Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 19. januar 2017 - StrasbourgKončna izdaja
Indonezija, zlasti primeri Hosee Jeima, Ismaela Alue in guvernerja Džakarte
 Srednjeafriška republika
 Razmere v Burundiju
 Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med EU in Kosovom: postopki za njegovo uporabo ***I
 Uvoz tekstilnih izdelkov iz nekaterih tretjih držav, ki jih ne urejajo posebna uvozna pravila Unije ***I
 Sklenitev Sporazuma o nadaljnjem delovanju Mednarodnega znanstvenega in tehnološkega centra ***
 Nasprotovanje delegiranemu aktu: opredelitev tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti
 Logistika v EU in multimodalni promet na novih koridorjih TEN-T
 Evropski steber socialnih pravic
 Reševanje izzivov pri izvajanju carinskega zakonika EU

Indonezija, zlasti primeri Hosee Jeima, Ismaela Alue in guvernerja Džakarte
PDF 254kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2017 o Indoneziji, zlasti primerih Hosee Jeima in Ismaela Alue in guvernerja Džakarte (2017/2506(RSP))
P8_TA(2017)0002RC-B8-0072/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Indoneziji, zlasti z dne 26. februarja 2014 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi okvirnega sporazuma o obsežnem partnerstvu in sodelovanju med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Indonezijo na drugi strani, razen zadev v zvezi s ponovnim sprejemom(1),

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Indonezijo, ki je začel veljati 1. maja 2014,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 23. maja 2015 o možnosti izvajanja nadaljnjih usmrtitev v Indoneziji,

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 27. julija 2016 o načrtovanih usmrtitvah v Indoneziji,

–  ob upoštevanju šestega dialoga med Evropsko unijo in Indonezijo o človekovih pravicah, ki je potekal 28. junija 2016,

–  ob upoštevanju bangkoške deklaracije z dne 14. oktobra 2016 o spodbujanju globalnega partnerstva med Združenjem držav jugovzhodne Azije (ASEAN) in EU za skupne strateške cilje,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je Indonezija ratificirala leta 2006,

–  ob upoštevanju Konvencije proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je Indonezija po prebivalstvu četrta največja država na svetu, tretja največja demokracija in največja pretežno muslimanska država z milijoni pripadnikov drugih verskih prepričanj, katere raznoliko družbo sestavlja 255 milijonov državljanov različnih narodnostnih, jezikovnih in kulturnih skupnosti;

B.  ker je Indonezija pomembna partnerica EU; ker so odnosi med EU in Indonezijo, ki je članica skupine G-20, trdni; ker imata EU in Indonezija enake vrednote glede človekovih pravic, upravljanja in demokracije;

C.  ker sta indonezijski minister za zunanje zadeve in podpredsednica/visoka predstavnica na prvem ministrskem strateškem dialogu, ki je potekal 8. aprila 2016, izjavila, da nameravata dvigniti partnerstvo med EU in Indonezijo na novo raven;

D.  ker sta bila 19. decembra 2016 pridržana papuanska politična aktivista Hosea Jeimo in Ismael Alua, ki so ju po indonezijskem kazenskem zakoniku zaradi mirnega političnega delovanja obtožili upora; ker sta bila 11. januarja 2017 proti plačilu varščine izpuščena; ker se sodni postopek v tej zadevi nadaljuje; ker jima v primeru obsodbe grozi dosmrtna zaporna kazen;

E.  ker je predsednik Joko Vidodo Papuancem obljubil spremembe, začenši z odprtim dialogom za boljšo Papuo, in je obljubil, da bo odpravil nesorazmerno uporabo sile in zlorabe na področju človekovih pravic; ker je po svoji izvolitvi leta 2014 Papuo obiskal štirikrat; ker je nedavno kot znak pomiritve ukazal, naj izpustijo veliko število papuanskih pripornikov;

F.  ker guverner Džakarte Basuki Cahaja Purnama, bolj poznan pod imenom Ahok, čaka na sojenje, ker so ga nekatere verske skupine obdolžile, da je žalil islam; ker je koalicija islamističnih skupin, imenovana Nacionalno gibanje za fatve Indonezijskega sveta ulemov (GNPF-MUI), med katerimi so tudi člani Fronte braniteljev islama (Front Pembala Islam – FPI), od oktobra 2016 organizirala tri zborovanja, da bi Ahoka zaprli;

G.  ker so svoboda misli, svoboda mirnega zbiranja in združevanja, svoboda veroizpovedi, pravica ne biti samovoljno pridržan ali zaprt in pravica ne biti mučen temeljne in neodtujljive svoboščine in pravice;

H.  ker je Indonezija leta 2013 ponovno uvedla smrtno kazen in usmrtila številne obsojence;

1.  ceni tesne odnose med EU in Indonezijo ter ponavlja, kako pomembne so močne in dolgoletne politične, gospodarske in kulturne vezi med njima;

2.  je zaskrbljen, ker v Indoneziji narašča nestrpnost do etničnih, verskih in spolnih manjšin; odločno obsoja dejanja nasilja, nadlegovanja in ustrahovanja, uperjena proti manjšinam, in nekaznovanost za ta dejanja ter obsoja vse večjo zlorabo veljavnih predpisov, da bi diskriminirali, preganjali in zapirali pripadnike verskih skupnosti, tradicionalnih veroizpovedi ter etničnih in spolnih manjšin;

3.  pozdravlja prizadevanja Indonezije v boju proti nasilnemu ekstremizmu in njene izkušnje v zvezi s tem, ki temeljijo na spodbujanju strpne družbe in medverskega dialoga; je seznanjen z njenimi prizadevanji pri podpiranju demokracije, spoštovanju človekovih pravic in poudarjanju pomena združenosti v različnosti; poudarja, da je treba zaščititi vse človekove pravice, zlasti pravice manjšin in ranljivih skupin, ki jim je treba zagotoviti nediskriminacijo pri uresničevanju svobode vere ali prepričanja, mnenja, izražanja, združevanja in mirnega zbiranja;

4.  pozdravlja, da Evropska unija in Indonezija nadaljujeta dialog o človekovih pravicah, ki sta ga začeli leta 2010; pozdravlja njuno tesno sodelovanje pri številnih vprašanjih; poudarja, da sta se dogovorili, da bosta še naprej izvajali konkretne projekte sodelovanja na številnih področjih, med katerimi je tudi dostop do pravosodja, kazenska politika, boj proti nasilnemu ekstremizmu, pravice migrantov, pravice podjetij, človekove pravice in pravice invalidov ter pripadnikov manjšin in ranljivih skupin;

5.  želi spomniti, da je prednostna naloga sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Indonezijo izboljšanje razmer na področju človekovih pravic;

6.  pozdravlja dobre odnose med Indonezijo in njenimi sosedami ter njeno dejavno delovanje za Organizacijo združenih narodov;

7.  spodbuja indonezijsko vlado, naj sprejme vse potrebne ukrepe, da bi zaščitila pravice mirnih aktivistov, in poskrbi, da bo omogočeno uveljavljanje svobode govora in mirnih demonstracij;

8.  pozdravlja, da so 11. januarja 2017 izpustili Hoseo Jeima in Ismaela Aluo; je seznanjen, da se bo sodni postopek v tej zadevi nadaljeval; poziva delegacijo EU v Indoneziji, naj ga spremlja;

9.  poziva indonezijske oblasti, naj razmislijo o umiku obtožb zoper Hoseo Jeima, Ismaela Aluo in druge zapornike vesti, ki so obdolženi, ker so mirno uveljavljali svojo pravico do svobode izražanja;

10.  poziva indonezijske in lokalne oblasti na Papui, naj nemudoma izvedejo učinkovite ukrepe, s katerimi bodo zagotovile varnost in zaščito mirnih političnih aktivistov, ki uveljavljajo svoje pravice; poziva oblasti, naj zagotovijo, da bodo ljudje na Papui lahko svobodno izražali svoje ideje in mnenje, ne da bi se bali kazni, zatiranja ali ustrahovanja;

11.  ostro obsoja dejanja nasilja ali terorja in izraža sožalje družinam žrtev;

12.  izraža zaskrbljenost zaradi preganjanja Ahoka, ki ga obtožujejo bogokletja; poudarja, da je svoboda izražanja, mišljenja, vesti in veroizpovedi zaščitena po mednarodnem pravu o človekovih pravicah;

13.  poziva indonezijske oblasti, naj razveljavijo člena 156 in 156(a) svojega kazenskega zakonika ter iz sedanjega osnutka zakona o reviziji kazenskega zakonika (RUU Revisi KUHP), zakona o elektronskih informacijah in poslih in zakonov o uporih črtajo določbe o bogokletju (zlasti člena 106 in 110) in vse zakone uskladijo z obveznostmi Indonezije po mednarodnem pravu o človekovih pravicah, zlasti glede svobode izražanja, misli, vesti in veroizpovedi, enakosti pred zakonom, nediskriminacije in pravice do izražanja in javnega zbiranja; ugotavlja, da so lahko ljudje zaradi „obrekovanja“ zaprti do pet let;

14.  poudarja, da mora indonezijska vlada ščititi indonezijsko tradicijo verske strpnosti in pluralizma, tako da bo preiskovala, aretirala in preganjala posameznike ali skupine, ki diskriminirajo verske skupnosti ali nad njimi izvajajo nasilje;

15.  je zaskrbljen zaradi vse pogostejšega sovražnega govora proti osebam LGBTI, zaradi česar so nevladne organizacije, aktivisti in posamezniki, ki se zavzemajo za njihove pravice, tarče številnih groženj in nasilnih napadov; poziva vlado in snovalce politik, naj se vzdržijo nadaljnjega omejevanja pravic oseb LGBTI ter jim zagotovijo pravico do svobode izražanja in zbiranja,

16.  obžaluje ponovno uvedbo smrtne kazni; poziva oblasti, naj vzpostavijo moratorij za vse usmrtitve in odpravijo smrtno kazen; izraža zaskrbljenost glede usode državljana EU Sergea Atlaouija;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Indonezije, generalnemu sekretarju združenja ASEAN, medvladni komisiji združenja ASEAN za človekove pravice in Svetu OZN za človekove pravice.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0141.


Srednjeafriška republika
PDF 274kWORD 55k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2017 o razmerah v Srednjeafriški republiki (2017/2507(RSP))
P8_TA(2017)0003RC-B8-0074/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Srednjeafriški republiki, predvsem z dne 7. junija 2016 o operacijah v podporo miru – sodelovanje EU z OZN in Afriško unijo(1),

–  ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta OZN št. 2301 (2016) o podaljšanju mandata večrazsežnostne integrirane stabilizacijske misije Združenih narodov v Srednjeafriški republiki (MINUSCA) do 15. novembra 2017, ki jo je varnostni svet sprejel na 7747. seji dne 26. julija 2016,

–  ob upoštevanju poročila OZN o človekovih pravicah z dne 14. decembra 2016 in izjave uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje z dne 6. januarja 2017 o napadih na misijo MINUSCA,

–  ob upoštevanju sopredsednikovanja visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednice Komisije Federice Mogherini ter predsednika Srednjeafriške republike Faustin-Archangea Touadéraja bruseljski konferenci o Srednjeafriški republiki dne 17. novembra 2016,

–  ob upoštevanju predstavitve EU o Srednjeafriški republiki z dne 21. oktobra 2016, ki jo je imela namestnica vodje delegacije Evropske unije pri Združenih narodih Joanne Adamson na Oddelku za operacije za ohranjanje miru Združenih narodov,

–  ob upoštevanju poročila neodvisne strokovnjakinje Združenih narodov z dne 22. julija 2016, ki jo je imenoval Svet OZN za človekove pravice za spremljanje, poročanje in svetovanje o razmerah na področju človekovih pravic v Srednjeafriški republiki, in njeni izjave z dne 16. novembra 2016 pred srečanjem donatorjev v Bruslju,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Srednjeafriški republiki z dne 9. februarja 2015, 20. julija 2015 in 14. marca 2016 ter 19. aprila 2016 o miroljubni izvedbi volitev v Srednjeafriški republiki,

–  ob upoštevanju izjave predsednika posebnega sveta Komisije za izgradnjo miru v Srednjeafriški republiki na predstavitvi v varnostnem svetu OZN o Srednjeafriški republiki, 8. julija 2016,

–  ob upoštevanju revidiranega Sporazuma o partnerstvu iz Cotonouja,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča iz leta 1998, ki ga je Srednjeafriška republika ratificirala leta 2001,

–  ob upoštevanju izbirnega protokola h konvenciji o otrokovih pravicah glede udeležbe otrok v oboroženih spopadih, ki jo je Srednjeafriška republika podpisala,

–  ob upoštevanju poročila Amnesty International z dne 11. januarja 2017 z naslovom The long wait for Justice: Accountability in Central African Republic (Dolgo pričakovana pravica: odgovornost v Srednjeafriški republiki);

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je Srednjeafriška republika po koncu nasilnega konflikta med koalicijo upornikov Séléka in milico Anti-balaka od leta 2013 dosegla zavidljiv napredek s podporo mednarodne skupnosti, saj je ponovno vzpostavila ustavni red, organizirala mirne in uspešne volitve ter dokončala politično tranzicijo;

B.  ker so razmere v Srednjeafriški republiki kljub političnemu napredku še vedno nestabilne, občasne nemire pa stopnjujejo nasilni spopadi na številnih krajih, zaradi katerih se je prebivalstvo na zahodu, severu in vzhodu države večkrat razselilo; ker so pomanjkanje državljanskih svoboščin, neenakost spolov, omejitve svobode veroizpovedi in prepričanja ter napetosti med skupnostmi še vedno resna nerešena vprašanja na področju človekovih pravic v tej državi;

C.  ker je v okviru misije OZN na terenu v državi do 10 750 mirovnikov, vendar se nekateri civilisti pritožujejo, da to ni dovolj za zaščito pred več deset oboroženimi skupinami; ker je 14. decembra 2016 Svet OZN za človekove pravice v poročilu o samovoljnih usmrtitvah omenjal spolno nasilje v Srednjeafriški republiki;

D.  ker je decembra 2016 misija MINUSCA podprla nov dialog med 11 od 14 oboroženih skupin in vlado kot del stalnih prizadevanj za razorožitev frakcij v Srednjeafriški republiki; ker je po navedbah misije MINUSCA 4. januarja 2017 njene mirovnike na patrulji, ko so se vračali iz mesta Koui, okoli 60 km zahodno od kraja Obo napadlo približno 50 napadalcev, dva pa so neznani uporniki ubili, podoben napad pa se je zgodil tudi 7. januarja 2017 na severovzhodu Bokayija, ko je bil ubit en mirovnik;

E.  ker je obnova pravosodja še v povojih in so zmogljivosti policije še vedno izredno omejene, to pa skupaj z nedelujočim sodnim sistemom pomeni, da je bilo sprejetih zelo malo ukrepov, da bi ustavili ali obravnavali zlorabe človekovih pravic in storilce privedli pred sodišče;

F.  ker je po navedbah Amnesty International pomanjkanje pravosodja v Srednjeafriški republiki tako močno, da so nekatere žrtve prisiljene živeti skupaj s svojimi napadalci, saj je več sto zločincev v obsežnih pobegih pobegnilo iz zapora, številni obtoženi najhujših zločinov pa nikoli niti niso bili aretirani; ker obratuje samo 8 od 35 zaporov, zunaj prestolnice Bangui pa deluje le malo sodišč;

G.  ker od avgusta 2016 v državi beležijo skrb zbujajoče povečanje števila primerov kršitev človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava, katerih storilci so različne frakcije nekdanje Séléke, Anti-baka in njunih povezanih skupin, rezultat teh kršitev pa je vsaj 100 umorov, prisilno razseljevanje civilnega prebivalstva in uničevanje lastnine; ker so organizacije za pravice poročale o resnih spopadih v Srednjeafriški republiki pozno novembra 2016 med dvema skupinama Séléke, zaradi katerih je umrlo vsaj 14 civilistov, 76 pa je bilo ranjenih;

H.  ker po navedbah Vladimira Monteira, uradnega govorca misije MINUSCA v Banguiju, tarče teh napadov niso samo mirovniki OZN, temveč tudi humanitarni akterji in civilno prebivalstvo;

I.  ker je med 28. in 30. novembrom 2016 vsaj 115 ljudi umrlo zaradi spopadov, ki so izbruhnili med dvema skupinama (obe frakciji iz koalicije Séléka – Ljudska fronta za obnovitev Srednjeafriške republike (Front Populaire pour la Renaissance de Centrafrique (FPRC) in Unija za mir v Srednjeafriški republiki (l’Union pour la paix en Centrafrique (ESP)) v zvezi z nadzorom nad cestami, ki vodijo do rudnikov diamantov okoli mesta Kalaga, približno 45 km od mesta Bria, kjer obe strani pobirata „cestnino“, zlasti na rudarskih območjih in na migracijskih poteh fulanskih pastirjev;

J.  ker je peti odbor Organizacije združenih narodov maja 2016 sprejel medsektorsko resolucijo o ohranjanju miru, v kateri je pozdravil odločnost generalnega sekretarja, da v celoti izvaja politiko ničelne tolerance, ponovno potrdil, da je treba bolje usklajevati podporo žrtvam, ter razširil politiko OZN o preglednosti glede obtožb o spolnem izkoriščanju in zlorabi;

K.  ker sta 17. novembra 2016 podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Federica Mogherini in predsednik Srendnjeafriške republike Faustin-Archange Touadéra mobilizirala mednarodno skupnost, da bi pridobili politično podporo in konkretne zaveze v podporo ambiciozni agendi oblasti Srednjeafriške republike, s katero bi dosegli mir, varnost in spravo po vsej državi ter spodbudili razvoj in gospodarsko okrevanje;

L.  ker se po navedbah OZN skoraj polovica prebivalcev Srednjeafriške republike sooča z neustrezno prehransko varnostjo in potrebuje humanitarno pomoč; ker je 40 % otrok, mlajših od treh let, kronično podhranjenih in ker vsak peti otrok ne bo doživel svojega petega rojstnega dne;

M.  ker se ocenjuje, da bo letos 2,2 milijona ljudi potrebovalo humanitarno pomoč, vključno z 1,1 milijonom otrok; ker je bilo konec leta 2016 po ocenah notranje razseljenih 420 000 ljudi, dodatnih 453 000 pa je pobegnilo v sosednje države;

N.  ker je bila Evropska unija v zadnjih treh letih največja darovalka pomoči Srednjeafriški republiki, saj ji je namenila več kot 500 milijonov EUR; ker je od decembra 2013 Komisija sama zagotovila 124 milijonov EUR humanitarne pomoči (poleg 30 milijonov EUR za srednjeafriške begunce v sosednjih državah); ker je EU na donatorski konferenci v Bruslju 17. novembra 2016 napovedala dodatnih 409 milijonov EUR financiranja za obnovo, izgradnjo miru in humanitarne potrebe v Srednjeafriški republiki;

O.  ker je Gospodova odporniška vojska (Lord’s Resistance Army – LRA) okrepila svoje dejavnosti na vzhodu države in širi onkraj rudarskih območij, njeni napadi pa vključujejo ropanje, samovoljne odvzeme prostosti, uničevanje in zaplembo civilnega premoženja ter ugrabitve; ker je Gospodova odporniška vojska po podatkih platforme LRA Crisis Tracker od januarja 2016 domnevno ugrabila 344 ljudi, od tega več kot 60 otrok, na področjih, kjer je dejavna, pa je razseljenih več tisoč državljanov;

P.  ker je EU 15. julija 2014 ustanovila prvi večstranski skrbniški sklad EU, ki se imenuje Bêkou – namenjen je Srednjeafriški republiki ter prispeva k stabilizaciji in obnovi države;

Q.  ker so se splošne varnostne razmere od leta 2013 izboljšale, zlasti v Banguiju, a so še vedno nestabilne, v zadnjih mesecih pa vse pogosteje prihaja do izbruhov nasilja; ker se hudodelstva, kot so umori, mučenje, spolno nasilje, kraje, ugrabitve, uničevanje lastnine ter nezakonita trgovina in posedovanje orožja nadaljujejo po vsej državi;

R.  ker je Svetovni program za hrano zaradi omejenega financiranja napovedal, da bo treba dodatno zmanjšati količino hrane, ki jo lahko zagotovi in da jo bo do februarja 2017 morda v celoti nehal deliti;

S.  ker izkopavanje diamantov ter nezakonita trgovina z njimi in lesom podžigata konflikt, saj omogočata financiranje oboroženih skupin;

T.  Ker si Mednarodna organizacija za frankofonijo od leta 2003 nenehno prizadeva za krepitev demokracije, pravne države in miru v Srednjeafriški republiki ter svoje delo nadaljuje tudi med sedanjo obnovo države po krizi; ker je njeno delo bistvenega pomena za krepitev zmogljivosti srednjeafriških institucij, saj zagotavlja tehnično pomoč pri izvajanju posebnega kazenskega sodišča, je podprla ustanovitev nacionalne komisije za človekove pravice, podpira krepitev upravnega in pravnega okvira za volitve, zagotavlja tehnično pomoč za programe razorožitve, demobilizacije, reintegracije in reform varnostnega sektorja ter z mobilizacijo francosko govorečih sodnikov zagotavlja tehnično pomoč posebnemu kazenskemu sodišču;

