Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2022(BUD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0156/2017

Predložena besedila :

A8-0156/2017

Razprave :

Glasovanja :

PV 05/04/2017 - 9.12
CRE 05/04/2017 - 9.12

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0114

Sprejeta besedila
PDF 457kWORD 61k
Sreda, 5. april 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Načrt prihodkov in odhodkov za proračunsko leto 2018 – oddelek I – Evropski parlament
P8_TA(2017)0114A8-0156/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. aprila 2017 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2018 (2017/2022(BUD))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1), zlasti člena 36,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 1023/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2017(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2016 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. decembra 2016 o skupnem predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017, ki ga je odobril spravni odbor v proračunskem postopku(7),

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretarja predsedstvu glede priprave predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2018,

–  ob upoštevanju predhodnega predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je predsedstvo pripravilo 3. aprila 2017 v skladu s členoma 25(7) in 96(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju predloga načrta prihodkov in odhodkov, ki ga je pripravil Odbor za proračun v skladu s členom 96(2) Poslovnika Parlamenta,

–  ob upoštevanju člena 96 in 97 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun (A8-0156/2017),

A.  ker je to tretji celotni proračunski postopek v novem zakonodajnem obdobju in peto leto večletnega finančnega okvira 2014–2020;

B.  ker se proračun za leto 2018, kot je predlagan v poročilu generalnega sekretarja, pripravlja v okviru višje zgornje meje razdelka V v primerjavi z letom 2017, kar omogoča več prostora za rast in naložbe, poleg tega pa bo tako mogoče še naprej izvajati politike za ustvarjanje prihrankov in izboljšanje učinkovitosti;

C.  ker je generalni sekretar za proračun za leto 2018 predlagal sedem prednostnih ciljev, in sicer: začeti komunikacijsko kampanjo za volitve leta 2019, konsolidirati varnostne ukrepe, nadaljevati večletne nepremičninske projekte, vlagati v digitalizacijo in informatizacijo postopkov, nadaljevati ukrepe za uvedbo polne uporabe irščine, analizirati možne posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU in spodbujati zeleni pristop na področju prometa;

D.  ker je generalni sekretar v predhodnem predlogu načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta za leto 2018 predvidel proračun v višini 1.971.883.373 EUR, kar je 3,26 % več kot v letu 2017 in predstavlja 19,06 % razdelka V večletnega finančnega okvira 2014–2020;

E.  ker je generalni sekretar za okrepitev varnostnih projektov, zagotavljanje zakupnine za nepremičninski projekt v zvezi s stavbo Adenauer in začetek komunikacijske kampanje za volitve leta 2019 predlagal dodatne izredne naložbe v višini 47,6 milijona EUR;

F.  ker skoraj 68 % proračuna predstavljajo odhodki, odvisni od indeksacije, večinoma plače in nadomestila poslancev in uslužbencev, pa tudi odhodki za stavbe, ki se prilagajajo v skladu s kadrovskimi predpisi, posebno sektorsko indeksacijo ali stopnjo inflacije;

G.  ker poročilo Parlamenta z naslovom „Ženske v Evropskem parlamentu“, objavljeno na mednarodni dan žena 8. marca 2017, priča o neuravnoteženi zastopanosti spolov na vodstvenih položajih v Parlamentu, saj je 83,3 % namestnikov generalnega sekretarja in generalnih direktorjev moških in samo 16,7 % žensk, 70,2 % direktorskih položajev zasedajo moški in 29,8 % ženske, med vodji oddelkov pa je 65,9 % moških in 34,1 % žensk;

H.  ker Listina Evropske unije o temeljnih pravicah Uniji nalaga obveznost spoštovati jezikovno raznolikost in prepoveduje diskriminacijo na podlagi jezika, s čimer vsakemu državljanu Unije daje pravico do uporabe katerega koli od 24 uradnih jezikov Unije, kadar stopi v stik z institucijami Unije, te pa morajo odgovoriti v istem jeziku;

