vsega prebivalstva v delovni dobi na podeželskih območjih EU, a le približno 45 % celotnega aktivnega prebivalstva; ker se mnoge ženske nikoli ne prijavijo kot brezposelne osebe ali nikoli niso vključene v statistične podatke o številu brezposelnih, o njih pa tudi ni točnih podatkov v zvezi z lastništvom ali zaposlenostjo v kmetijski dejavnosti;

U.  ker je bilo leta 2009 na pretežno podeželskih območjih EU zaposlenih le 61 % žensk, starih med 20 in 64 let(12); ker imajo v številnih državah članicah ženske na podeželju omejen dostop do zaposlitve, pa tudi njihove možnosti za zaposlitev v kmetijstvu so precej majhne, čeprav imajo izjemno pomembno vlogo pri razvoju podeželja ter v njegovi družbeni sestavi, saj zagotavljajo prihodek v gospodinjstvu ali izboljšujejo življenjske pogoje;

V.  ker so leta 2014 ženske ustvarile približno 35 % delovnega časa v kmetijstvu, 53,8 % dela s krajšim delovnim časom in 30,8 % dela s polnim delovnim časom, in so torej pomembno prispevale h kmetijski proizvodnji; ker je delo, ki ga na kmetiji opravijo žene kmetov in druge družinske članice, velikokrat nujno potrebno, zaradi pomanjkanja zaposlitvenega statusa, na podlagi katerega bi bilo delo žensk priznano, pa dejansko predstavlja „nevidno delo“, brez zaposlitvenega statusa pa se ženske tudi ne morejo prijaviti na zavod za zaposlovanje, kar omogoča ohranitev ugodnosti, kot so bolniški in porodniški dopust, in finančne neodvisnosti;

W.  ker v nekaterih državah članicah, denimo v Franciji, obstajajo različni pravni statusi za zakonske partnerice, ki na kmetijah opravljajo redno poklicno dejavnost (kot sodelavke, zaposlene ali upraviteljice kmetije) – s tem imajo zagotovljeno ustrezno socialno zaščito v primeru neugodnih okoliščin v zasebnem in poklicnem življenju;

X.  ker v EU v povprečju samo 30 % kmetij upravljajo ženske; ker v kmetijstvu dela veliko žensk, večina pa je prijavljena kot lastnikov zakonec – leta 2007 so ženske predstavljale 80,1 % vseh zakoncev(13);

Y.  ker je lastnik kmetije oseba, navedena na bančnih dokumentih, na dokumentih za pridobivanje pomoči, nosilec vseh pravic ter oseba, ki predstavlja kmetijo v združenjih in skupinah; ker tisti, ki niso lastniki kmetije, nimajo nobenih pravic, povezanih z omenjenim lastniškim statusom (pravic do enotnih plačil, premij za krave dojilje, pravic do zasaditve vinogradov, dohodka itd.), zaradi česar so kmetice v ranljivem in neugodnem položaju;

Z.  ker morajo biti ženske priznane kot lastnice ali solastnice, če želijo prejemati pomoč v obliki pozitivnih ukrepov za ženske, zaposlene v kmetijstvu; ker bi morala Evropska unija spodbujati lastništvo ali solastništvo žensk nad kmetijami, ki bi izboljšalo njihov položaj na trgu dela, njihove socialne ugodnosti in ekonomsko neodvisnost, s čimer bi se tudi izboljšala njihova vidnost (in priznavanje njihovega prispevka h gospodarstvu in ustvarjanju prihodka) na podeželju ter večji dostop do zemljišč;

AA.  ker je treba ženske na podeželju bolj upoštevati v evropskih, nacionalnih in regionalnih statističnih podatkih, da bodo odražali njihov položaj in vlogo;

AB.  ker bi z boljšim dostopom mladih in žensk do zemlje izboljšali generacijsko obnavljanje v kmetijstvu ter spodbudili gospodarsko rast ter družbeno blaginjo;

AC.  ker je zagotavljanje kakovostnih in cenovno dostopnih javnih in zasebnih storitev, vključno z varstvom otrok, oskrbo starejših in drugih vzdrževanih oseb, tudi invalidov, pomembno za vse prebivalce podeželja; ker so te storitve še posebej pomembne za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zlasti za ženske, saj pogosteje skrbijo za otroke, vzdrževane in starejše družinske člane;