1.  pozdravlja prizadevanja predsednika Touadéraja in njegove vlade pri spodbujanju miru in sprave v Srednjeafriški republiki glede na desetletja nerazvitosti in nestabilnosti ter več let trajajoče oborožene konflikte; poziva vlado Srednjeafriške republike, naj ta prizadevanja še okrepi, zlasti pri dialogu z oboroženimi skupinami, reformi varnostnega sektorja ter razoroževanju, demobilizaciji in ponovni integraciji, ter ponovno vzpostavi pravosodne in kazenske verige za boj proti nekaznovanosti;

2.  ostro obsoja izgubo možnosti za preživetje in lastnine ter kršitve in zlorabe mednarodnega prava človekovih pravic in humanitarnega prava, vključno s samovoljnimi poboji, spolnim nasiljem in nehumanim ravnanjem ter vsemi oblikami napadov in izzivanja civilnega prebivalstva in pripadnikov mirovnih sil; opozarja, da bi ti ciljno usmerjeni napadi lahko pomenili vojna hudodelstva po mednarodnem humanitarnem pravu; izreka iskreno sožalje maroški in bangladeški vladi, družinam žrtev in misiji MINUSCA; poudarja, da so napadi na pripadnike mirovnih sil nesprejemljivi in proti vsem mednarodnim normam;

3.  meni, da je miren potek združenih volitev v Srednjeafriški republiki dne 14. februarja 2016 s precej visoko volilno udeležbo uspeh pri procesu politične tranzicije; izraža pohvalo oblastem pri prizadevanjih za večjo verodostojnost in preglednost volitev; pozdravlja zavezanost misije MINUSCA in podporo operacije Sangaris, ki sta znatno prispevali k mirnemu poteku volitev;

4.  močno podpira pristojnost generalnega sekretarja OZN za izvajanje politike preglednosti OZN pri obtožbah o spolnem izkoriščanju in spolnih zlorabah (ničelna toleranca) in pozdravlja njegove dosedanje pobude v Srednjeafriški republiki; poziva države članice OZN, naj zagotovijo, da bosta skupina za ravnanje in disciplino ter skupina za notranji nadzor pri misiji MINUSCA prejeli dovolj sredstev za učinkovit odziv na primere spolnega izkoriščanja in spolnih zlorab in druga kazniva dejanja;

5.  poudarja, da je varnost izrednega pomena; v zvezi s tem želi izpostaviti, da so potrebne reforme za preoblikovanje oboroženih sil Srednjeafriške republike v poklicno in demokratično nadzorovano vojsko, v kateri bi bile zastopane vse etnične skupine; pozdravlja sklep Evropskega sveta z dne 19. aprila 2016 o vzpostavitvi misije za vojaško usposabljanje v Srednjeafriški republiki (EUTM RCA), ki bo prispevala k reformi obrambnega sektorja v tej državi; pričakuje, da bo s strateškim svetovanjem obrambnemu ministrstvu Srednjeafriške republike in splošnemu osebju ter izobraževanjem in usposabljanjem pripomogla k posodobitvi, boljši učinkovitosti in bolj vključujoči naravi vojaških sil te države;

6.  poziva vlado Srednjeafriške republike, naj takoj začne nepristranske preiskave vseh domnevnih kršitev prava človekovih pravic in humanitarnega prava, ustrezno preganja vse odgovorne – kriminalce in morilce je treba privesti pred sodišče, ne glede na to, kateri skupini pripadajo – in zagotovi ustrezna pravna sredstva žrtvam kršitev; odločno podpira hitro ustanovitev posebnega kazenskega sodišča predvidoma do sredine leta 2017, ki ga bo treba trajno financirati, da bi moglo zagotoviti odgovornost in odpraviti nekaznovanost, ki je sedaj razširjena; pozdravlja, da je OZN decembra 2016 začela postopek zaposlitve osmih mednarodnih sodnikov;

7.  obžaluje, da je pravosodni sistem Srednjeafriške republike, ki je bil šibek že pred izbruhom državljanske vojne, močno ogrožen zaradi nadaljevanja spopadov, v katerih so bile uničene številne kazenske evidence, pravno osebje pa je bilo prisiljeno v izgnanstvo; poziva vlado te države, naj ob podpori mednarodne skupnosti, močno vlaga v svoj pravosodni sistem, vključno z obnovo sodišč, policijskih sil in zaporov; opozarja tudi, da je uspeh mogoč samo, če se bodo te dejavnosti izvajale ob spoštovanju načel dobrega demokratičnega in gospodarskega upravljanja na podlagi konstruktivnega pristopa k dialogu v duhu foruma iz Banguija;

8.  poudarja zlasti pomen tesnega usklajevanja s partnerji, predvsem z oblastmi Srednjeafriške republike, Evropsko unijo, Svetovno banko in OZN, da bi zagotovili uspešno sodelovanje in dopolnjevanje sedanjih prizadevanj za ponovno vzpostavitev stabilnosti v Srednjeafriški republiki; poziva, da so potrebni takojšnji ukrepi za boj proti nekaznovanosti za vojna in druga hudodelstva ter za ponovno vzpostavitev sodnega sistema, saj je odsotnost pravice prispevala k povečanju števila nasilnih spopadov v zadnjih mesecih;

9.  obžaluje, da obstaja tveganje, da bi Svetovni program OZN za hrano zaradi pomanjkanja finančnih sredstev kmalu moral prekiniti zagotavljanje pomoči 150 000 ljudem v Srednjeafriški republiki, kjer vlada kriza, ki so bili razseljeni zaradi nasilja; ugotavlja, da je hrana, ki jo zagotavlja ta program, zanje rešilna bilka, saj so ostali brez vsega, ter da bi prekinitev pomoči močno zaznamovala njihovo življenje; v zvezi s tem poziva donatorje, naj spoštujejo svoje zaveze Svetovnemu programu za hrano, da bi preprečili, da bi se zagotavljanje humanitarne pomoči še poslabšalo;

10.  pozdravlja, da so EU in države članice zaradi vse večjih potreb okrepile humanitarno delovanje v Srednjeafriški republiki; poziva vse mednarodne donatorje, naj podprejo humanitarno pomoč EU, vključno s Svetovnim programom za hrano, in pomagajo ljudem, ki jih je prizadela kriza v tej državi, tako znotraj njenih meja kot beguncem v sosednjih državah;

11.  poziva Srednjeafriško republiko, naj razvije nacionalne politike in zakonodajne okvire, ki bodo ustrezno ščitili človekove pravice razseljenih oseb, vključno s svobodo gibanja; poziva jo tudi, naj poišče trajne rešitve za razseljene osebe in begunce, vključno s prostovoljno, trajno, varno in dostojanstveno vrnitvijo domov ter lokalnim vključevanjem ali preselitvijo;

12.  meni, da je dialog edini način za zagotovitev trajnega miru na območjih v Srednjeafriški republiki, kjer vladajo konflikti, in poziva vlado, naj se s konkretnimi ukrepi odzove na pomisleke mednarodne skupnosti glede reševanja krize, in sicer s sprejetjem proaktivnega pristopa k zagotavljanju varnosti za lokalno prebivalstvo;

13.  poziva vlado Srednjeafriške republike, ki jo podpirajo njene mednarodne partnerice, naj nujno začne izvajati nacionalni načrt za oživitev gospodarstva in izgradnjo miru, zlasti z okrepitvijo zmogljivosti nacionalnih varnostnih sil, razorožitvijo, demobilizacijo in ponovno vključitvijo oboroženih skupin ter bojem proti nekaznovanosti;

14.  poziva oblasti v Srednjeafriški republiki, naj pripravijo nacionalno strategijo za spoprijemanje z nezakonitim izkoriščanjem naravnih virov in mrežami nezakonitega trgovanja z njimi;

15.  predlaga, naj OZN ustanovi enoto v okviru misije MINUSCA za boj proti nedovoljeni trgovini z diamanti, lesom, zlatom in slonovino ter proti divjemu lovu za potrebe oboroženih skupin;

16.  poziva mednarodna podjetja v sektorju diamantov, naj prenehajo podžigati konflikte in kršenje človekovih pravic s tem, da kupujejo nezakonito pridobljene in tržene diamante iz Srednjeafriške republike;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in oblastem Srednjeafriške republike, Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, varnostnemu svetu ZN, generalnemu sekretarju ZN, institucijam Afriške unije, Gospodarski skupnosti srednjeafriških držav, skupni parlamentarni skupščini AKP-EU in državam članicam EU.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0249.


Razmere v Burundiju
PDF 176kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2017 o razmerah v Burundiju (2017/2508(RSP))
P8_TA(2017)0004RC-B8-0075/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Burundiju, zlasti zadnjih dveh, sprejetih 9. julija 2015(1) in 17. decembra 2015(2),

–  ob upoštevanju revidiranega Sporazuma iz Cotonouja, zlasti člena 96,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (EU) 2016/394 z dne 14. marca 2016 o zaključku postopka posvetovanj z Republiko Burundi na podlagi člena 96 Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. oktobra 2016 o prihodnosti odnosov AKP-EU po letu 2020(4),

–  ob upoštevanju resolucije skupne parlamentarne skupščine AKP-EU z dne 9. decembra 2015 o razmerah v Burundiju,

–  ob upoštevanju mirovnega in spravnega sporazuma iz Aruše za Burundi z dne 28. avgusta 2000,

–  ob upoštevanju burundijske ustave, zlasti člena 96,

–  ob upoštevanju Afriške listine o demokraciji, volitvah in upravljanju,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu Evropske unije o Južni Afriki in Burundiju ter Mednarodnem kazenskem sodišču z dne 21. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) 2015/1755 z dne 1. oktobra 2015 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Burundiju(5) in njihovega podaljšanja 29. septembra 2016,

–  ob upoštevanju resolucije Afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev z dne 4. novembra 2016 o razmerah na področju človekovih pravic v Republiki Burundi,

–  ob upoštevanju poročila z dne 20. septembra 2016 o neodvisni preiskavi OZN v Burundiju, ki je bila uvedena na osnovi resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. S-24/1,

–  ob upoštevanju poročila visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 17. junija 2016 o razmerah na področju človekovih pravic v Burundiju,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice z dne 30. septembra 2016 o razmerah na področju človekovih pravic v Burundiju,

–  ob upoštevanju poročila delegacije Afriške komisije za človekove pravice in pravice ljudstev z dne 17. maja 2016 o misiji za ugotavljanje dejstev v Burundiju, ki je potekala od 7. do 13. decembra 2015,

–  ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika Evropske službe za zunanje delovanje z dne 6. januarja 2017 o prepovedi organizacije Ligue Iteka v Burundiju,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se Burundi sooča s hudo politično, socialno in gospodarsko krizo, odkar je predsednik Pierre Nkurunziza v nasprotju s sporazumom iz Aruše in ustavo te države aprila 2015 sklenil kandidirati za tretji predsedniški mandat; ker v nedavnih izjavah ni izključil možnosti spremembe burundijske ustave, kar bi mu po letu 2020 omogočilo kandidirati še za četrti predsedniški mandat;

B.  ker je Burundi Mednarodno kazensko sodišče 19. oktobra 2016 obvestil o svojem izstopu iz te institucije in odstopu od Rimskega statuta, potem ko je to sodišče sklenilo začeti predhodno preiskavo nasilja in kršitev človekovih pravic v tej državi;

C.  ker je organizacija Ligue Iteka 15. novembra 2016, po dveletni preiskavi v Burundiju, objavila poročilo o represiji in genocidni dinamiki v tej državi, ki ga je pripravila v sodelovanju z Mednarodno federacijo za človekove pravice (FIDH) in ki vsebuje zadnje podatke o vladni represiji in množičnih kršitvah človekovih pravic; ker je nekaj tednov zatem objavila tudi več preiskovalnih poročil o najhujših zločinih, ki so jih zagrešile vladne sile v Burundiju: umorih, ugrabitvah, prisilnih izginotjih, mučenju, posilstvih in množičnih pridržanjih; ker so ti zločini ostali povsem nekaznovani; ker je bilo do oktobra 2016 prepovedanih še pet drugih organizacij za človekove pravice, namreč Forum za krepitev civilne družbe (FORSC), Forum za vest in razvoj (FOCODE), Krščanska akcija za odpravo mučenja (ACAT), Burundijska zveza za varstvo človekovih pravic in pridržanih oseb (APRODH) ter Mreža poštenih državljanov (RCP);

D.  ker je FIDH novembra 2016 poročala o več kot 1000 mrtvih, 8000 pridržanih iz političnih razlogov, od 300 do 800 pogrešanih, več sto primerih mučenja in spolnega nasilja nad ženskami, tisočih samovoljnih aretacij, več kot 310 tisoč beguncih, ki so se zatekli v sosednje države, ter 61 tisoč notranje razseljenih osebah; ker varnostne razmere v Burundiju pomenijo tveganje za stabilnost celotne regije;

E.  ker je vlada postopoma vse bolj pritiskala na neodvisne medije in časnike, njihovi novinarji pa so bili žrtve prisilnih izginotij, telesnih groženj in napadov ali sodnega pregona; ker so morale vse neodvisne radijske postaje prenehati oddajati; ker je organizacija Novinarji brez meja v svetovnem indeksu svobode tiska za leto 2016 Burundi med 180 državami uvrstila na 156. mesto;

F.  ker je EU marca 2016 zaključila posvetovanje v skladu s členom 96 sporazuma iz Cotonouja in začasno ustavila neposredno finančno podporo burundijski upravi, ker se tamkajšnja vlada ni dovolj resno zavezala človekovim pravicam, demokratičnim načelom in pravni državi;

G.  ker je sodni sistem v Burundiju zelo skorumpiran in ker je bilo od začetka krize ubitih in mučenih na stotine ljudi, mnogi izmed njih s strani policije in obveščevalnih služb, vendar je bilo zelo malo storilcev privedenih pred sodišče;

H.  ker obstaja bojazen, da bo vlada krizo „etnizirala“, retorika razdvajanja pa je med državnimi uradniki vse bolj razširjena, kar omenjajo tudi uradniki OZN;

I.  ker po poročilih pripadniki podmladka vladajoče stranke, Imbonerakureja, aretirajo, pretepajo in ropajo prebivalce, kot orožje pa uporabljajo tudi posilstva; ker napadajo predvsem člane opozicije, zlasti Narodne osvobodilne fronte (FNL); ker je bilo v zadnjih mesecih ubitih, pridržanih, pretepenih in mučenih mnogo članov opozicije in domnevnih nasprotnikov;

J.  ker je Svet 29. septembra 2016 podaljšal omejevalne ukrepe EU zoper Burundi, in sicer do 31. oktobra 2017; ker ti ukrepi zajemajo prepoved potovanja in zamrznitev sredstev za posameznike, ki naj bi s svojimi dejavnostmi spodkopavali demokracijo ali ovirali politično reševanje krize v Burundiju;

K.  ker se prizadevanja za posredovanje nadaljujejo in jih v celoti podpirajo Afriška unija, Vzhodnoafriška skupnost, Evropska unija in OZN, da bi spodbudili dialog v Burundiju ter poiskali sporazumno in miroljubno rešitev za krizo v tej državi;

1.  je zelo zaskrbljen zaradi vse slabših političnih in varnostnih razmer v Burundiju; obsoja nasilje, ki se tam dogaja že od leta 2015, in sicer smrt, mučenje, nasilje nad ženskami, vključno s skupinskimi posilstvi, nadlegovanje in zapiranje tisoče ljudi, prisilna izginotja na sto tisoče Burundijcev, samovoljne aretacije in nezakonita pridržanja ter kršitve svobode tiska in izražanja, obsoja pa tudi vsesplošno nekaznovanost za ta dejanja; poziva, da je treba izvesti temeljito neodvisno preiskavo pobojev in zlorab ter storilce teh dejanj privesti pred sodišče;

2.  oblasti v Burundiju opominja na njihovo odgovornost, da zagotovijo, zavarujejo in spodbujajo temeljne pravice, tudi državljanske in politične pravice svojih državljanov, na primer svobodo govora in svobodo zbiranja, kot je določeno v afriški listini človekovih pravic in pravic ljudstev, pa tudi v drugih mednarodnih in regionalnih instrumentih za človekove pravice; burundijsko vlado opozarja na njene mednarodne zaveze, ki izhajajo iz mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, zlasti glede spoštovanja temeljnih svoboščin in pravne države ter vodenja sodnih postopkov, še posebej pravice do poštenega in nepristranskega sojenja;

3.  je zelo zaskrbljen, ker je burundijska narodna skupščina 23. in 28. decembra 2016 sprejela osnutka dveh zakonov, ki uvajata strožji nadzor nad delovanjem domačih in mednarodnih nevladnih organizacij; opozarja, da je bilo na osnovi teh zakonov 3. januarja 2017 prepovedano delovanje organizacije Ligue Iteka v tej državi; burundijske oblasti poziva, naj to odločitev znova pretehtajo; znova poudarja, da imajo aktivisti civilne družbe in zagovorniki človekovih pravic v demokratični družbi bistveno vlogo; poziva lokalne oblasti, naj jim dovolijo nemoteno in varno delovanje;

4.  poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh zapornikov vesti; poziva EU in države članice, naj odločneje podprejo in zaščitijo ogrožene zagovornike človekovih pravic in organizacije v tej državi;

5.  poziva burundijske oblasti, naj takoj dovolijo delovanje vse medijev in vrnitev opozicijskih voditeljev iz izgnanstva;

6.  poziva burundijsko vlado, naj začne znova sodelovati z Uradom visokega komisarja OZN za človekove pravice in Svetom OZN za človekove pravice, uslužbencem tega urada pa dovoli ogled prostorov za pridržanje; poziva jo še, naj v skladu s svojimi mednarodnimi zavezami spoštuje človekove pravice in temeljne svoboščine ter jih zagotavlja vsem;

7.  odločno podpira demokratična načela in vrednote, človekove pravice in pravno državo, saj gre za bistvene elemente sporazuma o partnerstvu AKP-EU in načela iz sporazuma iz Aruše; poziva vse strani, naj ustvarijo ugodne okoliščine za ponovno vzpostavitev zaupanja in spodbujanje narodne enotnosti z vključujočim in preglednim narodnim dialogom, v katerem bodo sodelovali vlada, opozicijske stranke in predstavniki civilne družbe, kot je določeno v sporazumu iz Aruše in burundijski ustavi;

8.  je močno zaskrbljen, ker je Burundi formaliziral svoj odstop od Rimskega statuta; opominja, da je Mednarodno kazensko sodišče osrednja institucija, ki državljanom, žrtvam najhujših zločinov, pomaga doseči pravico, kadar to na nacionalni ravni ni mogoče;

9.  poziva Varnostni svet OZN in Mednarodno kazensko sodišče, naj hitro sprožita polno preiskavo o domnevnih kršitvah človekovih pravic v Burundiju, vključno z nevarnostjo, da je bil med nedavno krizo v jurisdikciji te države zagrešen genocid;

10.  obsoja sprejetje novega zakona o ustanovitvi narodnega korpusa prostovoljcev, ki bi legaliziral dejavnosti nasilne mladinske milice Imbonerakure, ki jo številne mednarodne organizacije za človekove pravice in OZN obsojajo hudih kršitev človekovih pravic in delovanja v ozračju nekaznovanosti; poziva k takojšnji razorožitvi te milice;

11.  podpira odločitev Sveta, da po neuspešni razpravi v skladu s členom 96 sporazuma iz Cotonouja začasno ustavi neposredno finančno podporo burundijski upravi, tudi proračunsko, v celoti pa ohrani finančno podporo za prebivalstvo in humanitarno pomoč prek neposrednih kanalov;

12.  pozdravlja ciljno usmerjene sankcije, ki jih je EU sprejela 1. oktobra 2015 skladno z odločitvijo Afriške unije o uvedbi takšnih sankcij, vključno s prepovedjo potovanja za Burundijce, ki kršijo človekove pravice ali ovirajo prizadevanja za politično rešitev krize, ter zamrznitvijo njihovih sredstev; poziva EU, naj te sankcije razširi na vse, ki s svojimi dejanji ogrožajo mir in stabilnost v tej regiji, netijo sovraštvo in kršijo sporazum iz Aruše;

13.  izraža zaskrbljenost, da bi lahko politična kriza vodila v etnični konflikt; obsoja zaposlovanje ljudi v burundijski upravi in vojski glede na etnično pripadnost; vse strani poziva, naj spoštujejo sporazum iz Aruše;

14.  pozdravlja, da je bila novembra 2016 ustanovljena preiskovalna komisija OZN za človekove pravice v Burundiju, ki bo preiskala kršitve in zlorabe človekovih pravic v tej državi od aprila 2015; poziva burundijske oblasti, naj polno sodelujejo s člani te komisije;

15.  podpira resolucijo Varnostnega sveta OZN iz julija 2016, s katero je ta odobril napotitev policijskih enot OZN v Burundi, da bi omejile nasilje in zlorabe človekovih pravic; mirovni in varnostni svet Afriške unije poziva, naj v Bujumburo nemudoma pošlje delegacijo, ki se bo sešla s predsednikom Nkurunzizo in ga pregovorila, naj ustavi zlorabe s strani varnostnih sil;

16.  poziva Afriško unijo, OZN in EU, naj resno razmislijo o regionalni razsežnosti in preprečijo nadaljnjo destabilizacijo regije; visoko predstavnico/podpredsednico poziva, naj sodeluje z burundijskimi oblastmi in vsemi ustreznimi deležniki ter podpre, obnovi in poveča verodostojnost regionalnega posredovanja Vzhodnoafriške skupnosti, da se v odprtem in vključujočem dialogu poišče trajna rešitev krize v skladu z ustavo, sporazumom iz Aruše in mednarodnim pravom o človekovih pravicah;

17.  je globoko zaskrbljen zaradi vse številnejšega toka beguncev v sosednje države in skrb vzbujajočih humanitarnih razmer v Burundiju; znova izraža podporo in solidarnost vsem humanitarnim organizacijam na terenu in sosednjim državam gostiteljicam; znova poziva EU, naj poveča pomoč za to regijo;

18.  izraža resne pomisleke glede napovedi predsednika Nkurunzize z dne 30. decembra 2016, da utegne leta 2020 kandidirati še za četrti predsedniški mandat;

19.  je še posebej zaskrbljen zaradi izredno pogoste diskriminacije in kriminalizacije lezbijk, gejev, biseksualcev, transseksualcev in interseksualcev v Burundiju; zato poziva burundijsko skupščino in vlado, naj razveljavita člene kazenskega zakonika, ki diskriminirajo te osebe;

20.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu Burundija, Svetu AKP-EU, Komisiji, Svetu, Vzhodnoafriški skupnosti in vladam njenih držav članic, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, institucijam Afriške unije in generalnemu sekretarju Združenih narodov.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0275.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0474.
(3) UL L 73, 18.3.2016, str. 90.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0371.
(5) UL L 257, 2.10.2015, str. 1.


Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med EU in Kosovom: postopki za njegovo uporabo ***I
PDF 316kWORD 43k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih postopkih za uporabo Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Kosovom(1) na drugi strani (COM(2016)0460 – C8-0327/2016 – 2016/0218(COD))
P8_TA(2017)0005A8-0361/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2016)0460),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0327/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju pisma Odbora za zunanje zadeve,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 12. decembra 2016, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0361/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 19. januarja 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih postopkih za uporabo Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Evropsko skupnostjo za atomsko energijo na eni strani ter Kosovom(2)na drugi strani

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/355.)

(1)*To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244(1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.
(2)*To poimenovanje ne posega v stališča glede statusa ter je v skladu z RVSZN 1244(1999) in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.


Uvoz tekstilnih izdelkov iz nekaterih tretjih držav, ki jih ne urejajo posebna uvozna pravila Unije ***I
PDF 314kWORD 53k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2015/936 Evropskega parlamenta in Sveta o skupnih pravilih za uvoz tekstilnih izdelkov iz nekaterih tretjih držav, ki jih ne urejajo dvostranski sporazumi, protokoli ali drugi dogovori ali druga posebna uvozna pravila Unije (COM(2016)0044 – C8-0022/2016 – 2016/0029(COD))
P8_TA(2017)0006A8-0311/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0044),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 207(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0022/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 8. decembra 2016, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0311/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če namerava svoj predlog bistveno spremeniti ali nadomestiti z drugim besedilom;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 19. januarja 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2015/936 o skupnih pravilih za uvoz tekstilnih izdelkov iz nekaterih tretjih držav, ki jih ne urejajo dvostranski sporazumi, protokoli ali drugi dogovori ali druga posebna uvozna pravila Unije

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/354.)


Sklenitev Sporazuma o nadaljnjem delovanju Mednarodnega znanstvenega in tehnološkega centra ***
PDF 234kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o nadaljnjem delovanju Mednarodnega znanstvenega in tehnološkega centra (08558/2016 – C8-0214/2016 – 2016/0120(NLE))
P8_TA(2017)0007A8-0363/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (08558/2016),

–  ob upoštevanju osnutka sporazuma o nadaljnjem delovanju Mednarodnega znanstvenega in tehnološkega centra (12681/2015),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 31(1) in 37 Pogodbe o Evropski uniji ter členom 180 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0214/2016),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0363/2016),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in sodelujočih podpisnic sporazuma.


Nasprotovanje delegiranemu aktu: opredelitev tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti
PDF 251kWORD 49k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2017 o Delegirani uredbi Komisije z dne 24. novembra 2016 o spremembi Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1675 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 z opredelitvijo tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti (C(2016)07495 – 2016/3007(DEA))
P8_TA(2017)0008B8-0001/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Delegirane uredbe Komisije (C(2016)07495),

–  ob upoštevanju člena 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES(1), zlasti členov 9(2) in 64(5),

–  ob upoštevanju Uredbe Komisije (EU) 2016/1675 z dne 14. julija 2016 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z opredelitvijo tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti(2), zlasti njene priloge,

–  ob upoštevanju skupnega pisma Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve z dne 19. septembra 2016 v zvezi z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2016/1675 in ustreznim odgovorom komisarke Jourove z dne 26. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju dela in zaključkov, ki sta ga dosegla dva posebna odbora Parlamenta, Odbor za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom ter Preiskovalni odbor o pranju denarja, davčnih utajah in izogibanju davkom,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomskega in socialnega odbora o predlogu Komisije COM(2016)0450, zlasti odstavka 3.8 na seznamu tretjih držav z visokim tveganjem,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za ekonomske in monetarne zadeve ter Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve,

–  ob upoštevanju člena 105(3) Poslovnika,

A.  ker je cilj delegirane uredbe, njene priloge in delegirane uredbe s spremembami opredelitev tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti na področju preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma, ki predstavljajo tveganje za finančni sistem EU in za katere so potrebni okrepljeni ukrepi ustreznega preverjanja strank za pooblaščene subjekte EU v skladu z Direktivo (EU) 2015/849 (4AMLD);

B.  ker najnovejša Delegirana uredba Komisije (EU) št. 2016/1675 o dopolnitvi Direktive (EU) 2015/849 z opredelitvijo tretjih držav z visokim tveganjem, ki imajo strateške pomanjkljivosti, velja od 23. septembra 2016;

C.  ker bo Delegirana uredba Komisije (EU) št. 2016/1675 še vedno veljala, čeprav se delegirana uredba s spremembami zavrne;

D.  ker se seznam držav, tudi po predlogu spremembe, vključenem v delegirano uredbo s spremembami, ki jo je Komisija sprejela 24. novembra 2016, ujema s tistimi, ki jih je določila Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF) na svojem 28. plenarnem zasedanju od 19. do 21. oktobra 2016;

E.  ker je, kot je navedeno v uvodni izjavi 28 4AMLD in ponovljeno v obrazložitvenem memorandumu (C(2016)4180) k Delegirani uredbi Komisije (EU) št. 2016/1675, ocena Komisije samostojen proces; ker ima Komisija torej možnost, da preseže standarde FATF, bodisi tako, da tretje države ohrani na seznamu, čeprav so bili umaknjeni s seznama FATF, ali z vključitvijo dodatnih tretjih držav, če je to v skladu s posebnimi merili, določenimi v členu 9(2) 4AMLD;

F.  ker je ocena Komisije samostojen postopek, ki ga je treba izvesti celovito in nepristransko ter oceniti vse tretje države na podlagi istih meril, opredeljenih v členu 9 Direktive (EU) 2015/849;

G.  ker mora ocena Komisije biti popolnoma neodvisen in nepolitiziran proces;

H.  ker Komisija v svojem pismu z dne 26. oktobra 2016 navaja, da mora opredeliti države z visokim tveganjem izključno na podlagi razlogov, navedenih v členu 9(2) 4AMLD, le v zvezi s pomanjkljivostmi glede preprečevanja pranja denarja in boja proti financiranju terorizma;

I.  ker je iz dokazov, ki sta jih zbrala dva posebna odbora Parlamenta, Odbor za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom ter Preiskovalni odbor o pranju denarja, davčnih utajah in izogibanju davkom, razvidno, da so v nekaterih državah, ki niso vključene na trenutni seznam držav z visokim tveganjem, dejansko prisotne pomanjkljivosti v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in boja proti financiranju terorizma glede številnih vidikov člena 9(2);

J.  ker poleg tega Parlament meni, da seznam meril iz člena 9(2) 4AMLD ni izčrpen („zlasti“) in da za predhodna kazniva dejanja pri pranju denarja, kot so davčna kazniva dejanja, veljajo ta merila in bi jih bilo treba ustrezno upoštevati v neodvisnem postopku Komisije;

K.  ker se Parlament strinja s stališčem, ki ga je Komisija navedla v svojem pismu z dne 26. oktobra 2016, da davčna utaja in pranje denarja dejansko ne vedno sovpadata, vendar odločno zavrača možnost absolutnega razlikovanja med nekooperativnimi davčnimi jurisdikcijami tretjih držav in pomanjkljivostmi v zvezi s preprečevanjem pranja denarja in bojem proti financiranju terorizma, zlasti v zvezi z zahtevami za poročanje o sumljivih transakcijah;

L.  ker Parlament pričakuje, da bo Komisija izvedla lastno oceno in se izognila popolni odvisnosti od zunanjih virov informacij;

1.  nasprotuje delegirani uredbi Komisije;

2.  naroči svojemu predsedniku naj to resolucijo posreduje Komisiji in jo obvesti, da delegirana uredba ne more začeti veljati;

3.  poziva Komisijo, naj predloži nov delegirani akt, ki bo upošteval zgoraj navedene pomisleke;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 141, 5.6.2015, str. 73.
(2) UL L 254, 20.9.2016, str. 1.


Logistika v EU in multimodalni promet na novih koridorjih TEN-T
PDF 288kWORD 61k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2017 o logistiki v EU in multimodalnem prometu na novih koridorjih TEN-T (2015/2348(INI))
P8_TA(2017)0009A8-0384/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o izvajanju bele knjige o prometu iz leta 2011: ocena in pot naprej proti trajnostni mobilnosti(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. decembra 2015 o trajnostni mobilnosti v mestih(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. septembra 2008 o tovornem prometu v Evropi(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. septembra 2007 o logistiki tovornega prometa v Evropi – ključ do trajnostne mobilnosti(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1315/2013(5) in Uredbe (EU) št. 1316/2013(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 913/2010(7),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (COM(2011)0144),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Pospeševanje evropskega prehoda na nizkoogljično gospodarstvo (COM(2016)0500),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami (COM(2016)0501),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Krepitev evropskih naložb za delovna mesta in rast: druga faza Evropskega sklada za strateške naložbe in nov evropski načrt za zunanje naložbe (COM(2016)0581),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. februarja 2016 o strategiji EU za utekočinjeni zemeljski plin in skladiščenje plina (COM(2016)0049),

–  ob upoštevanju deklaracije ministrov iz Rotterdama z dne 20. junija 2016 o izvajanju vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T)(8),

–  ob upoštevanju dokumentov o vprašanjih v zvezi s koridorji TEN-T, ki so jih evropski koordinatorji pripravili za dneve TEN-T v Rotterdamu leta 2016(9),

–  ob upoštevanju delovnih načrtov za koridorje, ki so jih pripravili evropski koordinatorji za TEN-T,

–  ob upoštevanju Posebnega poročila Računskega sodišča št. 08/2016: Železniški tovorni promet v EU še vedno ni na pravi poti(10),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za promet in turizem ter mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0384/2016),

A.  ker sta učinkovita in moderna promet in logistika nujna za uspešno delovanje notranjega trga EU ter pomembna za zagotavljanje konkurenčnosti, ustvarjanje novih poslovnih in zaposlitvenih priložnosti, varstvo okolja ter blažitev podnebnih sprememb z zmanjšanjem emisij ogljikovega dioksida v prometu;

B.  ker tretji cilj bele knjige Komisije o prometu določa, da do leta 2030 30 % cestnega tovornega prevoza nad 300 km preide na bolj trajnostne načine prevoza, kot sta železniški in vodni promet, do leta 2050 pa več kot 50 % prevoza, za kar bi bilo treba razviti tudi ustrezno infrastrukturo; kar lahko evropska prometna politika ter TEN-T pomembno prispevajo k doseganju podnebnih ciljev Unije ter ciljev pariškega sporazuma o podnebnih spremembah (COP 21);

C.  ker bi si morala daljnosežna politika EU na področju logistike prizadevati za to, da bi logističnemu sektorju pomagala pri ohranjanju svetovne konkurenčnosti ter prispevka k rasti gospodarstva EU glede na razvoj novih gospodarskih, družbenih in tehnoloških trendov ter trgovinskih vezi na svetovni ravni;

D.  ker je cilj politike TEN-T omogočiti učinkovit, pameten in trajnosten promet in ker je za logistiko, usmerjeno v prihodnost, in rešitve multimodalnega prometa potrebno posebno medsektorsko sodelovanje;

E.  ker je treba za spodbujanje gospodarstva EU in ustvarjanje novih delovnih mest nameniti prednost multimodalnim prometnim povezavam med pristanišči, letališči, multimodalnimi platformami in glavnimi koridorji TEN-T ter drugimi področji;

F.  ker osrednji koridorji TEN-T spodbujajo sinergije z večjim poudarkom na terminalih in urbanih vozliščih ter povezovanjem inteligentnih prometnih sistemov in sistemov čistega goriva, pri čemer je bistvena tudi dopolnilna funkcija dostopa do obsežnega omrežja;

G.  ker so med državami članicami še vedno znatne razlike v ravni učinkovitosti in uspešnosti prometa, saj ta izraža njihovo gospodarsko moč in vlogo industrije v državah ter njihove geografske pogoje, kakovost infrastrukture in gostoto prebivalstva;

H.  ker droni za prevoz pomenijo nove možnosti za prevoz blaga v logistični verigi, za izkoristek njihovega potenciala pa sta potrebna usklajena pravna podlaga in nemoteno usklajevanje skupaj z običajnimi načini prevoza, da bi se zagotovila evropska konkurenčnost v prihodnosti;

I.  ker bi lahko sedanja raven izvajanja prednostnih koridorjev, dogovorjenih v okviru evropskega prometnega omrežja, zelo pozitivno vplivala na gospodarstva držav, ki jih je gospodarska kriza močno prizadela;

J.  ker so bile pri tovornem prometu ugotovljene težave, povezane z različnimi napetostmi v čezmejnih povezavah;

K.  poudarja, da je ureditev prevoza trenutno vezana na način prevoza in je v pristojnosti različnih mednarodnih organov (kot sta Mednarodna pomorska organizacija (IMO) in Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO));

Logistika na ravni EU in potreba po dodatnih ukrepih v programu TEN-T

1.  poudarja, da je treba za razvoj notranjega trga, blaginjo ter ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo v EU zagotoviti prost pretok oseb, blaga in storitev, vključno z učinkovitim in vzdržnim sistemom tovornega prometa;

2.  meni, da bo dobro delujoč infrastrukturni sistem v EU pozitivno vplival na logistični sektor ter tako tudi na regionalni razvoj in rast le, če se bo uresničeval in bo skladen z že sprejeto zakonodajo EU ter politiko TEN-T; poziva države članice, naj zakonodajo pravilno prenesejo v nacionalne zakonodaje, ne da bi ovirale prosto blagovno menjavo; poziva države članice, naj si bolj prizadevajo za uporabo in spoštovanje evropske zakonodaje ter naj ne uvajajo novih ovir; poziva Komisijo, naj pri Sodišču EU sproži postopek zoper države članice, ki zamujajo z izvajanjem prava Unije ali ga spreminjajo, in spodbudi ukrepanje vseh drugih ustreznih akterjev, da bi se preprečile take zamude ali spremembe;

3.  je zaskrbljen zaradi negativnega vpliva na logistični sektor ter tako tudi na regionalni razvoj in rast, ki ga povzroča zaprtje notranjih meja zaradi humanitarne in migrantske krize ter grožnje terorizma v Evropski uniji; poziva države članice in Komisijo, naj pri predlaganju takih ukrepov preprečijo postransko škodo za tovorne tokove, kolikor je to mogoče; poziva Komisijo, naj sprejme disciplinske ukrepe zoper države članice, ki ovirajo prosti pretok z namernim preprečevanjem tovornih tokov;

4.  poudarja, da ima logistika pomembno, a ne dovolj priznano vlogo pri zagotavljanju učinkovitega in vzdržnega tovornega prometa v EU; poudarja, da je treba oblikovati prenovljeno strategijo EU o logistiki tovornega prometa, ki bo:

   upoštevala novo politiko infrastrukture TEN-T;
   namenjena nadaljnjemu zmanjševanju regulativnih, operativnih in tehničnih ovir;
   zasnovana tako, da bo zagotavljala optimalno porabo virov;
   namenjena uporabi in uresničevanju novih tehnologij in inovativnih rešitev, ki bodo okrepile učinkovitost sektorja in pospešile prehod na varen in nizkoogljičen prometni sistem;
   namenjena povečanju povezljivosti in razvoju infrastrukture, kjer je ta pomanjkljiva;
   spodbujala in podpirala evropsko železniško dobavno industrijo ter pospeševala evropsko politiko ponovne železniške industrializacije s ciljem, ki bo zagotovil obojestranske koristi, in sicer da bi bila logistika EU bolj trajnostna in v bolj konkurenčnem položaju pri železniških proizvodih na svetovnem trgu;
   že od začetka upoštevala drone kot način prevoza v prihodnosti;
   spodbujala stalni razvoj akademskih raziskav in izobraževanja na področju prometa in logistike; ter
   predstavila neodvisno znanstveno študijo, ki bo zagotovila informacije, v kakšnem obsegu bi se lahko cestni tovorni promet prenesel na železnico in celinske plovne poti do leta 2030 in do leta 2050, kolikšni bi bili stroški ter v kakšnem obsegu je mogoče preprečiti okoljsko škodo, kot sta hrup in onesnaževanje zraka;

5.  poudarja, da bo izvedba omrežja TEN-T v dogovorjenem roku, tako da bo dokončan leta 2030, in s posebnim poudarkom na čezmejnih povezavah, odpravila ozka grla, izboljšala interoperabilnost med različnimi načini prevoza ter prispevala k integriranemu multimodalnemu tovornemu prometu v EU; opozarja na nacionalno načrtovanje celovitega omrežja v skladu z osrednjim omrežjem, ki mora biti dokončano najkasneje do leta 2050, da bi ga lahko povezali z nacionalno, regionalno in lokalno infrastrukturo;

6.  pozdravlja, da je pri pristopu h koridorjem osrednjega omrežja večji poudarek namenjen povečanju kakovosti prometnih vozlišč in njihovih povezav v zadnjem delu poti, opredelitvi in odpravi ovir za interoperabilnost, povečanju in iskanju rešitev IKT ter odpravi vseh drugih (fizičnih, tehničnih ali organizacijskih) pomanjkljivosti, ki bi lahko ovirale nemoteno opravljanje logističnih storitev tovornega prometa;

7.  v zvezi s tem opozarja tudi na pomen urbanih vozlišč, v katera je umeščen velik del načinov prevoza (pristanišč, letalske logistike, središč, terminalov itd.), na katerih potekata pretovarjanje in distribucija v zadnjem delu poti ter so bistvena za celotne logistične verige in jim je treba nameniti večjo pozornost za nemoteno delovanje logistike v mestih; poudarja pomen naložb v teh urbanih vozliščih ter spodbujanje železniških povezav z industrijskimi obrati ter večje povezanosti železnice z morskimi pristanišči, pristanišči na celinskih plovnih poteh ter vozlišči v zaledju; poziva Komisijo, naj da tem naložbam prednost pri pregledu instrumenta za povezovanje Evrope leta 2017;

8.  ugotavlja, da lahko slaba harmonizacija in zamude pri izvajanju v državah članicah ter pomanjkanje poštenega političnega sodelovanja med sosednjimi državami članicami ovira čezmejne projekte; pozdravlja vse večji interes institucij EU za podporo čezmejni infrastrukturi in zmogljivostim, zlasti železniškim regionalnim čezmejnim regionalnim povezavam posebnega pomena in z dodano vrednostjo za EU; poudarja, da bi morali obravnavati manjkajoče povezave v železniški infrastrukturi v čezmejnih regijah, da bi omogočili učinkovit in uspešen železniški promet; poziva Komisijo, evropske koordinatorje in druge sodelujoče deležnike, naj kot enako pomembne obravnavajo majhne in večje projekte TEN-T ter kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne koristi, ki jih lahko prinesejo taki projekti; spodbuja akterje, naj povečajo kratkoročne koristi; spodbuja Komisijo, naj olajša in zagotovi njihovo vključitev v financiranje v okviru instrumenta za povezovanje Evrope;