I.  ker je Parlament že v svoji resoluciji z dne 29. aprila 2015 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2016(8) poudaril, da bi bilo treba proračun za leto 2016 zastaviti na realistični podlagi in da bi moral biti skladen z načeloma proračunske discipline in dobrega finančnega poslovodenja;

J.  ker je verodostojnost Parlamenta kot veje proračunskega organa v veliki meri odvisna od njegove sposobnosti nadzorovanja lastnih odhodkov;

K.  ker je verodostojnost Parlamenta v veliki meri odvisna od njegove sposobnosti razvijanja demokracije na ravni Unije;

Splošni okvir

1.  poudarja, da bi moral delež proračuna Parlamenta tudi v letu 2018 znašati manj kot 20 % razdelka V; ugotavlja, da načrt prihodkov in odhodkov za leto 2018 znaša 18,88 % razdelka V, ta delež pa je nižji kot v letu 2017 (19,26 %) in najnižji v zadnjih petnajstih letih;

2.  poziva k uresničitvi zahteve, da se pri oblikovanju proračuna Parlamenta za leto 2018 v proračunskem postopku namesto sistema količnikov prvič upoštevajo dejanske potrebe, ki jo je izrazil v odstavku 15 resolucije z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za proračunsko leto 2017 in v odstavku 98 prej navedene resolucije z dne 26. oktobra 2016 o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017;

3.  ugotavlja, da znesek za izredne naložbe in odhodke v letu 2018 znaša 47,6 milijona EUR in torej ostaja na isti ravni kot v letu 2017; meni, da bi se komunikacijska kampanja za leto 2019 morala šteti za izredni odhodek;

4.  je seznanjen z zahtevo, da naj se 75 % proračunskih sredstev za komunikacijsko kampanjo za volitve leta 2019 vključi v predhodni predlog načrta prihodkov in odhodkov za leto 2018, ker bo večina pogodb podpisanih leta 2018;

5.  poudarja, da je največji del proračuna Parlamenta določen z zakonskimi ali pogodbenimi obveznostmi in da se zanj uporablja letna indeksacija;

6.  podpira dogovor s predsedstvom z dne 28. marca 2017 o ravni ocenjenih prihodkov in odhodkov za leto 2018; zmanjša raven odhodkov za 18,4 milijona EUR glede na začetno stališče predsedstva; določa, da bo skupna raven ocenjenih odhodkov za leto 2018 znašala 1 953 483 373 EUR, kar je skupaj 2,3 % več kot v proračunu za leto 2017;

7.  poudarja, da so glavne naloge Parlamenta sprejemati zakonodajo, zastopati državljane in nadzorovati delo drugih institucij;

8.  poudarja vlogo Parlamenta pri gradnji evropske politične zavesti in spodbujanju vrednot Unije;

9.  poudarja, da je treba v primerjavi s predlogom generalnega sekretarja varčevati, in močno spodbuja vsa prizadevanja za bolj učinkovito in pregledno porabo javnega denarja;

Preglednost in dostopnost

10.  pozdravlja odziv na pozive Odbora za proračun iz resolucije Parlamenta z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2017(9) in ponovljene v njegovi resoluciji o stališču Sveta o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017(10), in sicer v zvezi s srednje- in dolgoročnim proračunskim načrtovanjem, vključno z jasnim razlikovanjem med naložbami in operativnimi odhodki, povezanimi z delovanjem Parlamenta in njegovimi zakonskimi obveznostmi (vključno z najemninami in nakupi);

11.  pozdravlja ustanovitev delovne skupine o postopkih o določitvi načrta prihodkov in odhodkov Parlamenta; ugotavlja, da je Parlament pozval k razmisleku o nadaljnji reviziji Poslovnika glede notranjih proračunskih postopkov(11); poudarja, da morajo člani predsedstva in Odbora za proračun pomembne informacije, ki se nanašajo na postopek v zvezi z načrtom prihodkov in odhodkov, prejeti pravočasno, na razumljiv način in z vsemi podrobnostmi, da bosta predsedstvo in Odbor za proračun lahko sprejemala odločitve na podlagi celovite podobe stanja in potreb proračuna Parlamenta;