AD.  ker je vloga žensk na podeželju večstranska, zato bi lahko na podlagi teh storitev opravljale poklicno dejavnost ter razvijale svojo poklicno kariero, hkrati pa bi se zagotovila poštena delitev družinskih in negovalnih obveznosti;

AE.  ker so razpoložljivost prometne infrastrukture, kot so prometne povezave, dostop do hitrega širokopasovnega interneta, vključno z mobilnimi podatkovnimi storitvami in oskrbo z energijo, ter kakovostne socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve, podlaga za izboljšanje kakovosti življenja na podeželju;

AF.  ker pokritost s širokopasovno povezavo na podeželju še vedno zaostaja za nacionalno pokritostjo v EU-28; ker je leta 2015 98,4 % podeželskih gospodinjstev imelo vsaj eno širokopasovno tehnologijo, le 27,8 % pa jih je imelo dostop do storitev naslednje generacije; ker je lahko digitalna infrastruktura, ki ni povsem razvita na vseh območjih na podeželju v EU, v veliko pomoč pri dostopu do informacij in možnosti izobraževanja, izmenjavi informacij ter izmenjavi dobre prakse med ženskami na podeželju, ter je lahko ključna za potrebno podporo za ohranitev ženske populacije na podeželju;

AG.  ker je izobraževanje temeljno orodje za spodbujanje vrednote enakosti, ki jo je treba spodbujati na vseh področjih, ne le v šolah, pač pa tudi v poklicnem usposabljanju in zlasti v usposabljanju, ki je osredotočeno na primarni sektor;

AH.  ker bo izboljšanje splošnih pogojev na podeželju zagotovilo boljši status za ženske na teh območjih;

AI.  ker ženske pomembno prispevajo k lokalnemu in podeželskemu razvoju, kar pa ni dovolj razvidno iz njihove udeležbe v pomembnih procesih sprejemanja odločitev, saj so ženske na podeželju pogosto slabo zastopane v organih odločanja, kot so kmetijske zadruge, sindikati in občinske uprave; ker je povečanje zastopanosti žensk v teh organih izjemno pomembno;

AJ.  ker se ženske na podeželju soočajo tudi z razliko med spoloma v plačah in pokojninah, ki je v nekaterih državah članicah čedalje večja; ker je zato potrebna večja pozornost na področju priprave posodobljenih statističnih podatkov o zemljiščih v lasti žensk ter o delovnih in življenjskih pogojih žensk na podeželju;

AK.  ker zaenkrat še ne obstaja tematski podprogram za ženske na podeželju, leta 2014 pa je izredno majhno število žensk uporabilo instrumente, ki so na voljo v okviru programov za razvoj podeželja; ker je bilo od 6,1 milijonov oseb, ki so se udeležile usposabljanja, le 28 % žensk; ker so ženske predstavljale 19 % prejemnikov fizičnih naložb v modernizacijo kmetij in 33 % upravičencev do ukrepov za diverzifikacijo; ker je bilo v okviru ustvarjenih novih delovnih mest na podlagi ukrepov osi 3 (diverzifikacija gospodarstva na podeželju) med dobitniki nove zaposlitve le 38 % žensk;

1.  priznava, da ženske na podeželju aktivno prispevajo h gospodarskemu razvoju, in sicer v vlogi podjetnic, vodij družinskih podjetij ter nosilk trajnostnega razvoja; meni, da je žensko podjetništvo na podeželju z družbenega, gospodarskega in ekološkega vidika pomemben steber trajnostnega razvoja, zato ga je treba spodbujati in podpirati v okviru strategij za razvoj podeželja, zlasti z ukrepi za izobraževanje in poklicno usposabljanje, spodbujanje ženskega lastništva, mrež podjetnic ter dostopa do naložb in posojil, spodbujanje njihove zastopanosti v upravnih telesih ter z ustvarjanjem priložnosti, s katerimi bi podprli mlade, samozaposlene in pogosto slabo plačane ženske ter tiste, zaposlene s krajšim delovnim časom;