9.  meni, da so za celovito omrežje sicer v glavnem odgovorne države članice, vendar pa sta za to, da ne bi izključili povezljivosti nekaterih območij EU, obe ravni TEN-T bistveni za logistiko v EU, s čimer osrednje omrežje dobiva kapilarnost in se uresničuje distribucija v zadnjem delu poti; meni, da regionalna omrežja ne bi smela ostati zunaj evropskega okvira, tudi v smislu ukrepov za financiranje in regulativnih ukrepov, zlasti tistih, ki so povezani z dostopom do železniškega omrežja, dodeljevanjem slotov in pristojbinami; poudarja, da bi morali obravnavati manjkajoče povezave v železniški infrastrukturi v čezmejnih regijah, da bi omogočili učinkovit in uspešen čezmejni železniški promet;

10.  poudarja osrednjo vlogo multimodalnosti v logistiki tovornega prometa ter zato poziva k večji vključitvi multimodalnih platform v načrtovanje držav članic in nadaljnji razvoj poti;

11.  ugotavlja, da sta porazdelitev velikega števila vozlišč in tovorni promet v omrežju TEN-T v sorazmerju z gosto poseljenimi območji in gostimi omrežji, tudi na čezmejnih območjih, ki si zmogljivosti delijo s potniškim prometom; meni, da bi bilo treba optimizirati način za oblikovanje tovorne infrastrukture v omrežju TEN-T, zlasti na preobremenjenih območjih, in si prizadevati za vključitev inovativnih urbanih logističnih strategij; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z evropskimi koordinatorji oceni napredovanje izvajanja projektov in pozove države članice k njihovi izvedbi; poziva Komisijo, naj ponovno oceni metodologijo in merila za vzpostavitev tovornih omrežij in naj zlasti zagotovi, da se izvedejo naložbe v alternativne tovorne poti z manj obremenjenimi vozlišči, terminali, letališči in pristanišči, pri čemer naj se upoštevata varstvo okolja in zmanjšanje hrupa;

12.  obžaluje, da se države članice o nacionalnih načrtih za infrastrukturo prepogosto odločajo brez oziranja na cilje TEN-T; poziva Komisijo, naj preuči razloge za slabo povezovanje in okrepi usklajevanje med obema ravnema načrtovanja, in predlaga, naj se evropskemu semestru doda poglavje o nadziranju njegove skladnosti in dejanske učinkovitosti z ustreznimi popravnimi ukrepi; poziva Komisijo, naj daje prednost projektom držav članic, ki so v skladu z omrežjem TEN-T, naj se osredotoči na tiste z večjo evropsko dodano vrednostjo ter naj spremlja čezmejne prometne projekte; poziva države članice, naj se o nacionalnih načrtih za infrastrukturo odločajo v skladu s cilji TEN-T;

13.  ugotavlja, da države članice z gospodarskimi in proračunskimi težavami ne morejo sofinancirati projektov tovornega prometa zaradi strogega razlaganja Pakta za stabilnost in rast; zagovarja optimalno uporabo sistemov javnega in zasebnega financiranja, tudi z vidika združevanja instrumenta za povezovanje Evrope in programa Obzorje 2020 z Evropskim skladom za strateške naložbe in drugimi finančnimi instrumenti; meni, da se projekti, ki se izvajajo kot del instrumenta za povezovanje Evrope, ne bi smeli upoštevati pri izračunih javnega dolga; poziva Komisijo, naj pripravi študijo o tem, ali bi bil tak ukrep primeren za znatno povečanje naložb v tovorno infrastrukturo;

14.  meni, da učinkovit logistični sistem v EU zahteva nadaljnje usklajevanje, ki bo presegalo fizično povezljivost in operativno omrežje TEN-T; poziva Komisijo, naj logistiko vključi kot sestavni del koridorjev osrednjega omrežja, naj okrepi usklajevanje z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi ter se pri tem osredotoči na medsebojno povezljivost različnih koridorjev ter regionalna in urbana omrežja tovornega prometa; poziva Komisijo, naj poveča področje delovanja evropskih koordinatorjev za TEN-T, ki bo presegalo geografsko območje koridorjev v njihovi pristojnosti in bo pokrivalo tudi horizontalna vprašanja politike, kot sta multimodalnost in učinkovita logistika tovornega prometa; poziva Komisijo, naj vsaki dve leti oceni to delo na področju logistike in multimodalnosti pri koridorjih;

15.  meni, da lahko slabo vzdrževanje omrežja vpliva na trajnost in delovanje infrastrukture TEN-T; poudarja, da je treba prometno infrastrukturo poleg obnavljanja in posodabljanja tudi redno vzdrževati; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se zmanjšuje konkurenčnost prevoznih poti (omejitve hitrosti, zanesljivost, varnost), zlasti v primeru železnice, kar včasih povzroči zaprtje poti, in sicer ker upravljavci infrastrukture in države članice vzdrževanju ne namenjajo dovolj pozornosti; poziva Komisijo in države članice, naj skupaj z EIB preučijo nove sisteme financiranja, da bi spodbudili naložbe v vzdrževanje omrežja;

16.  poziva Komisijo, naj Evropskemu parlamentu redno poroča o sklepih in ukrepih, sprejetih v okviru digitalnega prometnega in logističnega foruma, da bi podprli nadaljnjo digitalizacijo tovornega prometa in logistike; poziva k ohranjanju tega foruma, dokler je koristen;

17.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bo načrtovana infrastruktura ustrezala dejanskim potrebam po trajnostni logistiki in ne bo v netrajnostno breme okolju; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba varstvo biotske raznovrstnosti in doseganje ohranitvenih ciljev EU bolje vključiti v načrtovanje in izvajanje TEN-T;

Večja poenostavitev in novi okvir digitalizacije 

18.  poudarja, da je treba še bolj poenostaviti dokumente ter upravne in carinske postopke za vse načine in različne faze v logističnih verigah; poziva Komisijo in države članice, naj na podlagi sporazuma o boljšem pravnem urejanju proučijo odvečno zakonodajo EU o prometu in mobilnosti ter poleg tega spremljajo nacionalne, regionalne in lokalne predpise, ki bi lahko bili v nasprotju s pravom Unije, ter jih v tem primeru čim prej uskladijo z zakonodajo EU; poziva Komisijo, naj pripravi letno poročilo o napredku za ta sektor;

19.  poziva Komisijo, naj do konca leta 2017 predlaga digitalni okvir za elektronsko izmenjavo informacij in upravljanje prevoza v okviru multimodalnega prevoza (elektronski tovorni promet), da bi spodbudili poenostavljen, brezpapirni, nemoten, pregleden, zaščiten in zaupen pretok informacij med podjetji, strankami in organi, pri čemer bi izhajali iz vzpostavljenih storitev (kot so SafeSeaNet, RFD, e-Manifest, rečne informacijske storitve (RIS), telematska aplikacija za tovorni promet (TAF), inteligentni prometni sistem (ITS)); poziva Komisijo, naj zagotovi usklajeno uporabo elektronskih prevoznih dokumentov in sistemov za boj proti goljufijam ter kibernetsko varnost;

20.  poziva države članice, naj na splošno sprejmejo elektronske prevozne dokumente ter nemudoma ratificirajo in začnejo uporabljati protokol o e-CMR;

21.  poudarja, kako pomembne so inovacije in uporaba novih tehnologij, kot so digitalizacija (na primer digitalni tovorni listi), dostop do podatkov in njihova izmenjava ob hkratnem vzdrževanju visoke ravni kibernetske varnosti in varstva podatkov, saj omogočajo učinkovitejše prevozne in logistične rešitve, če sta obenem zagotovljena interoperabilnost ter enakopraven in nediskriminatoren dostop; poziva Komisijo, naj predloži predloge za zagotovitev integracije, dostopnosti in varstva teh podatkov, ki podpirajo logistiko in tovorni promet;

22.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo sistem naložb, s katerimi bodo zagotovile začetno in nadaljnje osvežitveno usposabljanje na področju informacijske tehnologije na platformah, ki se uporabljajo za izmenjavo informacij, da bi se zagotovila nediskriminatorna obravnava pri digitalni izmenjavi informacij;

23.  poudarja pomen, ki ga lahko imajo raziskave in inovacije pri razvijanju okoljsko bolj trajnostne in digitalizirane logistike ter večje interoperabilnosti in povezanosti sistemov in storitev informacijske tehnologije;

24.  poudarja, da je treba nadalje razviti informacijske in komunikacijske sisteme ter v celoti izkoristiti možnosti evropskih satelitskih navigacijskih sistemov Galileo in EGNOS ter s tem povezanih sistemov za upravljanje prometa in informacijskih sistemov pri vseh načinih prevoza in logistike, da bi zagotovili dostop do vseh razpoložljivih finančnih instrumentov ter tako spodbudili zasebne naložbe;

25.  poziva države članice, naj zagotovijo hitre upravne postopke, s katerimi bi pospešili vzpostavljanje koridorjev TEN-T; poziva Komisijo, naj zagotovi, da pravila Pakta za stabilnost in rast ter pravila o državni pomoči in finančnih trgih ne ovirajo naložb;

Oblikovanje evropskega prometnega sistema s posebnim poudarkom na logistiki in naložbe vanj

26.  poudarja, da je treba za izvedbo omrežja TEN-T zagotoviti zadostno financiranje EU, ki bi presegalo sedanji večletni finančni okvir; pričakuje, da bo Komisija leta 2017 predložila vmesni pregled instrumenta za povezovanje Evrope ter predlagala ukrepe in vire za izvedbo prednostnih projektov v roku; vztraja pri načelu „porabi ali izgubi“, po katerem se neporabljena sredstva instrumenta za povezovanje Evrope namenijo za prihodnje razpise za zbiranje predlogov; poziva Komisijo, naj oceni predlog posebnega razpisa za logistiko leta 2017, ki bo vključeval rešitve za multimodalni promet in tovorni prevoz ter tovorne rešitve v urbanih vozliščih, vključno z inovativnim in alternativnim prometom (npr. droni, tovorna vozila na alternativna goriva, kolesarjenje itd.);

27.  poziva Komisijo, naj pozove države članice, da izvedejo potrebne naložbe za dokončanje povezav v osrednjih koridorjih EU;

28.  opozarja na pomen urbanih vozlišč v celotni logistični verigi, na katerih poteka pomemben del pretovarjanja in distribucije v zadnjem delu poti; poziva države članice, Komisijo in nosilce projektov, naj se pri koridorjih osrednjega omrežja TEN-T osredotočijo na usklajen razvoj projektov, ki spodbujajo multimodalnost v logistiki tovornega prometa, zlasti vozlišč terminalov, logističnih platform in urbanih vozlišč na podlagi dejanske in prihodnje potrebe po prevozu ter razvrstitve po prednosti glede na lokalni in čezmejni učinek oziroma učinek v koridorju;

29.  meni, da so zanesljivost, pogostost, prožnost, usmerjenost k naročniku, čas prevoza in cena glavni dejavniki, ki jih špediterji upoštevajo pri izbiranju med različnimi razpoložljivimi načini prevoza;

30.  meni, da mora biti učinkovit logistični sistem usmerjen v tehnologije prihodnosti, ki zagotavljajo hitre, okolju prijazne in učinkovite načine tovornega prometa; poudarja potencial in vse večjo vlogo avtomatiziranega in avtonomnega prometa z logistiko, vključno z avtomatiziranimi vozili, droni in daljinsko vodenimi roboti;

31.  poziva Komisijo, naj v svoji strategiji za logistiko v celoti upošteva avtomatizacijo in njen učinek ter zagotovi njeno nemoteno in učinkovito vključevanje v TEN-T in podpre raziskave in naložbe za razvoj teh ključnih tehnologij;

32.  opozarja na potencial avtomatiziranega in avtonomnega prometa ter daljinsko vodenih zrakoplovov (dronov) v logistiki; poziva k ukrepom, s katerimi bi pri uporabi sistemov ITS v omrežju zagotovili nemoteno interakcijo med avtomatiziranimi vozili in sistemi ter običajnimi vozili in ranljivimi uporabniki; meni, da prihodnji razvoj in razširjena uporaba daljinsko vodenih robotov in zrakoplovnih sistemov (dronov) napovedujeta nove, hitre, okolju prijazne in učinkovite načine tovornega prometa; poziva Komisijo, naj oblikuje novo strategijo, ki bo zagotavljala, da bo mogoče drone učinkovito vključiti v program TEN-T ter naj priprave smernice za države članice;

33.  poziva Komisijo, naj preuči, kako širjenje strategije „ravno ob pravem času“, zaradi katere je v obtoku večje število vozil, vpliva na okolje;

34.  poudarja, da je treba povezati prvine tokov distribucijske in povratne logistike, da bi zaradi postopnega prehoda na krožno gospodarstvo zmanjšali skupno število vozil, potrebnih za prevoz blaga.

Nujno in učinkovitejše združevanje različnih načinov prevoza

35.  poudarja, da mora bit v okviru trajnostne prometne strategije EU prednostna naloga prizadevanja osredotočiti predvsem na ponovno oživitev železnic in na krepitev celinskih plovnih poti; se zaveda, da od začetka gospodarske krize železnice nenehno izgubljajo svoj tržni delež, zato meni, da bi morale države članice in Komisija predlagati nove in nediskriminatorne pobude, katerih cilj bi bil podpreti razvoj železniškega sektorja v Evropi;

36.  poziva Komisijo, naj z zagotavljanjem enakega dostopa podjetij in z uvajanjem popolnoma interoperabilnega in povezanega železniškega omrežja spodbuja konkurenčnost železniškega tovornega prometa ter konkurenčnost celinskih plovnih poti, pomorsko-rečnega ter pomorskega in letalskega prometa, pri čemer naj vsak način prevoza deluje po enakovrednih pogojih, obenem pa naj spodbuja multimodalni in intermodalni promet;

37.  meni, da je evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) uspešen evropski projekt za spodbujanje tovornega prometa v železniškem sektorju, in pozdravlja prizadevanja za spodbujanje njegove vzpostavitve z določitvijo mejnikov za posamezne koridorje; se zaveda omejitev, ki vplivajo na financiranje večnacionalnih projektov na več ravneh (ERTMS); poziva Komisijo in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe, naj predložita posebne rešitve za financiranje, ki bi olajšale dostop do financiranja vzpostavitve ERTMS iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) v korist infrastrukture in pogonskih naprav;

38.  meni, da bi z uporabo direktive o interoperabilnosti v vseh državah članicah močno zmanjšali ovire in omejitve za interoperabilnost; poleg tega poudarja, da je mogoče tudi z mehkimi ukrepi, kot je uporaba interoperabilnih tirnih vozil (nizki vagoni, lokomotive, prilagojene različnim širinam tirov, itd.), zmanjšati omejitve, povezane z interoperabilnostjo; odločno poziva Skupno podjetje Shift2Rail, naj preuči trg EU in prihodnji razvoj ter spodbudi dostopnost mehke multioperabilne infrastrukture in rešitev za tirna vozila, s čimer bi lahko podprli multimodalni in kombinirani promet;

39.  opozarja, da je treba okrepiti kombinirani prevoz in posodobiti sedanje predpise EU, vključno s tistimi, ki urejajo kabotažo znotraj Skupnosti in prevozne dokumente, da bodo ti predpisi jasni in razumljivi ter jih bodo organi lahko izvajali; pozdravlja zavezo Komisije, da bo pregledala Direktivo Sveta št. 92/106/EGS, in jo odločno poziva, naj brez odlašanja predloži svojo revizijo;

40.  poziva Komisijo in države članice, naj brez zmanjševanja splošne varnosti uvedejo odločnejše in bolj učinkovite ukrepe in pobude, s katerimi bi železniška podjetja spodbudili k zmanjšanju hrupa v železniškem tovornem prometu, saj onesnaženje s hrupom škodljivo vpliva na zdravje, obenem pa je zdaj že skoraj sedem milijonov ljudi v EU izpostavljenih ravnem železniškega hrupa, ki presegajo prag prevelike izpostavljenosti, zlasti na mestnih območjih; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj določi najvišje dovoljene vrednosti hrupa v železniškem tovornem prometu;

41.  meni, da je treba spodbujati prehod na prevoz po železnici in plovnih poteh, saj ta pripomore k zmanjšanju zastojev in manj onesnažuje kot cestni promet;

42.  ugotavlja, da bi morale imeti celinske plovne poti večjo vlogo kot logistična središča v podporo morskim pristaniščem, zlasti s premikanjem blaga v zaledje in povezovanjem evropskih morij;

43.  pozdravlja prve korake Komisije k uvedbi standardov za goriva za težka gospodarska vozila in omejitev CO2 ter cilj zmanjšanja toplogrednih plinov za sektor cestnega tovornega prometa na podlagi Pariškega sporazuma; meni, da bi bilo treba ukrepe, za katere je potrebna sprememba standardov za infrastrukturo in operativnih standardov omrežja TEN-T, treba upoštevati le, kadar z drugimi možnostmi, kot so zmanjšanje števila voženj praznih vozil, boljša uporaba in razpoložljivost alternativnih goriv, boljša logistika in pogonski sistemi, ni mogoče povečati učinkovitosti z manjšim vplivom na infrastrukturo in okolje;

44.  poziva Komisijo, naj oceni izvedljivost uvedbe enotne skupne metode merjenja emisij toplogrednih plinov v celotni dobavni verigi in za vse rešitve v modalnem prevozu;

45.  poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj električnih prevoznih načinov prevoza in teh načinov na alternativni pogon ter potrebne infrastrukture, skupaj s celotnim omrežjem TEN-T, ter zlasti v mestnih središčih spodbuja razvoj inovativnih prometnih sistemov, na primer z uporabo električnih vozil in obnovljivih virov energije, ter razvoj alternativnih goriv in ustrezne infrastrukture; poudarja, da se pri logistiki zadnjega dela poti z uporabo lahkih električnih gospodarskih vozil na splošno zmanjšujejo emisije CO2 ter zlasti lokalnih onesnaževal in hrupa, kar pozitivno prispeva h kakovosti zraka v mestih; zato poudarja, da je treba na logističnih vozliščih zagotoviti polnilno infrastrukturo;

46.  meni, da so potrebni nadaljnji ukrepi za učinkovitejši in okolju prijaznejši cestni promet v logistični verigi; predlaga ublažitev prometnih omejitev in zagotovitev stalnosti in popolnoma učinkovite logistike na koridorjih osrednjega omrežja za težka gospodarska vozila, ki vozijo na čista alternativna goriva v skladu z najvišjimi emisijskimi, varnostnimi in socialnimi standardi ter standardi glede hrupa; vztraja, da je treba na koridorjih osrednjega omrežja v velikem obsegu zagotoviti postaje za alternativna goriva in varna parkirišča za tovornjake, vključno s potrebnimi prostori, da bodo lahko poklicni vozniki svoj čas počitka preživeli v dostojnih pogojih;

47.  meni, da bi bilo treba uvajanje čistejših pogonskih sistemov v tovornem prometu okrepiti z usklajeno in nujno vzpostavitvijo infrastrukture za alternativna goriva v koridorjih TEN-T v skladu z zakonodajo EU;

48.  poudarja, da je treba izboljšati zagotavljanje in dostop do informacij o multimodalnih in logističnih storitvah v EU, zlasti za mala in srednja podjetja, ki imajo do tovrstnih informacij omejen dostop; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z omrežnimi operaterji in državami članicami olajša izmenjavo trenutnih sporazumov, orodij, konvencij, zakonodaje in najboljših praks na področju multimodalnega prometa v EU ter kot pomoč gospodarskim subjektom pripravi priročnik, ki bo na voljo na internetu;

49.  ugotavlja, da ima digitalizacija storitev svojo vlogo pri spodbujanju okolju prijaznejših prometnih rešitev; zato poziva Komisijo, naj tudi z usklajenim zakonodajnim pristopom na ravni EU zlasti malim in srednjim podjetjem omogoči dostop do podatkov o prometnih tokovih vzdolž koridorjev in o uporabi multimodalnega prometa ter njihovo skupno uporabo, in naj v to v večji meri vključi lokalne nosilce dejavnosti in javne organe iz sektorja, da bi tudi z izmenjavo dobre prakse omogočili boljše upravljanje dobavne verige ter učinkovitejšo uporabo virov in infrastrukture; poudarja, da je dostop akterjev, kot so ponudniki storitev digitalnih zemljevidov in navigacije, do takih podatkov o prometnih tokovih bistven za omogočanje intermodalnega prometa, učinkovitejše določanje poti, avtomatizirano vožnjo in inteligentne prometne sisteme, pa tudi za t. i. „platooning“ (oblikovanje kolon vozil) v cestnem tovornem prometu, ki omogoča boljšo uporabo zračnega upora ter tako zmanjšuje emisije in povečuje zmogljivost cest;

50.  predlaga obvezno namestitev alkoholnih ključavnic z nizko, znanstveno utemeljeno stopnjo tolerance pri meritvah v vsa nova vozila za prevoz blaga;