12.  ponovno poziva generalnega sekretarja, naj predlaga, da se proračun z vsemi podrobnostmi na jasen in uporabniku prijazen način objavi na spletnem mestu Parlamenta, da bodo lahko vsi državljani bolje razumeli dejavnosti, prednostne naloge in ustrezne vzorce porabe Parlamenta;

13.  meni, da so skupine obiskovalcev eno od osrednjih orodij za seznanjanje državljanov z dejavnostmi Parlamenta; pozdravlja nova, strožja pravila za skupine obiskovalcev in meni, da se je tveganje zlorabe sredstev s tem zmanjšalo; glede na to poziva predsedstvo in njegovo delovno skupino za obveščanje in komuniciranje, naj pregledata proračunska sredstva za skupine obiskovalcev poslancev, pri tem pa upoštevata stopnjo inflacije v zadnjih letih, zaradi katere so se stroških teh obiskov povečali; ugotavlja, da so ta sredstva samo subvencija in naj ne bi krila vseh stroškov skupin obiskovalcev, vendar ni mogoče spregledati dejstva, da se bo delež kritih stroškov zmanjševal, če nadomestilo ne bo usklajeno z inflacijo; poziva predsedstvo, naj upošteva, da ima to odstopanje nesorazmerne posledice za skupine obiskovalcev iz revnejših družbeno-gospodarskih okolij, ki imajo zelo omejene finančne vire;

Varnost in kibernetska varnost

14.  je seznanjen s sedanjimi ukrepi za krepitev varnosti Parlamenta, kar zadeva nepremičnine, opremo in zaposlene, kibernetsko varnost in varnost komunikacije; prosi, da generalni sekretar in predsedstvo izvajata koncept splošne varnosti in tako še bolj izboljšata varnost Parlamenta s strukturnega, operativnega in kulturnega vidika; znova poudarja, da je treba izboljšati storitve IT, ki se opravljajo za Parlament, in sicer z naložbami v usposabljanje zaposlenih, pa tudi z izbiro boljših pogodbenih izvajalcev na osnovi zanesljivejšega ocenjevanja njihovih storitev in zmogljivosti IT;

15.  meni, da nedavni dogodki kažejo na to, da se je verjetnost kibernetskih napadov občutno povečala, pri čemer je tehnologija, povezana s temi napadi, pogosto bolj napredna kot ukrepi na področju kibernetske varnosti za boj proti tem napadom; meni tudi, da so orodja IT postala pomemben instrument, s pomočjo katerega poslanci in zaposleni opravljajo svoje delo, ki pa je hkrati ranljiv za tovrstne napade; zato pozdravlja vključitev kibernetske varnosti v skupni strateški okvir Parlamenta za upravljanje in meni, da bo zaradi tega lahko bolje ščitil svoja sredstva in informacije;

16.  obžaluje, da Parlament kljub namestitvi sistema varne elektronske pošte SECure EMail system (SECEM) ne more prejemati zaupnih in netajnih informacij drugih institucij; obžaluje, da Parlament ne more sam razviti lastnega sistema za tajne podatke in da v zvezi s tem potekajo pogajanja z drugimi institucijami; pričakuje, da bodo ta pogajanja pomagala opredeliti najboljši način, na katerega bo lahko Parlament prejemal zaupne in netajne informacije; poziva generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun še pred obravnavo proračuna v Parlamentu jeseni 2017 predstavi aktualno stanje v teh pogajanjih;

17.  pozdravlja prizadevanja za nadaljnjo digitalizacijo in računalniško vodenje postopkov; v zvezi s tem spodbuja uvedbo novih možnosti za uporabo varnega digitalnega podpisa v upravnih postopkih, da se zmanjša poraba papirja in prihrani čas;

18.  pozdravlja, da so belgijska vlada ter Evropski parlament, Svet, Komisija, Evropska služba za zunanje delovanje in druge institucije s sedežem v Bruslju podpisali memorandum o soglasju o varnostnem preverjanju zaposlenih vseh zunanjih izvajalcev, ki želijo dostop do institucij Unije; poziva generalnega sekretarja, naj pretehta, ali bi bilo smiselno ta memorandum uporabljati tudi za uradnike, parlamentarne pomočnike in pripravnike, da bodo lahko pred zaposlitvijo varnostno preverjeni;