2.  poziva Komisijo in države članice, naj na podeželju podpirajo uspešno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, si prizadevajo za ustvarjanje novih delovnih priložnosti in višjo kakovost življenja na podeželju ter spodbujajo ženske k uresničevanju lastnih projektov;

3.  pozdravlja podporo žensk na podeželju v obliki pobud, s poudarkom na cenjenosti v družbi ali mreženju; poudarja predvsem poglavitno vlogo žensk na malih ali družinskih kmetijah, ki so glavne družbenoekonomske celice podeželja ter zagotavljajo proizvodnjo hrane, ohranjanje tradicionalnega znanja in spretnosti, regionalne identitete ter varstvo okolja; meni, da imajo kmetovalke pomembno vlogo pri zagotavljanju nadaljnjega obstoja in obetavne prihodnosti malih in družinskih kmetijskih gospodarstev;

4.  meni, da je treba ženskam nuditi prilagojeno pomoč in podporo ob upoštevanju njihovih potreb in interesov, če naj bi izboljšali njihove zaposlitvene možnosti glede na različne vloge, poklice in okoliščine, v katerih se znajdejo na podeželju;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo, spodbujajo in omogočajo dostop žensk na podeželju do trga dela, kar naj bo v prihodnje njihova prednostna naloga v politiki za razvoj podeželja, obenem pa naj izoblikujejo ustrezne cilje za doseganje trajnostnega plačanega dela; države članice tudi poziva, naj v svoje programe za razvoj podeželja vključijo strategije, posebej usmerjene na prispevek žensk k doseganju ciljev strategije Evropa 2020;

6.  ugotavlja, da udeležba žensk na podeželju na trgu dela zajema širok spekter delovnih mest, ki presega konvencionalno kmetijstvo, ter v zvezi s tem poudarja, da so lahko ženske na podeželju nosilke sprememb za prehod k trajnostnemu in ekološkemu kmetijstvu ter da lahko pomembno prispevajo k ustvarjanju zelenih delovnih mest;

7.  poziva države članice, naj izboljšajo namensko uporabo evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress, uporabijo posebne ukrepe v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za zaposlovanje žensk, spodbujajo in krepijo različne oblike delovne ureditve za ženske ter pri tem upoštevajo posebne pogoje na podeželju, zagotovijo različne vrste podbud za trajnostno in razvojno podporo zagonskih podjetij ter malih in srednjih podjetij ter uvedejo podbude za ustvarjanje novih in ohranitev obstoječih delovnih mest v kmetijstvu ter krepitev njihove privlačnosti za mlade ženske;

8.  spodbuja države članice, naj redno spremljajo položaj žensk na podeželju in naj maksimalno izkoristijo obstoječe ukrepe in posebne instrumente v okviru skupne kmetijske politike za povečanje udeležbe žensk kot upravičenk, da bi izboljšali njihov položaj;

9.  priporoča, naj Komisija pri prihodnji reformi skupne kmetijske politike ohrani in izboljša določbe o tematskih podprogramih za ženske na podeželju in jih osredotoči med drugim na projekte trženja, neposredno prodajo in promocijo proizvodov na lokalni ali regionalni ravni, saj lahko ti podprogrami prispevajo k ustvarjanju delovnih mest za ženske na podeželju;

10.  poudarja, da je enakost med spoloma osrednji cilj EU in njenih držav članic; poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bo enakost spolov vključena v vse programe, ukrepe in pobude EU, ter zato poziva k upoštevanju načela enakosti spolov v skupni kmetijski politiki in kohezijski politiki za podeželje; predlaga nove ciljno usmerjene ukrepe za spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela na podeželju v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja;

11.  upa, da se bo lahko na podlagi boljšega razumevanja položaja žensk na podeželju na srednji rok oblikovala evropska listina za kmetovalke, v kateri bo opredeljen ta koncept, neposredne in posredne oblike diskriminacije zoper ženske na podeželju ter ukrepi pozitivne diskriminacije za njihovo odpravo;