Boljše usposabljanje in boljše razmere za delo, ki bi privabili nove delavce

51.  ugotavlja, da so se delovne in življenjske razmere za delovno silo v logistični verigi v zadnjih letih znatno poslabšale, zaradi česar ta sektor postaja manj privlačen za nove generacije, zlasti za mobilne delavce;

52.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da v logističnem sektorju primanjkuje delovne sile in da bo tehnološki razvoj v naslednjih letih prinesel dodatne izzive, počasno prilagajanje delovne sile novim, tudi digitalnim tehnologijam v tem sektorju pa bi lahko ogrozilo njegovo delovanje; poziva Komisijo, naj opredeli potrebe po usposabljanju in izobraževanju na ravni EU ter delovne razmere, stroške in ovire, ki delovno silo odvračajo od prometnega sektorja, poleg tega pa naj nujno predlaga ukrepe, s katerimi bi poskrbeli, da bo ta sektor bolj privlačen za mlade in prihodnje generacije; meni, da je to priložnost za okrepitev deleža žensk in novih udeležencev na trgu dela v prometnem sektorju, tudi državljanov tretjih držav, in sicer tudi s pomočjo ukrepov pozitivne diskriminacije; poleg tega bi morale strateške naložbe v usposabljanje in boljše delovne razmere vključevati pobude za razvoj znanja v javnem sektorju, da bi se vprašanja v zvezi s tovornim prometom bolje vključila v socialno načrtovanje, ter razvoj zmogljivosti za predstavitev in preskušanje, kjer bi se lahko v realnih pogojih uporabile in preskušale raziskave in inovacije v zvezi s tovorom in logistiko;

53.  poziva Komisijo, naj oceni možnost za finančne naložbe v dualni sistem in sistem poklicnega usposabljanja v prometnem sektorju;

54.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo zadostna in varna parkirišča v koridorjih TEN-T, da se preprečijo vse večje varnostne težave za mobilne prevozne delavce;

55.  poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo nedavna priporočila Parlamenta o socialno-ekonomskih vidikih v prometnem sektorju ter o boju proti nepoštenim praksam na trgu dela; ugotavlja, da je treba pri zakonodaji o socialnih in delovnih razmerah spoštovati vse temeljne svoboščine EU ter ne omejevati poštene konkurence ali nalagati dodatnih upravnih bremen;

Potrebne so boljše statistične informacije o logistiki

56.  poudarja potrebo po boljši statistiki intermodalnega prevoza in njegovega delovanja v sektorju logistike, da bi olajšali napoved in pregled ukrepov politike in naložb ter zagotovili dragocene informacije za operaterje; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z deležniki razvije okvir za statistične podatke o multimodalnem prometu in logistiki na ravni celotne EU ter pripravi nove kazalnike, ki bodo bolje odražali dejanske trende v prometu;

o
o   o

57.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0310.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0423.
(3) UL C 295 E, 4.12.2009, str. 79.
(4) UL C 187 E, 24.7.2008, str. 154.
(5) UL L 348, 20.12.2013, str. 1.
(6) UL L 348, 20.12.2013, str. 129.
(7) UL L 276, 20.10.2010, str. 22.
(8) https://english.eu2016.nl/documents/publications/2016/06/20/ministerial-declaration-on-implementing-ten-t
(9) http://ec.europa.eu/transport/themes/infrastructure/news/doc/2016-06-20-ten-t-days-2016/issues-papers.pdf
(10) http://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR16_08/SR_RAIL_FREIGHT_EN.pdf


Evropski steber socialnih pravic
PDF 492kWORD 71k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic (2016/2095(INI))
P8_TA(2017)0010A8-0391/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Listine Unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 9 PDEU, v skladu s katerim mora EU spodbujati visoko stopnjo zaposlenosti, zagotavljati ustrezno socialno zaščito, se boriti proti socialni izključenosti ter zagotavljati visoko stopnjo izobraževanja, usposabljanja in varovanja človekovega zdravja,

–  ob upoštevanju členov 151–156 PDEU,

–  ob upoštevanju deklaracije z dne 9. maja 1950, ki poziva k izenačenju in izboljšanju življenjskih pogojev delavcev,

–  ob upoštevanju Evropske socialne listine, njenega dodatnega protokola in spremenjene različice, ki je začela veljati 1. julija 1999, zlasti delov I in II ter členov 2, 4, 16 in 27 o pravici delavcev z družinskimi obveznosti do enakih možnosti in enakega obravnavanja,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije ZN o pravicah invalidov, ki jo je EU ratificirala leta 2010,

–  ob upoštevanju Konvencije ZN o otrokovih pravicah, ki je začela veljati leta 1990,

–  ob upoštevanju Listine Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev, ki je bila sprejeta 9. decembra 1989,

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja za leto 2030, ki so jih Združeni narodi sprejeli leta 2015 in veljajo za cel svet, vključno z EU,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2010/18/EU z dne 8. marca 2010 o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, ter o razveljavitvi Direktive 96/34/ES(1),

–  ob upoštevanju konvencij in priporočil Mednarodne organizacije dela (MOD),

–  ob upoštevanju Evropskega kodeksa o socialni varnosti Sveta Evrope in njegovega protokola, temeljnega evropskega instrumenta za minimalno harmonizacijo sistemov socialne varnosti, ki določa minimalne standarde in pogodbenicam dopušča, da jih presegajo,

–  ob upoštevanju poročila neodvisne strokovnjakinje Združenih narodov za uveljavljanje vseh človekovih pravic starejših oseb,

–  ob upoštevanju veljavne zakonodaje EU, mehanizmov za usklajevanje politike in finančnih instrumentov na področjih zaposlovanja, socialne politike, ekonomske in monetarne politike, notranjega trga, prostega pretoka blaga, oseb, storitev in kapitala, Evropskega socialnega sklada ter ekonomske, socialne in teritorialne kohezije,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. in 26. marca 2010 in 17. junija 2010 ter sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju Priporočil in sklepov Sveta o vključevanju Romov,

–  ob upoštevanju Priporočila Komisije z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela(2),

–  ob upoštevanju Priporočila z dne 20. februarja 2013 Komisije z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti(3),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. decembra 2015 o spodbujanju socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi,

–  ob upoštevanju direktive o enakosti pri zaposlovanju(4),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive o porodniškem dopustu, ki ga je podala Komisija (COM(2008)0637),

–  ob upoštevanju direktive o pisni izjavi(5),

–  ob upoštevanju direktive o delu za določen čas(6),

–  ob upoštevanju direktive o agencijah za zagotavljanje začasnega dela(7),

–  ob upoštevanju direktive o delu s krajšim delovnim časom(8),

–  ob upoštevanju direktive o enakem obravnavanju ne glede na raso(9),

–  ob upoštevanju političnih smernic za Komisijo z naslovom Nov začetek za Evropo: moj načrt za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe, ki jih je Jean-Claude Juncker predstavil 15. julija 2014,

–  ob upoštevanju poročila o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije (poročilo petih predsednikov) z dne 22. junija 2015,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2016 o začetku posvetovanja o evropskem stebru socialnih pravic (COM(2016)0127) in njegovih prilog,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2016 z naslovom Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo (COM(2016)0356),

–  ob upoštevanju sporočil Komisije o vključevanju Romov (COM(2010)0133, COM(2011)0173, COM(2012)0226, COM(2013)0454, COM(2015)0299 in COM(2016)0424),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. oktobra 2016 o jamstvu za mlade in pobudi za zaposlovanje mladih: po treh letih izvajanja (COM(2016)0646),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 21. marca 2014 o uporabi Direktive 2008/104/ES o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (COM(2014)0176),

–  ob upoštevanju mnenja EESO z dne 17. septembra 2015 o načelih učinkovitih in zanesljivih sistemov socialnega varstva(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o strateških prednostnih nalogah v delovnem programu Komisije za leto 2017(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. maja 2015 o porodniškem dopustu(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2014 o strategiji EU za brezdomstvo(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji EU za enakost žensk in moških po letu 2015(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o uporabi Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(16),

–  ob upoštevanju dokumenta Evropske komisije z naslovom Strateško sodelovanje za enakost spolov 2016–2019,

–  ob upoštevanju Evropskega pakta za enakost spolov (2011–2020),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2015 o zmanjševanju neenakosti s posebnim poudarkom na revščini otrok(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2016 o uresničevanju cilja o zmanjšanju revščine glede na vse večje gospodinjske stroške(19),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2016 o izvajanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s posebnim poudarkom na sklepnih ugotovitvah Odbora Združenih narodov za pravice invalidov(20),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2016 o socialnemu dampingu v Evropski uniji(21),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o ustvarjanju ugodnih razmer na trgu dela za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja(22),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. oktobra 2016 o potrebi po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom(23),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o vzpostavitvi konkurenčnega trga dela EU za 21. stoletje: usklajevanje znanj in spretnosti s povpraševanjem in zaposlitvenimi možnostmi kot način reševanja iz krize(24),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o politikah za pridobivanje spretnosti v boju proti brezposelnosti mladih(25),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. novembra 2012 o paktu za socialne naložbe – odgovor na krizo(26) in svežnja Komisije za socialne naložbe z dne 20. februarja 2013, vključno s priporočilom Komisije z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Romih(27),

–  ob upoštevanju Slovarja evropskih odnosov med delodajalci in delojemalci, ki ga je izdala fundacija Eurofound,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2014 z naslovom Plača v Evropi v 21. stoletju,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2014 z naslovom Dostop do zdravstvenega varstva v času krize,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2015 z naslovom Dostop do prejemkov socialnega varstva: zmanjševanje neizkoriščenosti,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2015 z naslovom Nove oblike zaposlitve,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2016 z naslovom Neustrezne bivanjske razmere v Evropi: stroški in posledice,

–  ob upoštevanju prihodnjega preglednega poročila o šesti Eurofoundovi evropski raziskavi o delovnih razmerah v letu 2016,

–  ob upoštevanju študije MOD iz leta 2016 o gradnji socialnega stebra za evropsko konvergenco,

–  ob upoštevanju dela, ki ga je opravila Agencija Evropske unije za temeljne pravice (FRA), zlasti njenih raziskav med migranti in manjšinami ter poročil o hudem izkoriščanju delovne sile, sistemih za zaščito otrok in pravici invalidov do neodvisnega življenja,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča v zadevi C-266/14 z dne 10. septembra 2015 o organizaciji delovnega časa za delavce, ki nimajo stalnega ali običajnega kraja opravljanja dela,

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča v združenih zadevah C-8/15 P do C-10/15 P (Ledra Advertising in drugi) z dne 20. septembra 2016, ki utrjuje temeljne pravice državljanov v razmerju do Komisije in Evropske centralne banke v zvezi s sprejemanjem memorandumov o soglasju v imenu EMS,

–  ob upoštevanju skupne analize ključnih izzivov evropskega trga dela iz oktobra 2007 in skupne poglobljene analize zaposlovanja iz julija 2015, ki so ju pripravili evropski socialni partnerji, BusinessEurope, CEEP, ETUC in UEAPME,

–  ob upoštevanju skupnega mnenja Odbora za zaposlovanje in Odbora za socialno zaščito o evropskem stebru socialnih pravic, ki ga je Svet potrdil 13. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0391/2016),

A.  ker se mora Evropska unija hitro in vidno odzvati na vse večje nezadovoljstvo in zaskrbljenost številnih državljanov glede negotovih izgledov za življenje, brezposelnosti, naraščajočih neenakosti in pomanjkanja priložnosti, zlasti za mlade; ker se je javno posvetovanje o evropskem stebru socialnih pravic, ki ga je Komisija izvajala do decembra 2016, razvilo v temeljit razmislek o obstoječem socialnem pravnem redu in široko razpravo med socialnimi partnerji, nacionalnimi vladami in parlamenti, civilno družbo in institucijami EU o prihodnosti in strukturi prihodnjega evropskega socialnega modela; ker lahko ta razprava pomaga opozoriti na temeljne vrednote EU in dejstvo, da ima Evropa v svetovnem merilu napredne delovne in socialne standarde ter sistem socialnega varstva; ker lahko razprava o evropskem stebru socialnih pravic in ukrepih, ki jih je treba sprejeti po razpravi, tudi pomaga postaviti evropski projekt na trdnejše temelje in pri ljudeh povečati občutek odgovornosti v okviru procesa evropskega povezovanja;

B.  ker mora EU še naprej razvijati evropski socialni model v okviru socialnega tržnega gospodarstva, ki krepi moč ljudi, omogoča trajnostno blaginjo in visoko produktivnost ter je utemeljen na solidarnosti, socialni pravičnosti in enakih možnostih, pravični porazdelitvi bogastva, medgeneracijski družbi, pravni državi, preprečevanju diskriminacije, enakosti spolov, univerzalnem in kakovostnem javnem izobraževalnem sistemu, kakovostnih delovnih mestih in dolgoročni trajnostni rasti, ki ponuja številna nova delovna mesta in je vključujoča, skladno s svetovnimi cilji trajnostnega razvoja – modelu, katerega dejanski namen je polna zaposlenost, ki zagotavlja primerno socialno zaščito in kakovostne osnovne storitve za vse, preprečuje ekonomsko neenakost, krepi moč ljudi v ranljivem položaju, prispeva k boju proti revščini in socialni izključenosti, spodbuja sodelovanje v civilnem in političnem življenju ter izboljšuje življenjski standard vseh državljanov EU ter izpolnjuje cilje in pravice, opredeljene v Pogodbah EU, Listini o temeljnih pravicah in Evropski socialni listini;

C.  ker se je Komisija zavezala, da bo EU dosegla „socialno bonitetno oceno AAA“, in naj bi spomladi 2017 objavila predlog za evropski steber socialnih pravic, ki bo spodbujal dobro delujoče in vključujoče trge dela in sisteme socialne varnosti v sodelujočih državah članicah ter bo usmerjal ponovno povečevanje konvergence s (i) posodobitvijo obstoječe zakonodaje EU, (ii) izboljšanjem okvira EU za usklajevanje gospodarske in socialne politike, med drugim s socialno analizo nacionalnih prizadevanj za reforme brez ustvarjanja neučinkovitih vzporednih struktur, in (iii) zagotavljanjem ustrezne finančne pomoči na nacionalni in evropski ravni; ker ima Evropski parlament, ki ga neposredno izvolijo evropski državljani, temeljno odgovornost in vlogo pri opredeljevanju in sprejemanju evropskega stebra socialnih pravic;

D.  ker je namen gospodarske in socialne politike, da služi ljudem, tudi s spodbujanjem trajnostnih in družbeno odgovornih gospodarskih dejavnosti v enakih pogojih, in ker so ljudje prav tako najpomembnejši dejavnik za konkurenčnost podjetja in pravilno delovanje celotnega gospodarstva;

E.  ker lahko socialni dialog pozitivno prispeva k rasti, zaposlovanju in konkurenčnosti; ker mora Unija priznati in spodbujati vlogo socialnih partnerjev, olajšati dialog med njimi in spoštovati njihovo avtonomijo, tudi pri določanju plač, pravici do pogajanj o kolektivnih pogodbah in pravici do njihovega sklepanja in izvajanja ter pravici do kolektivnega ukrepanja v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso; ker bi moral evropski steber socialnih pravic spodbujati socialne partnerje in države članice k vzpostavitvi standardov, ki bodo višji od tistih, ki so bili dogovorjeni na evropski ravni; ker se Komisija posvetuje s socialnimi partnerji o možni usmeritvi delovanja Evropske unije na področju socialne politike; ker je potrebna nenehna podpora socialnemu dialogu na vseh ravneh;

F.  ker je bistveno, da podjetja ravnajo družbeno odgovorno in dejansko upoštevajo trajnost in interese družbe; ker je pomembno, da se delavci vključujejo v odločanje; ker so podjetja socialnega gospodarstva, kot so zadruge, dober zgled v smislu ustvarjanja kakovostnih delovnih mest, spodbujanja socialnega vključevanja in podpiranja vključujočega gospodarstva;

G.  ker temeljne socialne pravice veljajo za vse ljudi v EU, obstoječa zakonodaja Unije, ki ureja trg dela, proizvodov in storitev, pa velja za vse države članice; ker so države članice zaradi gospodarskega povezovanja medsebojno odvisne v smislu zmogljivosti zagotavljanja dostojnih delovnih pogojev in vzdrževanja socialne kohezije; ker delujoč enotni trg zahteva trdno jedro socialnih pravic delavcev, da se prepreči konkurenca na podlagi delovnih pogojev; ker načelo subsidiarnosti, kot je opredeljeno v pogodbah, upravičuje ukrepanje na ravni Unije zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov; ker je doseganje socialnih ciljev EU odvisno tudi od nacionalne zakonodaje in dobro razvitih nacionalnih socialnih sistemov; ker so regionalne razlike med plačami in sistemi socialne varnosti v določeni meri neizogibne, vendar bi bilo treba preprečiti, da bi ustvarile pritisk za slabšanje delovnih in življenjskih pogojev; ker je naraščajoča socialna in ekonomska konvergenca zelo pomembna za pravilno delovanje Unije; ker Unija nacionalnih sistemov socialne varnosti ne harmonizira, ampak jih usklajuje, spodbuja njihov razvoj in podpira učinkovito socialno varstvo oseb, ki uresničujejo pravico do prostega gibanja; ker bi morale regulativne spremembe slediti tehnološkim in drugim inovacijam, da se zagotovi pravna varnost in spodbudi gospodarski razvoj prek poštene konkurence; ker bo izvajanje evropskega stebra socialnih pravic zahtevalo ukrepanje na več ravneh, medsektorske pristope in polno sodelovanje deležnikov; ker bi morale, če je primerno, določbe o času počitka delavcev upoštevati skupni dan počitka glede na uveljavljeno tradicijo in običaje v državi ali regiji;

H.  ker je treba evropske socialne države posodobiti in okrepiti, da bodo podpirale prehode navzgor na trg dela in znotraj njega ter ohranjale gospodarsko varnost v celotnem življenju ljudi; ker je z vse večjo zapletenostjo trga dela naravno, da mora tudi socialna država prilagoditi svoje mehanizme in instrumente, da bi pravilno upravljala različna socialna tveganja, ki izhajajo iz tega; ker bi moral ta postopek posodabljanja izboljšati tudi dostop do socialne države in interakcijo z njo ter olajšati uporabo ustreznih pravil, tudi za MSP; ker pa je vloga socialne države širša od tega, kar velja za trg dela; med drugim obsega tudi delovanje sistemov socialne varnosti, boj proti revščini in socialni izključenosti ter naložbe v izobraževanje, otroško varstvo, zdravstveno varstvo, socialne službe in druge osnovne storitve; ker imajo socialne naložbe, ki podpirajo razvoj ljudi od zgodnjega otroštva do pozne starosti, bistveno vlogo pri tem, da ljudem omogočajo polno udejstvovanje v družbi in gospodarstvu 21. stoletja; ker si bo treba odločno prizadevati za zmanjšanje revščine in socialno vključevanje, ki sta cilja strategije Evropa 2020; ker je stanovanjska problematika v številnih državah članicah pereče vprašanje in ker številna gospodinjstva velik delež razpoložljivega dohodka potrošijo za stanovanjske stroške in stroške energije;

I.  ker priporočilo št. 202 MOD določa, da bi morale minimalne ravni socialne zaščite vključevati vsaj naslednja osnovna zagotovila za socialno varstvo: a) dostop do vseh dobrin in storitev, ki so na nacionalni ravni opredeljene kot osnovno zdravstveno varstvo, vključno s poporodnim varstvom, in izpolnjujejo merila glede razpoložljivosti, dostopnosti, sprejemljivosti in kakovosti; b) osnovno dohodkovno varnost za otroke, ki dosega vsaj minimalno nacionalno raven ter zagotavlja dostop do hrane, izobraževanja, oskrbe ter drugih potrebnih dobrin in storitev; c) osnovno dohodkovno varnost, ki dosega vsaj minimalno nacionalno raven, za delovno sposobno prebivalstvo, ki nima zadostnih dohodkov, zlasti v primerih bolezni, brezposelnosti, materinstva in invalidnosti; in d) osnovno dohodkovno varnost za starejše, ki dosega vsaj minimalno nacionalno raven; ker bi moral evropski steber socialnih pravic upoštevati to opredelitev in si prizadevati zagotoviti celovito doseganje in po možnosti preseganje take osnovne socialne varnosti v vseh državah članicah; ker je Ekonomsko-socialni odbor v zvezi s tem pomembno prispeval z dogovorom o načelih za učinkovite in zanesljive sisteme socialne varnosti;

J.  ker se vse države članice EU srečujejo z nekaterimi izzivi na področju zaposlovanja in socialnimi izzivi; ker je uresničevanje socialnih pravic odvisno tudi od politik in instrumentov, ki podpirajo teritorialno kohezijo, zlasti v regijah z velikimi in trajnimi naravnimi, demografskimi ali strukturnimi ovirami, vključno z regijami, ki imajo majhno gostoto prebivalstva, v katerih je prebivalstvo razpršeno ali so najbolj oddaljene; ker prikrajšane regije potrebujejo več strateških naložb in kohezijsko podporo, da bi povečali njihovo konkurenčnost, izboljšali njihovo socialno-ekonomsko strukturo in preprečili nadaljnje zmanjševanje števila prebivalstva; ker se euroobmočje s svojim sedanjim makroekonomskim okvirom srečuje s posebnimi izzivi pri doseganju ciljev na področju zaposlovanja in socialnih ciljev, ki so določeni v Pogodbah; ker bo za ponovno vzpostavitev ustrezne socialno-ekonomske zaščite kot nadomestila za povečano notranjo prožnost verjetno treba razmisliti o posebnih socialnih ciljih, standardih in/ali finančnih instrumentih na ravni euroobmočja;