Nepremičninska politika

19.  želi spomniti, da je predsedstvo zadnjo srednjeročno strategijo za nepremičninsko politiko sprejelo leta 2010; se sprašuje, zakaj predsedstvo – kljub predhodnim resolucijam Parlamenta – ni predstavilo dolgoročne strategije za nepremičnine Parlamenta v tem zakonodajnem obdobju; poziva generalnega sekretarja in podpredsednike, naj Odboru za proračun čim prej, vendar še pred obravnavo proračuna v Parlamentu jeseni 2017, predstavijo novo srednjeročno strategijo za nepremičnine;

20.  ponovno poziva k preglednemu procesu odločanja na področju nepremičninske politike na osnovi zgodnjih informacij in ob ustreznem upoštevanju člena 203 finančne uredbe; v zvezi s tem zahteva več informacij o razširitvi jasli Wayenberg;

21.  zahteva več informacij o načrtovani obnovi stavbe Paul Henri Spaak (PHS), zlasti o morebitnih mnenjih neodvisnih zunanjih izvajalcev glede razpoložljivih možnosti za to stavbo, ki obstaja šele 25 let; poziva generalnega sekretarja, naj rezultate te študije čim prej predstavi Odboru za proračun; poudarja, da ta stavba ne izpolnjuje statičnih zahtev za javno parlamentarno poslopje, ki mora biti zelo varno in mora zdržati zunanje šoke, ne da bi se zrušilo; izraža kritiko glede tega, da stavba PHS ne ustreza niti minimalnim standardom moderne statike, in ugotavlja, da je bilo treba že večkrat ukrepati, da bi zagotovili njeno stabilnost; zato poziva predsedstvo in upravo Parlamenta, naj iščeta rešitve za stavbo PHS, kjer življenja zaposlenih ne bodo v nevarnosti, delovne razmere pa bodo zdrave; je seznanjen z ravnjo proračunskih sredstev, ki jih je generalni sekretar za leto 2018 predlagal v zvezi s študijami, pripravljalnimi projekti in deli ter nudenju pomoči skupini za vodenje projekta; izraža zaskrbljenost, ker bi lahko prišlo do zmede v zvezi z zneski za študije in selitve; poziva predsedstvo in generalnega sekretarja, naj o vseh nadaljnjih ukrepih obvestita Odbor za proračun in mu čim prej, najpozneje pa do julija 2017 predstavita jasno razčlenjene stroške; opominja, da se je treba v vsakem primeru odločiti za najsodobnejšo energetsko učinkovito arhitekturo; poziva k oceni, kakšne posledice bo obnova imela za oddelek za obiskovalce in seminarje ter razpoložljivost plenarne dvorane in drugih sob in pisarn;

22.  meni, da je 2018 pomembno leto za stavbo Konrad Adenauer (KAD), saj bo zaznamovalo konec del na vzhodnem krilu in začetek del na zahodnem krilu; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bilo treba proračun, dodeljen za upravljanje tega obsežnega projekta, pregledati za okrepitev ekip, ki spremljajo potek del; je seznanjen z običajno prakso glede uporabe prerazporeditve neizkoriščenih sredstev ob koncu leta za sedanje nepremičninske projekte; meni, da je to morda pragmatična rešitev, s katero je mogoče zmanjšati plačila obrestnih mer, da pa je hkrati v nasprotju s preglednostjo nepremičninskih projektov v okviru proračuna Parlamenta in bi lahko celo spodbudila dodeljevanje previsokih proračunskih sredstev na nekaterih področjih;

23.  poziva pristojne podpredsednike in generalnega sekretarja, naj Odboru za proračun posredujejo poročilo o napredku in oceno odhodkov za dokončanje del v zvezi s stavbo KAD;

EMAS

24.  spominja, da se je Parlament zavezal 30-odstotnemu zmanjšanju emisij CO2 na ekvivalent polnega delovnega časa do leta 2020 glede na leto 2006;