12.  spodbuja države članice, naj v povezavi z zagotavljanjem enakosti med ženskami in moškimi, ki je dolžnost in temeljni cilj EU in njenih držav članic, ter nediskriminacije ustvarjajo večjo sinergijo pri uporabi instrumentov v okviru sklada EKSRP, pobude Leader+, programa Obzorje 2020 in Evropskega socialnega sklada za ustvarjanje boljših življenjskih in delovnih pogojev na podeželju, naj si prizadevajo za posebne prilagojene ukrepe za socialno in ekonomsko vključevanje ter krepitev vloge žensk in deklet, zlasti iz ranljivih in marginaliziranih skupin, in naj širijo ozaveščenost o vseh možnostih, ki jih imajo ženske na voljo v okviru veljavne zakonodaje;

13.  poudarja, da je treba razmisliti o uvedbi posebnih ukrepov za spodbujanje usposabljanja, zaposlovanja in varstva pravic najbolj ranljivih skupin žensk s posebnimi potrebami, kot so invalidke, migrantke, vključno s sezonskimi delavkami, begunkami in pripadnicami manjšin, žrtve nasilja na podlagi spola, ženske brez izobrazbe ali z nizko stopnjo izobrazbe, matere samohranilke itd.;

14.  poudarja bistveno vlogo, ki jo imajo ženske običajno pri knjigovodstvu na družinskih kmetijah, in želi v zvezi s tem opozoriti na pomanjkanje podpore v obliki svetovanja, ko se kmetije srečujejo s finančnimi težavami;

15.  poziva države članice, naj zagotovijo polno priznavanje udeležbe žensk pri upravljanju kmetij ter naj podpirajo in spodbujajo njihov dostop do lastništva ali solastništva kmetij;

16.  poziva države članice, naj spodbujajo informacije in ukrepe za tehnično pomoč ter izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami za uvedbo zaposlitvenega statusa za zakonske partnerice v kmetijskem sektorju, ki pomagajo pri izvajanju dejavnosti, da bi lahko uveljavljale individualne pravice, zlasti porodniški dopust, socialno zavarovanje v primeru nesreče pri delu, dostop do usposabljanja in pokojninske pravice;

17.  poziva evropske institucije, naj spodbujajo ukrepe v okviru skupne kmetijske politike za uravnoteženo razdelitev pomoči, da bi zagotovili podporo malih kmetij;

18.  poudarja, da je treba podpirati sodelovanje žensk na podeželju pri sprejemanju odločitev na podlagi usposabljanja, s čimer bi spodbudili prisotnost žensk na področjih in v sektorjih, kjer so premalo zastopane, ter na podlagi kampanj ozaveščanja o pomenu aktivne udeležbe žensk v zadrugah v vlogi partnerk ali na vodstvenih položajih;

19.  spodbuja države članice, naj podpirajo enakost med ženskami in moškimi v različnih upravnih in predstavniških telesih, da bi spodbujale enakovredno udeležbo in moč ter večjo zastopanost žensk v delovnih skupinah za razvoj podeželja in spremljevalnih odborih ter v vseh vseh vrstah kmetijskih organizacij, združenj in javnih ustanovah, da bi proces odločanja odražal tako stališča žensk kot moških, spodbujajo pa naj tudi sodelovanje žensk in moških v lokalnih akcijskih skupinah ter pri razvoju lokalnih partnerstev v okviru programa Leader;

20.  poziva k podpori s strani ženskih organizacij in kmetijskih organizacij, ki imajo pomembno vlogo pri spodbujanju in izvajanju novih razvojnih programov in programov za diverzifikacijo;

21.  poziva države članice, naj dosledno izvajajo veljavne zakonodajne akte na področju enakega obravnavanja žensk in moških, tudi na področju socialnega varstva in starševskega dopusta; spodbuja jih, naj izboljšajo zakonodajo na področju enakosti spolov na trgu dela, ter zagotovijo socialno varstvo za moške in ženske, ki delajo na podeželju;

22.  poziva Komisijo, naj spremlja prenos veljavnih zakonodajnih aktov, da bi odpravili izzive in diskriminacijo, s katerimi se soočajo ženske, ki živijo in delajo na podeželju;