K.  ker se evropski trgi dela vse pogosteje razvijajo v smeri netipičnih ali nestandardnih oblik zaposlitve, kot so začasno delo, neprostovoljno delo s krajšim delovnim časom, priložnostno delo, sezonsko delo, delo na zahtevo, odvisna samozaposlitev ali delo prek digitalnih platform; ker kljub temu stalna delovna mesta še naprej največ prispevajo k rasti zaposlovanja in so naraščala hitreje kot začasne zaposlitve v zadnjih dveh letih in pol(28); ker povpraševanje po delovni sili postaja bolj raznoliko kot v preteklosti; ker lahko to v nekaterih primerih koristi produktivnosti, usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, prehodu na trg dela in priložnostim za drugo poklicno pot za tiste, ki to potrebujejo; ker na drugi strani nekatere nestandardne oblike zaposlitve pomenijo dolgotrajno ekonomsko negotovost in slabe delovne razmere, zlasti v smislu nižjih in manj zanesljivih dohodkov, nezadostnih možnosti za zagovarjanje svojih pravic, pomanjkljivega socialnega in zdravstvenega zavarovanja, pomanjkljive poklicne identitete in slabših kariernih obetov ter težav pri usklajevanju dela na zahtevo in družinskega življenja; ker bi moral dinamičen trg dela vsakomur zagotavljati možnosti, da v svojem delovnem življenju uporablja svoja znanja in spretnosti, med drugim na podlagi zdravih in varnih delovnih pogojev, aktivnih politik trga dela in dopolnjevanja kompetenc v celotnem življenjskem obdobju z rednim in vseživljenjskim učenjem; ker ustrezna sodna praksa Sodišča Evropske unije pojasnjuje pojma „delovno razmerje“ in „delavec“ za izvajanje prava Unije, brez poseganja v nacionalne opredelitve pojma delavca, ki so določene za namene nacionalne zakonodaje, v skladu z načelom subsidiarnosti;

L.  ker so aktivne politike trga dela, lastna odgovornost in udeležba v vseživljenjskem učenju pomembne za vključevanje na trg dela, čeprav je brezposelnost v večini primerov posledica pomanjkanja delovnih mest ali drugih okoliščin, na katere posameznik ne more vplivati;

M.  ker bodo za spodbujanje udeležbe ljudi, ki se znajdejo v ranljivih okoliščinah, ali skupin, ki so pogosteje diskriminirane, kot so ženske, etnične manjšine, dolgotrajno brezposelni, starejši in invalidi, na trgu dela in zagotavljanje dostojnega življenjskega standarda v celotnem obdobju njihovega življenja morda potrebni dodatni ukrepi; ker se je EU zavezala, da bo za 80 milijonov invalidov, kolikor jih po ocenah živi v EU, ustvarila Evropo brez ovir, in ker cilj zmanjševanja revščine in cilji na področju zaposlovanja ne bodo doseženi, če invalidi ne bodo v celoti vključeni v gospodarstvo in družbo; ker je EU ratificirala Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov, zato bi morala biti načela iz te konvencije vključena v steber socialnih pravic; ker se je negativni učinek krize na dostop do zdravstvenega varstva pogosto pokazal z zamudo, številni ljudje pa so se znašli v položaju, ko dejansko nimajo dostopa do zdravstvenega varstva, čeprav njihovo zdravstveno zavarovanje te storitve uradno krije, zlasti ker si ne morejo privoščiti doplačil ali se uvrstiti na čakalne sezname;

N.  ker se ženske v EU še vedno srečujejo s številnimi oblikami diskriminacije in so še vedno premalo zastopane na vseh področjih odločanja;

O.  ker je enakost spolov določena v Pogodbah EU in Listini o temeljnih pravicah EU ter je bistvena vrednota EU; ker ostajajo kljub temu ženske na trgu dela na splošno premalo zastopane, saj je stopnja zaposlenosti moških 75,6 %, žensk pa 64,5 %, medtem ko so v delu s krajšim delovnim časom in najslabše plačanih sektorjih preveč zastopane, poleg tega pa imajo nižjo urno postavko, kar vodi v 16-odstotno razliko v plačah med spoloma in prispeva k 39-odstotni razliki v pokojninah med spoloma, z velikimi razlikami med državami članicami; ker v državah članicah v postopkih zaposlovanja še vedno prevladuje diskriminacija na podlagi spola, čeprav ženske po izobrazbi presegajo moške;

P.  ker so socialne pravice, storitve in ustrezni prejemki vprašanja, povezana s spolom, saj vse več žensk opravlja slabo plačana dela, pri čemer bolj tvegajo revščino in so bolj odvisne od socialnih storitev, tako javnih kot zasebnih, hkrati pa ohranjajo tradicionalno vlogo skrbnic otrok in starejših članov družine ter so v prvi vrsti odgovorne za izpolnjevanje potreb gospodinjstev, kar vse skupaj vodi v nižje pokojnine za ženske;

Q.  ker barcelonski cilji iz leta 2002 še zdaleč niso doseženi, medtem ko Listina o temeljnih pravicah določa, da imajo otroci pravico do varstva in nege, in ker to odločilno vpliva na udeležbo žensk na trgu dela, enakost spolov, ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter revščino žensk;

R.  ker gre lahko Evropa veliko dlje pri razvijanju grozda sektorjev, osredotočenih na podpiranje zdravja, znanja in sposobnosti ljudi za sodelovanje v gospodarstvu; ker imajo storitve, usmerjene v ljudi, kot so izobraževanje, zdravstveno varstvo, otroško varstvo in druge storitve oskrbe ter šport, pomemben potencial za odpiranje delovnih mest, zato jih ne bi smeli obravnavati kot strošek za gospodarstvo, ampak kot dejavnike, ki omogočajo trajnostno blaginjo;

S.  ker je potreben strateški pristop k izzivom, ki so povezani s staranjem in zmanjševanjem števila delovno sposobnega prebivalstva v EU, zlasti z vidika pomanjkanja in neustreznosti strokovnega znanja na trgu dela EU v prihodnosti ter pričakovanega gibanja stopnje ekonomske odvisnosti, ob hkratnem upoštevanju državljanov tretjih držav, ki zakonito prebivajo v EU; ker je pomembno spodbujati možnosti poklicne mobilnosti, zlasti pri mladih, vključno s tistimi, ki se poklicno usposabljajo prek vajeništva;

1.  poziva Komisijo, naj na podlagi pregleda socialnega pravnega reda ter politike zaposlovanja in socialne politike EU ter na podlagi rezultatov javnega posvetovanja iz leta 2016 pripravi predloge za trden evropski steber socialnih pravic, ki ne bo omejen na izjavo o načelih ali dobrih namenih, ampak bo okrepil socialne pravice s konkretnimi in specifičnimi orodji (zakonodajo, mehanizmi oblikovanja politik in finančnimi instrumenti), ki bodo kratkoročno in srednjeročno pozitivno vplivali na življenje ljudi in podprli gradnjo Evrope v 21. stoletju, tako da bodo učinkovito zagotovili spoštovanje socialnih ciljev Pogodb, podprli nacionalne socialne države, okrepili kohezijo, solidarnost in naraščajočo konvergenco glede gospodarskih in socialnih dosežkov, zagotovili ustrezno socialno varstvo, zmanjševali neenakost, dosegli napredek na področju zmanjševanja revščine in socialne izključenosti, ki že predolgo zamuja, podprli nacionalna prizadevanja za reforme s primerjalnimi analizami in pomagali izboljšati delovanje Evropske monetarne unije (EMU) in enotnega trga EU;

2.  meni, da bi moral evropski steber socialnih pravic prispevati tudi k pravilnemu izvajanju mednarodnih standardov dela in posodobitvi socialne politike; meni, da bi morali socialni standardi, ki bodo vzpostavljeni z evropskim stebrom socialnih pravic, veljati za vse države, ki so vključene v enotni trg, da bi ohranili enake pogoje za vse, ter da bi morali zakonodaja, mehanizmi upravljanja in finančni instrumenti, ki so pomembni za doseganje teh standardov, veljati za vse države članice EU; poudarja, da bi morale gospodarske politike EU upoštevati steber socialnih pravic; ugotavlja, da bi bilo treba zaradi specifičnih omejitev, ki jih prinaša članstvo v euroobmočju, na ravni euroobmočja uvesti dodatne posebne socialne cilje in standarde ter razmisliti o ustrezni finančni pomoči, hkrati pa na prostovoljni osnovi ostati odprti državam članicam, ki niso članice euroobmočja; opozarja na možnost, da se za vzpostavitev trdnega evropskega stebra socialnih pravic po potrebi uporabi mehanizem za okrepljeno sodelovanje iz člena 20 PEU;

3.  poudarja, da bi moral evropski steber socialnih pravic vsem, ki živijo v EU, zagotoviti močnejša orodja, s katerimi bi ohranili nadzor nad svojim življenjem, kar bi jim omogočilo živeti dostojno življenje in uresničevati lastne želje, z omejevanjem različnih socialnih tveganj, ki se pojavljajo v življenju, ter ljudem omogočati, da polno sodelujejo v družbi ter se prilagajajo pogostim tehnološkim in gospodarskim spremembam, tudi s strokovnim izpopolnjevanjem in podporo podjetništvu; poudarja, da bi moral evropski steber socialnih pravic prisiliti trge, da bodo delovali za skupno dobrobit, blaginjo in trajnostni razvoj v okviru visoko konkurenčnega socialnega gospodarstva, s ciljem zagotoviti polno zaposlenost in socialni napredek, tudi s pomočjo industrijske politike na ravni EU; meni, da bi moral evropski steber socialnih pravic v ta namen spodbujati ustrezne socialne standarde in krepiti nacionalne socialne države, ki bi s primernimi, dostopnimi ter finančno vzdržnimi sistemi socialne zaščite in politikami na področju socialnega vključevanja vzdrževale socialno kohezijo in enakost v celotni EU; poudarja, da bi moral olajšati tudi prosto gibanje delavcev na poglobljenem in bolj poštenem evropskem trgu dela; poudarja, da bi moral evropski steber socialnih pravic prek politike zaposlovanja in socialnih politik prispevati tudi k spoštovanju načel enake obravnave, preprečevanja diskriminacije in enakih možnosti; priporoča, da steber tako omogoča učinkovito uresničevanje obstoječih socialnih pravic in določa nove pravice, kadar so utemeljene z novim tehnološkim in socialno-ekonomskim razvojem; je prepričan, da bi evropski steber socialnih pravic tako krepil tudi legitimnost EU;

Posodobitev obstoječih delovnih in socialnih standardov

4.  poziva socialne partnerje in Komisijo k sodelovanju, da bi predstavili predlog okvirne direktive o dostojnih delovnih pogojih v vseh oblikah zaposlitve, ki bo na podlagi temeljite ocene učinka razširila obstoječe minimalne standarde na nove vrste delovnih razmerij; meni, da bi morala ta okvirna direktiva izboljšati izvajanje prava EU, povečati pravno varnost na enotnem trgu in preprečiti diskriminacijo z dopolnitvijo obstoječe zakonodaje EU in tako, da bi za vsakega delavca zagotovila osnoven sklop izvršljivih pravic, ne glede na vrsto pogodbe ali delovno razmerje, vključno z enakim obravnavanjem, varovanjem zdravja in varnostjo, varstvom med porodniškim dopustom, določbami o delovnem času in času počitka, usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, dostopom do usposabljanja, podporo pri delu za invalide, ustreznimi pravicami do obveščenosti, svetovanja in sodelovanja, svobodo združevanja in zastopanosti, kolektivnimi pogajanji in kolektivnimi ukrepi; poudarja, da bi se morala ta okvirna direktiva uporabljati za zaposlene in vse delavce v nestandardnih oblikah zaposlitve, pri čemer ne bi bilo nujno spreminjati obstoječih direktiv; opozarja, da se obstoječe pravice delavcev v državah članicah izvajajo v skladu z nacionalno zakonodajo in pravom EU; poziva tudi k učinkovitejšemu izvajanju in nadzoru obstoječih standardov dela za izboljšanje izvršljivosti pravic in preprečevanje neprijavljenega dela;

Delovni pogoji

5.  priznava, da je določena raznolikost pogodb o zaposlitvi koristna za učinkovito usklajevanje delavcev in delodajalcev; opozarja pa na nevarnost dvojnosti na trgu dela in na nevarnost, da bi ljudje ostali ujeti zaradi negotovih pogodb, brez oprijemljive možnosti napredovanja; poudarja pomen pogodb o zaposlitvi za nedoločen čas zaradi socialno-ekonomske varnosti in opozarja na koristi, ki jih take pogodbe zagotavljajo delavcem v številnih sektorjih; podpira tudi spodbujanje poslovnih modelov socialnega gospodarstva; poziva Komisijo, naj razširi direktivo o pisni izjavi (91/533/EGS), da bo obsegala vse oblike zaposlitve in delovnih razmerij; poziva, naj direktiva o dostojnih delovnih pogojih vključuje tudi ustrezne obstoječe minimalne standarde, ki morajo biti zagotovljeni v nekaterih specifičnih delovnih razmerjih, zlasti:

   (a) ustrezne vsebine za učenje in usposabljanje ter dostojni delovni pogoji za delovno prakso, pripravništvo in vajeništvo, da bodo dejansko zagotavljali prehod iz izobraževanja v poklicno življenje, kot je določeno v priporočilu Sveta o kakovostnem okviru za pripravništvo, ter da bodo časovno omejeni in mladim ne bodo nadomeščali zaposlitve; plačilo naj bo sorazmerno z opravljenim delom, znanjem in veščinami ter izkušnjami osebe in s potrebo, da praktikantom, pripravnikom in vajencem na trgu dela zunaj izobraževalnih programov omogoča preživetje;
   (b) za zaposlitve prek digitalnih platform in drugih oblik odvisne samozaposlitve, jasno ločevanje – za namen prava EU in brez poseganja v nacionalno zakonodajo – med osebami, ki so dejansko samozaposlene, in tistimi, ki so v delovnem razmerju, ob upoštevanju priporočila MOD št. 198, v skladu s katerim izpolnjevanje več kazalnikov zadostuje za določitev delovnega razmerja; pojasniti bi bilo treba status in osnovne odgovornosti platforme, stranke in osebe, ki opravlja delo; uvesti bi bilo treba minimalne standarde za pravila o sodelovanju, pri čemer se ponudniku storitev zagotovijo polne in izčrpne informacije o njihovih pravicah in obveznostih, upravičenosti, povezani ravni socialne zaščite ter identiteti delodajalca; zaposlene osebe in dejansko samozaposlene osebe, ki so najete prek spletnih platform, bi morale imeti enake pravice kot v ostalem delu gospodarstva in biti zaščitene z udeležbo v shemah socialne varnosti in zdravstvenega zavarovanja; države članice bi morale zagotoviti ustrezen nadzor nad pogoji delovnega razmerja ali pogodbe o storitvah, da se preprečijo zlorabe prevladujočega položaja s strani platform;
   (c) omejitve v zvezi z delom na zahtevo: pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti ne bi smele biti dovoljene zaradi njihove skrajne negotovosti;

6.  ugotavlja, da se v Evropi v zadnjih desetletjih zmanjšuje delež skupnih prihodkov iz dela; poudarja, da sta v celotni EU ponovno potrebna naraščajoča socialna konvergenca in zmanjšanje razlike v plačah med spoloma, da bi spodbudili povpraševanje, omogočili trajnostno in vključujočo rast ter zmanjšali neenakost; potrjuje, da so za preprečevanje revščine zaposlenih pomembne plače, ki omogočajo preživetje; poziva Komisijo, naj dejavno podpira širšo pokritost s kolektivnimi pogodbami v skladu z nacionalno tradicijo in prakso držav članic in z ustreznim upoštevanjem avtonomije socialnih partnerjev; priporoča določitev spodnje meje plač v obliki nacionalne minimalne plače, če je primerno, z ustreznim upoštevanjem praks držav članic in po posvetovanju s socialnimi partnerji; poziva Komisijo, naj v tem pogledu prispeva k izmenjavi najboljših praks;

7.  opozarja, da pravica do zdravih in varnih delovnih pogojev vključuje tudi zaščito pred tveganji na delovnem mestu in omejen delovni čas ter zagotovitev minimalnega časa za počitek in letnega dopusta; poziva vse države članice, naj v celoti izvajajo ustrezno zakonodajo; pričakuje predloge Komisije o konkretnih ukrepih za učinkovito zagotovitev te pravice vsem delavcem, tudi sezonskim in pogodbenim delavcem, vključno z ukrepi za preprečevanje nasilja nad ženskami ali nadlegovanja; ugotavlja, da bi morali taki ukrepi temeljiti na oceni učinka, ki bo upoštevala vse dosedanje znanje o tveganjih za zdravje in varnost ter nove načine dela, povezane z digitalizacijo in drugim tehnološkim razvojem;

8.  poudarja pomen pravice do kolektivnih pogajanj in ukrepov kot temeljne pravice, določene v primarni zakonodaji EU; pričakuje, da bo Komisija povečala konkretno podporo za krepitev in spoštovanje socialnega dialoga na vseh ravneh in v vseh sektorjih, zlasti tam, kjer ta ni dovolj razvit, in hkrati upoštevala različne nacionalne prakse; priznava koristi vključevanja delavcev v upravljanje družb, tudi v nadnacionalnih družbah, in koristi njihovega obveščanja, posvetovanja z njimi in njihove udeležbe, med drugim z namenom, da se izkoristijo prednosti novih oblik organizacije dela, da se zagotovi, da je delo smiselno in nagrajujoče, ter da se predvidijo gospodarske spremembe; poziva k spremljanju izvajanja evropske zakonodaje o evropskih svetih delavcev ter obveščanja delavcev in posvetovanja z njimi ter k učinkovitim ukrepom za zagotovitev, da prestrukturiranje družb poteka socialno odgovorno;

9.  poudarja potrebo po izčrpnih, zanesljivih in redno posodobljenih podatkih o kakovosti dela in zaposlovanja, ki jih je mogoče uporabljati za spremljanje kakovosti dela in zaposlovanja skozi čas ter ki zagotavljajo dokaze za oblikovanje politik na tem področju; poziva Eurofound, naj dodatno razvije svoje dejavnosti pri spremljanju kakovosti delovnih mest in poklicnega življenja v okviru evropske raziskave o delovnih pogojih na podlagi svojega pojma kakovosti delovnih mest, ki zajema zaslužek, nadaljnje možnosti, fizično okolje, družbeno okolje, delovno intenzivnost, uporabo in raznolikost spretnosti, kakovost delovnega časa; poziva Eurofound, naj dodatno razvije svoje raziskave o politikah, sporazumih s socialnimi partnerji in praksah družb, ki podpirajo boljšo kakovost delovnih mest in poklicnih življenj;

Ustrezna in vzdržna socialna zaščita

10.  opozarja, da so pravice socialnega varstva individualne pravice; podpira bolj integrirano zagotavljanje prejemkov socialne zaščite in kakovostnih socialnih storitev, da bi bila socialna država razumljivejša in dostopnejša, a se socialna zaščita ne bi zmanjševala; poudarja, da so potrebne ustrezna socialna zaščita in socialne naložbe v celotnem življenju ljudi, kar bi vsem omogočilo polno sodelovanje v družbi in gospodarstvu ter ohranjalo dostojen življenjski standard; opozarja na pomen obveščanja državljanov o socialnih pravicah in na potencial dostopnih rešitev e-uprave, po možnosti vključno z evropsko kartico socialnega zavarovanja z zagotovljenim močnim varstvom podatkov, ki bi lahko izboljšala koordinacijo sistemov socialne varnosti EU in ozaveščenost posameznikov, mobilnim delavcem pa pomagala pri jasni določitvi njihovih prispevkov in pravic v domačih državah in državah gostiteljicah ter jih zavarovala, nacionalnim inšpektoratom za delo pa olajšala delo; poudarja pomen prilagojene, osebne podpore, zlasti za izključena in ranljiva gospodinjstva;

11.  se strinja, da je pomemben splošni dostop do pravočasnega, kakovostnega in cenovno dostopnega preventivnega in kurativnega zdravstvenega varstva ter do zdravil; meni, da je to pravica, ki jo je treba ohraniti, tudi na podeželju in v čezmejnih regijah; poudarja, da morajo biti v zdravstveno zavarovanje vključeni vsi prebivalci; se strinja, da povečano varovanje zdravja in preprečevanje bolezni pomenita očitno socialno naložbo, ki se povrne sama, tudi zaradi bolj zdravega staranja;