23.  poudarja, da je treba na evropski in nacionalni ravni sprejeti učinkovite ukrepe za zmanjšanje obstoječih razlik med spoloma v plačah in pokojninah; spodbuja Komisijo, države članice in ustrezne regionalne organe, naj pri oblikovanju posebnih ukrepov politike v okviru strategije EU za razvoj podeželja upoštevajo večrazsežnost razlik med spoloma v pokojninah, saj lahko k večji razliki med pokojninami prispeva več dejavnikov, na primer razlike v zaposlovanju in plači, prekinitev kariere, delo s skrajšanim delovnim časom, neformalno delo zakonskih partneric, ki pomagajo pri izvajanju dejavnosti, zasnova pokojninskih sistemov in nižji pokojninski prispevki;

24.  spodbuja države članice, naj zagotovijo dostojne pokojnine, vključno z minimalno nacionalno pokojnino, s čimer bi zlasti ženskam na podeželju omogočili, da bodo tudi po dopolnitvi upokojitvene starosti ohranile ekonomsko neodvisnost;

25.  poudarja, da mora politika EU na področju življenjskih pogojev žensk na podeželju upoštevati tudi življenjske in delovne pogoje žensk, ki so zaposlene kot sezonske kmetijske delavke, zlasti kar zadeva njihovo potrebo po socialnem varstvu, zdravstvenem zavarovanju in zdravstveni oskrbi; poudarja, da je treba delu teh žensk dodeliti čim višjo vrednost;

26.  poziva države članice, naj okrepijo vlogo socialnih partnerjev in organizacij socialnega varstva, ki skupaj z državnimi organi spremljajo spoštovanje zakonodaje na področju zaposlovanja, se borijo proti neprijavljenemu delu, nadzorujejo spoštovanje socialnih in varnostnih standardov, in s tem omogočajo splošno socialno in ekonomsko vključevanje delavk, tudi migrantk, sezonskih delavk in begunk;

27.  poziva Komisijo in nacionalne organe, naj na ravni držav članic oblikujejo zbirke podatkov in omrežja, s katerimi bodo beležili gospodarski in družbeni položaj žensk na podeželju ter njihov prispevek v družbi ter o tem obveščali javnost;

28.  zato poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo svoje statistične načrte, da bi vanje vključili orodja za oceno celotnega prispevka žensk k ustvarjanju prihodka in gospodarstvu na podeželju, in naj optimizirajo uporabo razpoložljivih podatkov o ekonomskem in socialnem položaju žensk na podeželju, da bi sprejeli bolj prilagojene politične ukrepe;

29.  poziva k izboljšanju kazalnikov v okviru skupne kmetijske politike za redno spremljanje, zbiranje podatkov in vrednotenje, da bi lahko prepoznali vlogo žensk na podeželju in „nevidno“ delo, ki ga opravljajo;

30.  poudarja, da je treba več pozornosti nameniti pripravi posodobljenih statističnih podatkov o zemljiščih v lasti žensk;

31.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami ter lokalnimi in regionalnimi organi zagotovi ne le ustrezno informativno gradivo o možnostih podpore, ki so posebej namenjene kmetovalkam in ženskam na podeželju, pač pa tudi neomejen dostop do izobraževanja in poklicnega usposabljanja v kmetijstvu ter vseh sorodnih panogah, tudi do podiplomskega usposabljanja in specialističnih študijskih programov za podjetnike in kmetijske proizvajalce, na podlagi katerih bi ženske pridobile spretnosti za podjetniški razvoj, znanje in dostop do financiranja in mikrofinanciranja, da bi razvile in utrdile svoje poslovne dejavnosti ter se vključile v vrsto proizvodnih dejavnosti na podeželju in povečale svojo konkurenčnost v kmetijskem in podeželskem okolju, tudi na področju podeželskega turizma, ki je povezan z gospodarskimi dejavnostmi;

32.  poziva k zagotavljanju obsežnega svetovanja o poklicni in podjetniški diverzifikaciji in k sprejetju ukrepov za krepitev ekonomske vloge žensk, spodbujanje zadrug, vzajemnih družb, socialnih podjetij in alternativnih poslovnih modelov ter izboljšanje njihovega podjetniškega duha in spretnosti;

33.  želi v zvezi s tem opomniti, da imajo države članice z novim programom znanj in spretnosti, ki ga je pripravila Komisija, priložnost, da v okviru boja proti socialni izključenosti in tveganju revščine bolje opredelijo in priznajo znanja in spretnosti, pridobljene izven formalnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja;

34.  poziva k spodbujanju udeležbe žensk z visokošolsko izobrazbo s področja kmetijstva, živinoreje in gozdarstva v programih usposabljanja za razvoj dejavnosti, povezanih s kmetijskim svetovanjem in inovacijami;

35.  predlaga, naj se v posebne programe usposabljanja za kmetijske dejavnosti postopoma vključijo moduli o enakosti, pa tudi v pripravo učnega gradiva, naj se spodbujajo javne kampanje za enakost spolov na podeželju, v šolah na podeželju pa naj se posebno pozornost nameni pomenu enakosti;

36.  poudarja pomen svetovanja in podpore ženskam, da bi lahko opravljale kmetijske dejavnosti in druge inovativne dejavnosti na podeželju;

37.  poudarja, da je treba spodbujati in podpirati ženske organizacije na podeželju ter tudi spodbujati delovanje mrež, središč, zbirk podatkov in združenj kot ključne gonilne sile socialnega, gospodarskega in kulturnega razvoja, saj vzpostavljajo mreže in kanale obveščanja, usposabljanja in ustvarjanja delovnih mest, pospešujejo izmenjavo izkušenj in najboljše prakse na vseh ravneh ter krepijo zavest o socialnem in ekonomskem položaju žensk na podeželju; spodbuja podjetniške pobude, združenja, zadruge in organizacije, ki zastopajo ženske;

38.  poziva regionalne akterje, naj za izvajanje programov ozaveščanja, ki so namenjeni poudarjanju nevtralnosti glede spola v vseh poklicih ter odpravljanju trdovratnih, zelo tradicionalnih delitev nalog v kmetijstvu, črpajo sredstva iz drugega stebra;

39.  poziva države članice, naj ženskam omogočijo pravičen dostop do zemlje, zagotovijo pravice lastništva in dedovanja ter spodbujajo dostop žensk do posojila, da bi jih spodbudili k vzpostavitvi dejavnosti na podeželju ter udejstvovanju v kmetijskem sektorju; države članice tudi spodbuja, naj razpravljajo o vprašanju prilaščanja zemljišč in koncentraciji lastništva zemljišč na ravni EU;

40.  pozdravlja nove oblike kmetijskih posojil, ki so postali mogoči zaradi tesnega sodelovanja Komisije in Evropske investicijske banke, ter državam članicam priporoča, naj jih čim bolj uporabljajo;

41.  poziva države članice ter regionalne in lokalne vlade, naj zagotovijo cenovno dostopne, visokokakovostne zmogljivosti ter javne in zasebne storitve za vsakodnevno življenje na podeželju, zlasti na področju zdravja, izobraževanja ter varstva in nege; meni, da bi to pomenilo zagotavljanje storitev varstva otrok v okviru kmetijske infrastrukture, zdravstvenih storitev, izobraževalnih ustanov, ustanov za oskrbovanje starejših ter vzdrževanih oseb, storitev za nadomeščanje v primeru bolezni in nosečnosti ter kulturnih storitev;

42.  poudarja, da je treba zagotoviti nove možnosti plačanega dela, zlasti za ženske, da bi zagotovili obstoj družb na podeželju ter ustvarili pogoje za zadovoljivo usklajevanje družinskega in poklicnega življenja;

43.  poziva države članice in regionalne organe, naj uporabijo strukturne sklade in Kohezijski sklad za razširitev in izboljšanje prometne infrastrukture in za zagotovitev zanesljive oskrbe z energijo ter zanesljive širokopasovne infrastrukture in storitev na podeželju; poudarja pomen digitalnega razvoja podeželja in celostnega pristopa („digitalne vasi“);

44.  poziva Komisijo, naj prizna pomen razširitve evropske digitalne agende na podeželje, saj lahko digitalni razvoj bistveno prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest, spodbuja k samozaposlitvi, poveča konkurenčnost in razvoj turizma ter omogoča boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