12.  se zaveda, da daljša pričakovana življenjska doba in zmanjševanje delovne sile pomenita izziv za vzdržnost in ustreznost pokojninskih sistemov ter za medgeneracijsko solidarnost; ugotavlja, da mora biti na tem področju prednostna naloga tudi zmanjšanje razlike med spoloma pri pokojninah; znova potrjuje, da je najboljši odziv višja splošna stopnja zaposlenosti prek modelov zaposlovanja, povezanih s polnim kritjem pokojninskega zavarovanja, pri čemer je treba posebno pozornost nameniti mlajšim generacijam in prikrajšanim skupinam, ki so najbolj izključene s trga dela; meni, da bi morala upokojitvena starost poleg pričakovane življenjske dobe odražati tudi druge dejavnike, ki se določijo na nacionalni ravni, vključno z gibanji produktivnosti, stopnjo ekonomske odvisnosti in razlikami v težavnosti dela; opozarja na pomen naložb v aktivno staranje in ureditev, ki osebam z doseženo upokojitveno starostjo omogočajo, da lahko še naprej delajo v skladu z želeno stopnjo intenzivnosti in hkrati delno črpajo pokojnino, če delajo manj kot polni delovni čas;

13.  poziva Komisijo, naj izvede vsebinsko analizo najboljše prakse, ki bi državam članicam pomagala pri izračunu minimalnih pokojnin;

14.  priporoča, da so vsi delavci vključeni v zavarovanje za primer brezposelnosti ali neprostovoljne zaposlitve s krajšim delovnim časom, ki ga spremlja pomoč pri iskanju zaposlitve in vlaganje v usposabljanje oziroma prekvalifikacijo, v skladu s pogoji, ki jih v sodelovanju s socialnimi partnerji določi posamezna država članica; ponavlja, da ustrezna nadomestila za brezposelnost izboljšajo postopek usklajevanja, zato so koristna za produktivnost, hkrati pa imajo pomembno vlogo pri preprečevanju in zmanjševanju revščine; meni, da bi moral evropski steber socialnih pravic priporočati merila kakovosti za nacionalne sisteme zavarovanja za primer brezposelnosti, zlasti glede kritja, zahtev glede aktivacije, povezave med trajanjem podpore in povprečnim časom iskanja zaposlitve v državi ter kakovostjo pomoči zavodov za zaposlovanje;

15.  poudarja pomen ustreznih sistemov minimalnega dohodka za ohranjanje človekovega dostojanstva ter za boj proti revščini in družbeni izključenosti, pa tudi njihovo vlogo kot oblike socialnega vlaganja, ki ljudem omogoča, da sodelujejo v družbi in da se usposabljajo in/ali iščejo delo; poziva Komisijo in države članice, naj analizirajo sisteme minimalnega dohodka v Evropski uniji, med drugim tudi to, ali gospodinjstva s pomočjo teh sistemov lahko zadovoljijo svoje potrebe; poziva Komisijo in države članice, naj na tej podlagi preučijo načine in sredstva za zagotavljanje ustreznega minimalnega dohodka v vseh državah članicah ter razmislijo o nadaljnjih ukrepih, s katerimi bi podprle socialno konvergenco v Evropski uniji, pri čemer naj upoštevajo gospodarske in socialne razmere v posameznih državah članicah, pa tudi nacionalne prakse in tradicije;

16.  vztraja, da bi bilo treba pravice invalidov vključiti v celotni socialni steber s pristopom na podlagi človekovih pravic v skladu z obveznostmi EU in njenih držav članic iz Konvencije ZN o pravicah invalidov; meni, da morajo določbe vključevati vsaj:

   pravico do dostojnega dela brez ovir v popolnoma vključujočih, odprtih in dostopnih delovnih okoljih ter trgih dela;
   storitve in osnovno dohodkovno varnost, prilagojene posebnim individualnim potrebam, ki jim omogočajo dostojen življenjski standard in socialno vključenost;
   zajamčen prosti pretok in prenosljivost storitev med državami članicami EU;
   vključujoče izobraževanje in usposabljanje, vključno z določbami glede ustrezne digitalne pismenosti;
   posebne določbe za zaščito pred izkoriščanjem in prisilnim delom invalidov, zlasti med osebami z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi ali osebami, ki nimajo pravne in poslovne sposobnosti;

17.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da sta razpoložljivost in cenovna dostopnost dolgotrajne oskrbe v Evropi še naprej velika težava, saj so neformalni negovalci družinskega člana ujeti doma in ne morejo nadaljevati svojih poklicnih poti; obžaluje pogoste zlorabe negovalcev, zaposlenih prek agencij za zaposlovanje ali na neformalni podlagi; meni, da je treba pravico do dostopa do kakovostnih in cenovno dostopnih storitev dolgotrajne oskrbe, vključno z nego na domu in shemami samostojnega življenja, zagotoviti s podporo primerno usposobljenega strokovnega osebja, ki dela v dostojnih pogojih; meni, da bi bilo treba za gospodinjstva, zlasti tista z nizkimi dohodki, zagotoviti ustrezne javne službe in pomoč, da bi preprečili institucionalizacijo in tveganje revščine; ponovno poziva k sprejetju zakonodaje o dopustu negovalcev, da se omejijo posledice za plačo in pravice do socialnega varstva, ko morajo delavci začasno skrbeti za sorodnike; poziva Komisijo, naj določi konkreten načrt ukrepov na tem področju, ki vključuje cilje, podobne barcelonskim ciljem, glede oskrbe starejših, invalidov, in drugih odvisnih oseb z orodji za spremljanje, namenjenimi merjenju kakovosti, dostopnosti in cenovne sprejemljivosti; poziva tudi k boljši delitvi in sprejemanju najboljših praks na tem področju;

18.  meni, da je revščina otrok velik problem, na katerega bi se morala Evropa odzvati v širokem obsegu; poudarja, da je pravica do splošnega izobraževalnega, zdravstvenega in socialnovarstvenega sistema osnovni pogoj za boj proti revščini, zlasti med otroki; ob upoštevanju tega cilja poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo hitro izvajanje priporočila iz leta 2013 v zvezi z vlaganjem v otroke – prekinimo krog prikrajšanosti, in sprejmejo konkretne ukrepe za jamstvo za otroke v vseh državah članicah, da bo imel vsak otrok, ki je sedaj izpostavljen tveganju revščine, dostop do brezplačnega zdravstvenega varstva, brezplačnega izobraževanja, brezplačnega otroškega varstva, dostojnega stanovanja in ustrezne prehrane; opozarja, da je potrebna povezava s programi, ki staršem ponujajo podporo in možnosti za odpravo socialne izključenosti in vključitev na trg dela; ugotavlja, da te politike zahtevajo ustrezno financiranje na nacionalni ravni in pomoč iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

19.  poziva države članice, naj zagotovijo pravico do ustreznega stanovanja z zagotovitvijo dostopa do kakovostnih in cenovno dostopnih stanovanj primerne velikosti za vse, da bi preprečile in zmanjšale ter postopno odpravile brezdomstvo; poziva države članice, naj sprejmejo zakonodajo in/ali druge ukrepe, ki bodo ljudem v stiski zagotovili dostop do socialnih stanovanj ali ustreznih stanovanjskih subvencij, do česar bodo upravičeni tudi brezdomci in družine, ranljivim ljudem in revnim gospodinjstvom pa zaščito pred prisilno izselitvijo ali možnost zagotovitve primernega nadomestnega stanovanja; poziva k združevanju zagotavljanja stanovanj in ustreznih socialnih služb, ki bodo podpirale socialno in ekonomsko vključevanje; poziva k sprejetju učinkovitih ukrepov, ki bi mladim z nizkimi dohodki pomagali, da se osamosvojijo; poudarja, da so naložbe v energetsko učinkovita socialna stanovanja koristne z vidika delovnih mest, okolja, zmanjševanja energetske revščine in uveljavljanja socialnih pravic; poziva k večji uporabi ustreznih evropskih finančnih instrumentov, da se podpre obnova mest in zagotovijo cenovno dostopna in energetsko učinkovita stanovanja ter spodbudi razvoj socialnih stanovanj v regijah, kjer je to področje manj razvito; poziva k odpravi vseh oblik kriminalizacije revščine, kot so ukrepi, ki nepravično kaznujejo brezdomstvo ali druge oblike odvzema materialnih dobrin;

20.  poziva k ustreznim ukrepom, ki lahko – če se na podlagi ocene izkaže za potrebno – vključujejo izboljšanje zakonodaje, s katero bi vsem zagotovili razpoložljivost in dostop do kakovostnih in cenovno dostopnih socialnih storitev splošnega pomena in drugih storitev splošnega pomena ali osnovnih storitev, kot so oskrba z vodo, ravnanje z odpadki, izobraževanje, zdravstveno varstvo, elektronska komunikacija in visokohitrostne širokopasovne infrastrukture, električna energija, javni prevoz in finančne storitve; poudarja, kako pomembno je, da morajo biti javni izvajalci, ki zagotavljajo te storitve, ter socialna podjetja in neprofitne organizacije na tem področju dobro opremljeni in imeti ustrezen kader, ker je njihov glavni cilj pozitiven družbeni učinek; opozarja tudi na pomembno vlogo podjetij socialnega gospodarstva pri zagotavljanju teh storitev in pri zagotavljanju bolj vključujočega trga dela; poziva k odpravi obstoječih pravnih negotovosti, s katerimi se srečujejo javni organi pri financiranju socialnih služb splošnega pomena; podpira uporabo socialnih meril v javnih naročilih; ponavlja, da zlasti podeželska območja potrebujejo nenehno pomoč za posodobitev infrastrukture in ohranjanje dinamike gospodarstva; opozarja tudi na pomen finančnega izobraževanja, ki gospodinjstvom pomaga preprečiti prekomerno zadolževanje, ter pravne pomoči in drugih mehanizmov, ki varujejo dolžnike in jih ščitijo pred škodljivimi praksami ter jim dajejo drugo možnost;

Enake možnosti in dostop do trga dela

21.  meni, da imajo nizko usposobljene osebe v današnjem vedno bolj digitaliziranem svetu manjše zaposlitvene možnosti, poleg tega pa so tudi bolj izpostavljene dolgoročni brezposelnosti ter imajo večje težave pri dostopu do storitev in polnem vključevanju v družbo, to pa nima le negativnega vpliva na posameznika, temveč predstavlja tudi visoke stroške za gospodarstvo in celotno družbo; zato podpira jamstvo za spretnosti, ki vsakomur zagotavlja novo pravico, in sicer, da skozi vse življenje pridobiva temeljne spretnosti za 21. stoletje, vključno z bralno in matematično pismenostjo, digitalno in medijsko pismenostjo, kritičnim razmišljanjem, socialnimi veščinami in ustreznimi veščinami, potrebnimi za zeleno in krožno gospodarstvo, ob upoštevanju nastajajočih industrij in glavnih sektorjev rasti, ter ob zagotavljanju pomoči ljudem v prikrajšanih položajih, vključno invalidom, prosilcem za azil, dolgotrajno brezposelnim in premalo zastopanim skupinam; poudarja, da morajo biti izobraževalni sistemi vključujoči in zagotavljati kakovostno izobraževanje vsemu prebivalstvu, omogočiti ljudem, da bi bili aktivni evropski državljani, ter jih pripraviti na učenje in prilagajanje skozi vse življenje ter se odzivati na družbene potrebe in potrebe trga dela; meni, da bi morala biti srednješolska izobrazba v Evropi 21. stoletja obvezna in da je treba pripraviti ustrezne programe, ki bodo omogočili novo priložnost mladim, ki niso zaključili osnovne ali srednje šole; meni, da bi moralo jamstvo za spretnosti vključevati posamezniku prilagojeno oceno izobraževalnih potreb, kakovostno ponudbo izobraževanja ter sistematično potrjevanje pridobljenih spretnosti in kompetenc, ki bi omogočilo njihovo enostavno priznavanje na trgu dela; opozarja na potrebo po zagotovitvi širokega dostopa do širokopasovnih storitev za omogočanje digitalne pismenosti; poudarja, da je jamstvo za spretnosti pomembna socialna naložba, ki zahteva pravilno izvajanje in ustrezno financiranje tudi s pomočjo evropskih strukturnih in investicijskih skladov;

22.  je zaskrbljen zaradi širjenja socialno-ekonomske negotovosti in slabšanja delovnih pogojev za številne delavce; ugotavlja, da imajo številni delavci v nestandardnih oblikah zaposlitve težave pri uresničevanju svojih pravic pri delu ali pridobivanja dostopa do prejemkov socialne varnosti, ter da so zaradi teh težav nesorazmerno prizadeti ženske in migranti; poziva Komisijo k pozornemu spremljanju izvajanja in izvrševanja direktive o delu za določen čas, direktive o delu s skrajšanim delovnim časom ter direktive o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za izboljšanje prenosljivosti socialnih pravic, pridobljenih v različnih dejavnostih; poudarja, kako pomembno je zagotoviti zadostne zmogljivosti za zagotavljanje socialnega varstva na ravni držav članic ljudem v vseh oblikah zaposlitve, v standardnih in nestandardnih delovnih razmerjih ter samozaposlenim; poziva Komisijo, naj predlaga priporočilo v tem smislu; zlasti meni, da:

   (a) bi morale države članice urediti sheme socialnega zavarovanja tako, da bodo lahko vse osebe v kateri koli obliki zaposlitve ali delovnem razmerju in samozaposleni zbirali pravice, ki zagotavljajo dohodkovno varnost v primeru brezposelnosti, neprostovoljnega dela s krajšim delovnim časom, zdravstvenih težav, starosti ali prekinitve poklicne poti zaradi vzgoje otrok ali nege ali zaradi usposabljanja;
   (b) bi morale vse osebe v kateri koli obliki zaposlitve ali delovnem razmerju in samozaposleni od samega vstopa na trg dela imeti račun osebne dejavnosti, do katerega bi bilo mogoče preprosto dostopati osebno ali elektronsko, ki bi ustrezno upošteval vse potrebe invalidov, na njem pa bi lahko preverili svoje zbrane socialne pravice in druge socialne pravice, vključno s pravico do vseživljenjskega učenja, in po potrebi njihovo prenosljivost med državami; taki računi osebne dejavnosti bi morali biti na voljo na stroškovno učinkovit in zagotavljati ustrezno varstvo podatkov;
   (c) bi morala za platforme in druge posrednike veljati obveznost poročanja pristojnim organom o vsem delu, ki so ga posredovali, z namenom da se zagotovita plačevanje ustreznih prispevkov ter varstvo v okviru socialnega in zdravstvenega zavarovanja za vse delavce;

23.  poudarja, da so za poklicne prehode potrebne ustrezne naložbe, tako v institucionalne zmogljivosti javnih služb za zaposlovanje kot v pomoč pri individualnem iskanju zaposlitve in izpopolnjevanju v čim bolj zgodnji fazi; meni, da so aktivne politike zaposlovanja, kot so pomoč za usposabljanje in delovno prakso, koristna orodja za ponovno vključitev brezposelnih na trg dela, ne glede na starost; opozarja na koristno vlogo Evropskega socialnega sklada pri podpori aktivnim politikam trga dela v vsej Evropi in Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji, ki podpira prekvalifikacijo in ponovno zaposlitev v primeru regionalnih gospodarskih šokov in množičnih odpuščanj; opozarja tudi na pomembno vlogo shem socialnega zavarovanja pri pomoči za varne prehode; poudarja, da je treba za lažje prehode med zaposlitvami in poklici zagotoviti ohranitev in prenosljivost socialnih pravic, zbranih skozi poklicno in življenjsko pot;

24.  poudarja, da zahteva aktivna politika zaposlovanja javno podporo za razvoj sektorjev z velikim potencialom za odpiranje delovnih mest in v številnih državah tudi razširitev vloge javnih služb za zaposlovanje ter zagotovitev ustreznih zmogljivosti za neposreden stik s podjetji, da se zagotovijo prekvalifikacije in druga pomoč iskalcem zaposlitve v skladu s profilom iskalca zaposlitve in potrebami lokalnega gospodarstva; poziva k celostnemu izvajanju jamstva za mlade za vse osebe do 30 let s poudarkom na kakovostnih ponudbah in učinkovitem približevanju vsem mladim, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, ter priporočila Sveta o dolgotrajno brezposelnih, med drugim z razvojem dodatnih ukrepov, potrebnih, da se zagotovi dostopnost teh politik vsem, ki potrebujejo podporo; poudarja, da je treba upoštevati potrebe starejših delavcev in iskalcev zaposlitve ter spodbuditi sodelovanje med mlajšimi in starejšimi delavci; poudarja, da so te politike pomembne strukturne reforme in socialne naložbe, ki potrebujejo ustrezno financiranje na evropski in nacionalni ravni, tudi iz sredstev evropskega socialnega sklada, pobude za zaposlovanje mladih in/ali drugih instrumentov;

25.  opozarja na večjo verjetnost negotovega in nizko plačanega zaposlovanja žensk ter na prekinitve v njihovi poklicni poti, ki vplivajo na vse njihovo življenje; meni, da je za odpravo vztrajne diskriminacije nujno potreben odločilen napredek na področju enakosti spolov in usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja; pričakuje, da bo Komisija objavila predloge na tem področju v svojem delovnem programu za leto 2017, zlasti v zvezi z naslednjim:

   (a) okrepiti je treba obstoječe mehanizme za zagotavljanje enakega obravnavanja moških in žensk, odpraviti trajne vrzeli med plačami in pokojninami glede na spol in zmanjšati poklicno segregacijo; v ta namen je treba spremljati izvajanje in izvrševanje direktive 2006/54/ES, po potrebi pa direktivo tudi spremeniti; še naprej je treba izvajati Evropski pakt za enakost spolov za obdobje 2011–2020 in Strateška prizadevanja za enakost spolov v obdobju 2016–2019, in sicer tudi z letnimi poročilo o enakosti spolov;
   (b) potrebni so novi učinkoviti ukrepi na evropski in nacionalni ravni za usklajevanje poklicnega, zasebnega in družinskega življenja, vključno z zakonodajnimi predlogi o porodniškem dopustu, očetovskem dopustu, starševskem dopustu, dopustu negovalcev, dostopu do kakovostnih storitev oskrbe in ureditvi prilagodljivega delovnega časa; spodbujati je treba enako izkoriščanje dopusta s strani moških in žensk v vseh skupinah delavcev, da se izboljša dostop žensk do trga dela in njihov položaj na njem, okrepi vloga očetov pri vzgoji otrok ter poenostavi usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; Komisijo bi morala podpreti države članice pri izmenjavi in sprejemanju dobre prakse na tem področju;

26.  ponavlja, da Listina Evropske unije o temeljnih pravicah prepoveduje kakršno koli diskriminacijo na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti; poudarja, da bi morali imeti vsi ljudje vse življenje enake možnosti, tudi pri iskanju zaposlitve in na delovnem mestu; poudarja potrebo po pravilnem izvajanju direktive 2000/78/ES o enakosti pri zaposlovanju in direktive 2000/43/ES o rasni enakosti; poziva države članice, naj pospešijo izvajanje, in Komisijo, naj oceni izvrševanje obstoječih ukrepov za preprečevanje diskriminacije in zagotovitev enakih možnosti ter za krepitev udeležbe premalo zastopanih skupin na trgu dela in njihovega družbenega vključevanja; poziva Komisijo, naj po potrebi predlaga nova konkretna priporočila ali druge ukrepe v tem smislu; ponavlja, da je direktiva o enakem obravnavanju, ki je bila predlagana leta 2008 in še ni sprejeta, manjkajoči element v zakonodajnem okviru o preprečevanju diskriminacije; opozarja na evropsko in nacionalno sodno prakso, ki kaže, da je treba v evropski in nacionalni zakonodaji opredeliti dolžnost razumne prilagoditve za vse vrste diskriminacije, če to ne bo nesorazmerno obremenilo delodajalcev ali ponudnikov storitev; poziva Komisijo, naj spremlja zakonodajne okvire in politike države članic v skladu z veljavno zakonodajo Evropske unije, da se zagotovi, da se vsem ljudem, ki imajo status beguncev, zagotovi vključevanje, enaka obravnava in dostojni delovni pogoji; poudarja, da bi moral biti dostop do sodnega varstva in zaščite zagotovljen vsem žrtvam izkoriščanja in diskriminacije;

Mobilnost delovne sile

27.  poudarja, da je prosto gibanje ljudi eden največjih dosežkov Evropske unije, in da je prosto gibanje delavcev podlaga za notranji trg, ki ima pomembno vlogo pri krepitvi konvergence in povezovanja med državami članicami; poudarja, da je mobilnost v okviru Evropske unije priložnost in temeljna pravica, katere izvajanje je treba podpirati, med drugim tudi s tekoče delujočim sistemom usklajevanja sistemov socialne varnosti; poziva k pravilnemu izvajanju in izvrševanju predpisov Evropske unije v zvezi z mobilnostjo delavcev in čezmejnim opravljanjem storitev; poziva tudi, da je treba podpirati mobilnost delovne sile tudi z ustreznim jezikovnim izobraževanjem na vseh stopnjah izobraževanja, boljšo primerljivostjo izobraževalnih sistemov in priznavanjem poklicnih kvalifikacij, enostavno dostopnimi informaciji o pravicah in dolžnostih mobilnih delavcev in ukrepi, ki zagotavljajo dostojne delovne pogoje in učinkovito sodelovanje med javnimi službami za zaposlovanje po vsej Evropi; ugotavlja, da mobilnost ne bi smela biti posledica neprimernih zaposlitvenih možnosti ali neprimernega socialnega varstva delavcev v domačih regijah, ker bi lahko dolgotrajni odlivi delovne sile ovirali ekonomsko konvergenco; zato poudarja pomen kohezijske politike in drugih instrumentov za teritorialno uravnotežen gospodarski razvoj; meni, da se mobilnost delavcev ne bi smela zlorabljati za ogrožanje socialnih standardov v državah gostiteljicah z goljufijo ali izogibanjem zakonodaji; izpostavlja, da so mobilni delavci običajno neto plačniki v javne proračune držav gostiteljic; poziva k primernim naložbam v javne storitve na območjih, na katerih se povečuje število prebivalstva, in v tej zvezi opozarja na pomoč, ki jo lahko zagotovi evropski socialni sklad;

28.  poziva EU in države članice, naj upoštevajo socialni učinek mobilnosti na vse večje število mednarodnih družin, na primer z zagotavljanjem dopusta za nego družinskega člana v drugi državi ter prenosljivostjo in primerljivostjo izobraževalnih sistemov za mobilnost šoloobveznih otrok;

29.  poziva države članice, naj za delodajalce uvedejo obveznost, da pogodbo o zaposlitvi zagotovijo v jeziku, ki ga mobilni državljani EU poznajo, da bo pogodba o delu delavcem razumljiva;

Zbiranje sredstev za doseganje rezultatov v praksi

30.  poziva Komisijo, naj na podlagi javnih posvetovanj in stališč institucij EU predloži jasen načrt konkretnih ukrepov za celovito praktično izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in celovito spoštovanje socialnih ciljev, določenih v pogodbah; opozarja, da je za varstvo temeljnih socialnih pravic treba pravilno uporabljati določbe, kakršne so tiste iz členov 8, 9 in 10 PDEU, pri oblikovanju politike Evropske unije in v vseh ukrepih institucij Evropske unije, med drugim tudi z ocenami socialnega učinka;

31.  poziva, naj se pri reviziji Pogodb vanju uvede socialni protokol, da bi okrepili temeljne socialne pravice v odnosu do ekonomskih svoboščin;

32.  poziva države članice, naj podpišejo in ratificirajo revidirano Evropsko socialno listino in Evropsko konvencijo o socialni varnosti (ETS št. 78); spodbuja Komisijo, naj prouči potrebne ukrepe za pristop Evropske unije k revidirani listini in predlaga časovni razpored za ta cilj;

33.  poziva Komisijo, naj vidik spola vključi v evropski steber socialnih pravic kot njegov sestavni del ter naj v okviru ugotavljanja skladnosti s temeljnimi pravicami izvaja sistematične ocene učinka na enakost spolov;

34.  je zaskrbljen zaradi vztrajnega negativnega učinka dolgotrajne gospodarske krize, ki je Evropo prizadela v prvi polovici tega desetletja in ki je na nekatere države in regije vplivala bolj kot na druge; meni, da je treba cilj ekonomske in socialne konvergence k višjim standardom podpreti z nizom ciljev, ki gradijo na strategiji Evropa 2020 in ciljih trajnostnega razvoja ter služijo kot vodilo za usklajevanje gospodarske politike, politike zaposlovanja in socialne politike v EU in usmerjajo euroobmočje, kjer je potrebna večja pozornost na ekonomsko in socialno konvergenco k višjim standardom;

35.  opozarja na dvosmerno povezavo med socialnimi razmerami in ekonomsko uspešnostjo; poziva, naj se cilji Evrope 2020, obstoječi pregled ključnih zaposlitvenih in socialnih kazalnikov v skupnem poročilu o zaposlovanju ter morebitni novi kodeks konvergence neposredno in pregledno upoštevajo pri oblikovanju priporočil za posamezno državo in priporočila za euroobmočje, pa tudi pri uporabi instrumentov EU; meni, da bi bilo treba v ta namen okrepiti tudi instrumente evropske strategije zaposlovanja in socialno odprto metodo koordinacije; poziva h krepitvi vloge makroekonomskega dialoga s socialnimi partnerji pri oblikovanju kombinacije gospodarskih politik na evropski ravni; meni, da je makro socialni nadzor zelo pomemben za zagotovitev, da se ekonomska neravnovesja ne bodo zmanjševala na račun zaposlovanja in socialnega položaja, ter za preprečitev tekmovanja v zniževanju socialnih standardov v EU; ponovno poziva k evropski agendi strukturnih reform in naložb, da bi okrepili potencial rasti na podlagi kakovostnih delovnih mest in produktivnosti, spodbudili pravične, zanesljive, učinkovite in vzdržne sisteme socialnega varstva ter pospešili trajnosten prehod gospodarstev držav članic na boljšo učinkovitost virov;

36.  meni, da sta spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela ter njihova ekonomska neodvisnost bistvena za uresničevanje cilja strategije Evropa 2020 glede 75-odstotne stopnje splošne zaposlenosti prebivalstva in za rast BDP; zato poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo politike ter povečajo naložbe za podporo zaposlovanja žensk na kakovostnih delovnih mestih, zlasti v sektorjih in na položajih, kjer so ženske premalo zastopane, kot so sektorji znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike ter zelenega gospodarstva, ali na višjih vodstvenih položajih v vseh sektorjih;

37.  opaža, da ženske in dekleta nesorazmerno trpijo zaradi revščine in socialne izključenosti in poziva k novi politični spodbudi za ambiciozno evropsko strategijo proti revščini in k novi zavezi za doseganje ciljev strategije EU 2020 glede odpravljanja revščine; poziva države članice, naj pripravijo podrobne strateške načrte za boj proti revščini, Komisijo pa, naj v evropskem semestru nameni poudarek zmanjševanju revščine;

38.  poziva države članice in Komisijo, naj sodelujejo, da zagotovijo ustrezno raven socialnih naložb, ki so bistvene za kohezijo družbe in očitno pozitivno vplivajo na kratkoročno in dolgoročno gospodarsko rast (npr. otroško varstvo, izobraževanje, jamstvo za mlade in jamstvo za spretnosti); meni, da bi morala biti ta skrb izkazana tudi v oceni kakovosti javne porabe;

39.  ponovno poziva k skupnim srečanjem Sveta za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov in Sveta za ekonomske in finančne zadeve, da bi se spodbudilo boljše usklajevanje socialno-ekonomskih politik, ter k rednim srečanjem ministrov za delo in socialne zadeve na euroobmočju, da bi se izboljšalo usklajevanje politik znotraj euroobmočja in ustrezno obravnavala družbena neravnovesja;

40.  poudarja, da se zaradi današnje kapitalsko intenzivne proizvodnje in pomembnega prispevka neopredmetenih sredstev k ustvarjanju dodatne vrednosti na eni strani ter visoke stopnje neenakosti, brezposelnosti in nenehnega porasta nestandardnih oblik dela ter zmanjševanja deleža skupnih prihodkov iz dela na drugi strani pojavlja potreba po razširitvi finančne podlage za sisteme socialnega varstva z javnofinančno nevtralnostjo, da bi zagotovili dostojno socialno varnost za vse; meni, da bi se to moralo izvesti predvsem s premikom v smeri drugih virov davčnih prihodkov; poziva države članice, naj glede tega ocenijo svoje potrebe; ponavlja, da je kopičenje pravic socialnega varstva na podlagi dela pomemben vidik dostojnega dela, ki pomembno prispeva k gospodarski in socialni stabilnosti; opozarja pa, da je mogoče zmanjšati trenutno davčno obremenitev dela in hkrati zagotoviti trajnost in ustreznost nacionalnih sistemov socialne varnosti; poudarja tudi, da je boj proti izogibanju davkom in davčnim utajam ključen za zagotovitev ustrezne ravni javnih naložb in vzdržnih sistemov socialnega varstva;

41.  meni, da je lahko evropski steber socialnih pravic verodostojen le, če ga spremlja ustrezno financiranje na nacionalni in evropski ravni, ki zagotavlja, da države članice lahko dosežejo skupno dogovorjene cilje; ponovno poziva k pospešenemu izvajanju ustreznih operativnih programov in po potrebi k reviziji večletnega finančnega okvira 2014–2020 kot odzivu na povečane potrebe; poziva zlasti k nadaljnji krepitvi pobude za zaposlovanje mladih in k nadaljnjim ukrepom za zagotavljanje lažjega dostopa do Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklad za prilagoditev globalizaciji in Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim ter za njihovo celovito uporabo; meni, da bi morali ti finančni instrumenti ostati na voljo vsem državam članicam in da bi jih bilo treba po potrebi okrepiti, med drugim tudi za izobraževanje in usposabljanje, jamstvo za spretnosti, revščino otrok in nepredvidene nove izzive, kakršen je vključevanje beguncev na trg dela; je prepričan, da je treba spoštovati pravilo o dodelitvi 20 % nacionalnih sredstev Evropskega socialnega sklada za boj proti revščini in socialni izključenosti;

42.  poziva tudi k dodatni pomoči EU za krepitev institucionalne zmogljivosti, npr. v zvezi s socialnim dialogom, evropsko mrežo javnih zavodov za zaposlovanje, sistemom elektronske izmenjave podatkov o socialni varnosti in platformo zoper neprijavljeno delo, ki bi se lahko dolgoročneje razvila v smeri evropskega sistema inšpektoratov za delo; v tem okviru opozarja na pomen pomoči programa za zaposlovanje in socialne inovacije in Evropskega socialnega sklada za ustrezno krepitev zmogljivosti na nacionalni ravni;

43.  poziva Komisijo in skupino EIB, naj nadaljujeta razvoj investicijskega načrta za Evropo, da se okrepijo naložbe v okrevanje gospodarstva, odpiranje kakovostnih delovnih mest, trajnostni razvoj in socialne naložbe v tekoče in prihodnje sposobnosti ljudi za vključevanje na trg dela;

44.  meni, da bi lahko z ustreznim financiranjem ublažili socialni učinek ekonomskega prilagajanja v euroobmočju in okrepili ekonomsko in socialno konvergenco k višjim standardom, da bi preprečili nadaljnje slabšanje neenakosti in potenciala rasti držav članic, ter omogočili spopadanje z resnimi makroekonomskimi pretresi, hkrati pa okrepili konkurenčnost in stabilnost gospodarstev držav članic; zato poziva Komisijo, Svet in druge ustrezne organe, naj v nadaljnjih razpravah obravnavajo to vprašanje;

45.  poziva Komisijo, naj ob izdaji najavljene bele knjige o prihodnosti Evropske unije in Evropske monetarne unije predloži predloge o evropskem stebru socialnih pravic;

46.  poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj si prizadevajo za zunanje delovanje v skladu z evropskim stebrom socialnih pravic, zlasti s spodbujanjem izvajanja konvencij Združenih narodov in ciljev trajnostnega razvoja, konvencij Mednarodne organizacije dela, ustreznih sklepov G20, ustreznih konvencij Sveta Evrope ter trgovinskih sporazumov in strateških partnerstev EU;

47.  meni, da je treba evropski steber socialnih pravic sprejeti v letu 2017 kot sporazum med Evropskim parlamentom, Komisijo in Evropskim svetom, ki bo vključeval socialne partnerje in civilno družbo na najvišji ravni in vseboval jasen načrt za izvajanje; poziva Komisijo, naj predlaga mehanizme za ustrezno vključevanje vseh ustreznih deležnikov na vseh ustreznih ravneh pri izvajanju evropskega stebra socialnih pravic;

o
o   o

48.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.

(1) UL L 68, 18.3.2010, str. 13.
(2) UL L 307, 18.11.2008, str. 11.
(3) UL L 59, 2.3.2013, str. 5.
(4) Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (UL L 303, 2.12.2000, str. 16).
(5) Direktiva Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje (UL L 288, 18.10.1991, str. 32).
(6) Direktiva Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (UL L 175, 10.7.1999, str. 43).
(7) Direktiva 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela (UL L 327, 5.12.2008, str. 9).
(8) Direktiva Sveta 97/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC – Priloga: Okvirni sporazum o delu s krajšim delovnim časom (UL L 14, 20.1.1998, str. 9).
(9) Direktiva Sveta 2000/43/ES z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost (UL L 180, 19.7.2000, str. 22).
(10) UL C 13, 15.1.2016, str. 40.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0312.
(12) UL C 440, 30.12.2015, str. 23.
(13) UL C 353, 27.9.2016, str. 39.
(14) UL C 482, 23.12.2016, str. 141.
(15) UL C 407, 4.11.2016, str. 2.
(16) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0351.
(17) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0401.
(18) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0411.
(19) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0136.
(20) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0318.
(21) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0346.
(22) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0338.
(23) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0377.
(24) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0321.
(25) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0008.
(26) UL C 419, 16.12.2015, str. 5.
(27) Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0085, P7_TA(2010)0312, P7_TA(2011)0092, P7_TA(2013)0545, P7_TA(2013)0594 in P8_TA(2015)0095.
(28) Četrtletni pregled stanja zaposlovanja in socialnih razmer, jesen 2016, Evropska komisija.


Reševanje izzivov pri izvajanju carinskega zakonika EU
PDF 249kWORD 50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 19. januarja 2017 o reševanju izzivov pri izvajanju carinskega zakonika EU (2016/3024(RSP))
P8_TA(2017)0011B8-0024/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije(1) in z njo povezanega delegiranega akta (Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015(2)), izvedbenega akta (Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015(3)), prehodnega delegiranega akta (Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/341 z dne 17. decembra 2015(4)) in delovnega programa (Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2016/578 z dne 11. aprila 2016(5));

–  ob upoštevanju predloga Komisije za Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o pravnem okviru Unije za carinske kršitve in sankcije (COM(2013)0884),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“ (COM(2015)0192),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003(6),

–  ob upoštevanju tega, da je Evropska unija ratificirala sporazum Svetovne trgovinske organizacije (STO) o olajševanju trgovine,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je carinska unija gradnik Evropske unije kot enega največjih trgovinskih sistemov na svetu in je bistvenega pomena za pravilno delovanje enotnega trga v korist podjetij EU in njenih državljanov,

B.  ker je namen enotnega digitalnega trga potrošnikom in podjetjem omogočiti boljši dostop do digitalnega blaga in storitev po vsej Evropi,

C.  ker bi morala carinska unija še bolj olajšati ta dostop in s tem čim bolj povečati priložnosti za svetovno trgovino,

D.  ker zapletena carinska pravila in postopki škodijo zlasti malim in srednjim podjetjem,

E.  ker različni carinski sistemi, zlasti carinske dajatve in carinski postopki, povzročajo razdrobljenost, dodatno upravno breme in zamude, zaradi katerih prihaja do negotovosti in razhajanj na trgu, utegnili pa bi tudi omajati skladnost gospodarskih subjektov z zakonodajo na področju carinske unije,

F.  ker so materialne določbe carinskega zakonika Unije začele veljati 1. maja 2016, zdaj pa zanj velja prehodno obdobje, ki bo trajalo do 31. decembra 2020 – države članice bodo morale do tega datuma vzpostaviti informacijsko infrastrukturo za podporo elektronskemu toku carinskih podatkov,

G.  ker je Komisija Parlamentu že predlagala spremembo zakonodaje EU na carinskem področju (na primer nedavno sprejete spremembe glede blaga, ki je začasno zapustilo carinsko ozemlje Unije po morju ali zraku), kar bo prej ali slej nadaljevala tudi v prihodnje,

H.  ker je bil carinski zakonik Unije prenovljen, zato pri tem ni bila opravljena analiza stroškov in koristi niti predhodna ocena učinka z njim povezanega delegiranega akta (Delegirana uredba (EU) 2015/2446), izvedbenega akta (Izvedbena uredba (EU) 2015/2447), prehodnega delegiranega akta (Delegirana uredba (EU) 2016/341) in delovnega programa (Izvedbeni sklep (EU) 2016/578),

I.  ker je učinkovito sodelovanje na carinskem področju med carinskimi organi držav članic, s tretjimi državami in na večstranski ravni ključnega pomena, saj je obseg trgovine precejšen, carinska unija pa se od svoje vzpostavitve srečuje z novimi izzivi,

J.  ker je Komisija predlagala tudi direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o pravnem okviru Unije za carinske kršitve in sankcije,

1.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo jasno, usklajeno in ambiciozno strategijo in časovni okvir, da bodo za vse elemente, potrebne za izvrševanje carinskega sistema EU, pripravljeni ustrezni predlogi, ki bodo skladni z razvojem svetovne trgovine in izvajanjem agende EU na področju trgovinske politike;

2.  zlasti svetuje, naj se okrepijo prizadevanja za vzpostavitev bolj enovitih zahtev za elektronske sisteme carinjenja in programov za ocenjevanje tveganj za ravni EU v roku, določenem v carinskem zakoniku Unije, da bi zagotovili čim učinkovitejšo registracijo vstopa blaga v EU, tranzita po njej in izstopa blaga iz EU, pri čemer pa ne bi ogrožali varnosti, in sicer z medsebojnim povezovanjem sistemov držav članic za vzpostavitev usklajenega elektronskega sistema na podlagi enotnega modela podatkov in skupnih sistemov gibanja; meni, da bi morala biti Komisija pri tem proaktivna, zlasti s sofinanciranjem, ki lahko zagotovi razvoj interoperabilnih informacijskih sistemov in interoperabilnost z drugimi informacijskimi sistemi za izdajanje zdravstvenih spričeval in veterinarskih zdravstvenih spričeval;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj tesno sodelujejo z gospodarskimi subjekti v vseh fazah priprav na izvajanje carinskega zakonika Unije in pri postopku spreminjanja z njim povezanih delegiranih aktov, ter podpira postopek rednega posvetovanja kontaktne skupine za trgovino, ki naj bi k temu prispeval;

4.  želi spomniti Komisijo, da je EU zavezana k olajšanju čezmejnega pretoka blaga, zniževanju trgovskih stroškov na mejah in izboljšanju učinkovitega sodelovanja med državami članicami na področju spodbujanja trgovine in vprašanj, povezanih s skladnostjo na carinskem področju;

5.  spominja Komisijo, da se je zavezala vzpostavitvi pravega enotnega digitalnega trga, katerega glavni del bi moralo biti spodbujanje e-trgovine; poudarja, da bi moral vsak gospodarski subjekt spoštovati standarde za carinske postopke, da bi se izognili vrzelim v njih, ter priznava, da ne bi smeli odpraviti poenostavljenih carinskih postopkov, ki veljajo za gospodarske subjekte, če izpolnjujejo pravila glede varnosti in intelektualne lastnine, na primer za izvajalce storitev hitre dostave pošiljk majhne vrednosti, za katere bodo v skladu z določbami carinskega zakonika Unije veljali standardni carinski postopki, zaradi katerih bi se utegnila povečati birokracija, ki bi utegnila ovirati rast e-trgovine;

6.  poziva Komisijo, naj izkoristi dejstvo, da se že pripravljajo osnutki izvedbenih ukrepov za doseganje zgoraj naštetih ciljev, in hitro odpravi morebitne pravne pomanjkljivosti, da bi čim bolj povečala priložnosti carinske unije;

7.  predlaga Komisiji, naj pojasni, da je carinski dolg, ki nastane zaradi neskladnosti, mogoče odpisati, če se na podlagi ustreznih dokazov ugotovi, da ni šlo za poskus prevare, na primer za začasno shranjevanje in uvedbo neunijskega blaga na carinsko ozemlje Unije;

8.  poziva Komisijo, naj do leta 2017 pripravi vmesno poročilo, v katerem bo temeljito ocenila carinsko politiko EU (vključno s celovitim pregledom vseh nastalih težav, prekrivanj, vrzeli, nedoslednosti in zastarelih ukrepov, pritožb, predloženih carinskim organom, in kršitev carinskega zakonika Unije, do katerih je prišlo zaradi napak in vrzeli v Uredbi (EU) št. 952/2013 in ki so bile po 1. maju 2016 odpravljene), do leta 2021 pa oceno ustreznosti, vključno z neodvisno oceno učinka, da bi zagotovili učinkovitost, sorazmernost in ustreznost regulativnega okvira carinske politike EU, vključno z novim carinskim zakonikom Unije, tako za države članice kot trgovinske subjekte;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu.

(1) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.
(2) UL L 343, 29.12.2015, str. 1.
(3) UL L 343, 29.12.2015, str. 558.
(4) UL L 69, 15.3.2016, str. 1.
(5) UL L 99, 15.4.2016, str. 6.
(6) UL L 181, 29.6.2013, str. 15.

Pravno obvestilo