45.  spodbuja lokalne in nacionalne organe ter druge institucije, naj zagotavljajo temeljne človekove pravice delavcev migrantov in sezonskih delavcev ter njihovih družin, zlasti žensk in ranljivih oseb, obenem pa naj krepijo njihovo vključevanje v lokalno skupnost;

46.  opozarja na razlike v dostopu do otroškega varstva v mestih in na podeželju, pa tudi na razlike pri uresničevanju barcelonskih ciljev glede otroškega varstva;

47.  obsoja vse oblike nasilja nad ženskami in meni, da je bistvena zagotovitev pomoči žrtvam; zato poziva države članice ter regionalne in lokalne vlade, naj pošljejo jasno sporočilo glede ničelne strpnosti do nasilja nad ženskami ter naj izvajajo ukrepe in zagotavljajo storitve, prilagojene obstoječim pogojem na podeželju, da bi preprečevale nasilje nad ženskami in se borile proti njemu ter s tem žrtvam zagotovile dostop do pomoči;

48.  zato poziva države članice, regionalne in lokalne uprave, naj zagotovijo enak dostop do pomoči žrtvam nasilja nad ženskami, ki živijo na podeželju in na oddaljenih območjih, obenem pa ponovno poziva EU in njene države članice, naj čim prej ratificirajo Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima;

49.  ponovno poziva Komisijo, naj predstavi predlog direktive EU o nasilju nad ženskami;

50.  poudarja, da ima podeželje držav članic ključno vlogo v gospodarstvu in zagotavljanju prehranske varnosti v naši sodobni družbi, kjer več kot 12 milijonov kmetov pridela dovolj zdrave in varne hrane za pol milijarde potrošnikov v vsej Evropski uniji; poudarja, da je spodbujanje žensk in družin, da ostanejo na teh območjih, zelo pomembno za ohranjanje dinamičnosti podeželskih skupnosti;

51.  poziva Komisijo in države članice, naj v zvezi s tem zagotovijo trdno skupno kmetijsko politiko, ki bo imela zadostna sredstva, da bo služila evropskim kmetom in potrošnikom, spodbujala razvoj podeželja, blažila posledice podnebnih sprememb ter varovala in krepila naravno okolje ter bo obenem zagotavljala visokokakovostno in varno preskrbo s hrano in ustvarjala nova delovna mesta;

52.  ugotavlja, da se na podeželju pogosto nahaja naravna in kulturna dediščina, ki jo je treba v povezavi s trajnostnim turizmom in okoljskim izobraževanjem zaščititi in razvijati;

53.  poudarja pomen večfuncionalnosti kot pojma, ki vključuje druge ekonomske, socialne, kulturne in okoljske dejavnosti na podeželju, ki dopolnjujejo kmetijsko proizvodnjo in ustvarjajo delovna mesta, zlasti za ženske; zato spodbuja države članice, naj spodbujajo ukrepe za diverzifikacijo dejavnosti, kot so neposredna prodaja, socialne storitve, storitve nege in kmečki turizem; meni da bi bilo treba te dejavnosti oblikovati kot mrežo in poskrbeti za izmenjavo najboljših praks, saj je zanimanje za to vrsto turizma čedalje večje;

54.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 6, 10.1.1979, str. 24.
(2) UL L 204, 26.7.2006, str. 23.
(3) UL L 180, 15.7.2010, str. 1.
(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(5) UL L 347, 20.12.2013, str. 487.
(6) UL C 66 E, 20.3.2009, str. 23.
(7) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 13.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0264.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0290.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0427.
(11) Po podatkih iz raziskave Eurostata o strukturi kmetijskih gospodarstev.
(12) Evropska komisija (2011), Kmetijsko in razvoj podeželja. Kmetijsko-gospodarski pregled EU. Podeželska območja in strategija Evropa 2020 – Zaposlovanje. Poročilo št. 5, november 2011.
(13) Evropska komisija (2012), Kmetijsko-gospodarski pregled. Ženske v kmetijstvu in na podeželju v EU: trdo delo, neprepoznavna vloga. Poročilo št. 7, junij 2012.

Pravno obvestilo