25.  zato šteje za izjemno pomembno, da si Parlament postavi nove, zahtevnejše in količinsko opredeljene cilje, ki jih bodo redno merile odgovorne službe;

26.  opozarja na zavezo Parlamenta iz Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti, in sicer da bo „brez poseganja v veljavna proračunska pravila in pravila javnega naročanja za stavbe, ki jih [ima] v lasti in uporabi, [uporabljal] enake zahteve, kot veljajo za stavbe osrednjih vlad držav članic na podlagi členov 5 in 6“ te direktive, zaradi velike prepoznavnosti stavb in vodilne vloge, ki bi jo moral imeti pri energetski učinkovitosti stavbe; poudarja, da mora nujno spoštovati to izjavo, med drugim zaradi svoje verodostojnosti pri potekajočih revizijah direktiv o energetski učinkovitosti stavb in energetski učinkovitosti;

27.  pozdravlja ustanovitev delovne skupine za mobilnost, ki mora delovati vključujoče in imeti jasne naloge; poudarja, da mora Parlament spoštovati vso veljavno regionalno zakonodajo v krajih dela, tudi na tem področju; se zavzema za to, da se spodbuja uporaba direktnega vlaka med poslopji Parlamenta v Bruslju in letališčem; poziva odgovorne službe, naj ob upoštevanju tega dejstva znova ocenijo sestavo in velikost voznega parka Parlamenta; poziva predsedstvo, naj takoj sprejme program spodbud za uporabo koles za pot med domom in službo; je seznanjen, da druge institucije tak program že imajo, zlasti Evropski ekonomsko-socialni odbor;

Komunikacijska kampanja za evropske volitve leta 2019

28.  pozdravlja komunikacijsko kampanjo, ki bo državljanom na koristen način pojasnila namen Unije in Parlamenta; poudarja, da bi morala biti ta kampanja med drugim namenjena pojasnjevanju vloge Evropske unije in pristojnosti Parlamenta, njegovih funkcij, vključno z izvolitvijo predsednika Komisije, ter njegovega vpliva na življenja državljanov;

29.  ugotavlja, da se bodo pred prihodnjimi evropskimi volitvami leta 2019 priprave za komunikacijsko kampanjo začele že letos; pozdravlja, da bo predvolilno obdobje za komunikacijsko kampanjo z dvema letoma krajše kot predvolilno obdobje za evropske volitve leta 2014, ki je trajalo tri leta;

30.  je seznanjen, da naj bi skupni odhodki za komunikacijsko kampanjo za volitve leta 2019 znašali 25 milijonov EUR v letu 2018 in 8,33 milijona EUR v letu 2019, ter ugotavlja, da je potreben višji znesek finančnih obveznosti v letu 2018; poudarja, kako pomembne so take informacijske kampanje, zlasti če upoštevamo sedanje razmere v Uniji;

31.  meni, da bi moral generalni direktorat za informiranje (GD COMM) v skladu s priporočili iz ocene kampanje evropskih volitev 20141(12) dati prednost zbiranju podatkov o projektih kampanje na enoto na podlagi predhodno določenih ključnih kazalnikov, da bi izmeril njihov učinek, pri čemer je treba natančno preučiti temeljne vzroke za izjemno nizko volilno udeležbo na volitvah leta 2014;

Zadeve, povezane s poslanci

32.  pozdravlja prizadevanja sekretariata Parlamenta, sekretariatov političnih skupin in pisarn poslancev za krepitev položaja poslancev v okviru njihovega mandata; spodbuja nadaljnji razvoj teh storitev, s pomočjo katerih lahko poslanci še bolje nadzirajo delo Komisije in Sveta ter zastopajo državljane;

33.  priznava vrednost svetovanja in raziskav za poslance in odbore v okviru Službe Evropskega parlamenta za raziskave (EPRS) in tematskih sektorjev; spominja, da je bila pri ustanovitvi te raziskovalne službe v letu 2013 predvidena vmesna ocena uspešnosti sodelovanja med to službo in tematskimi sektorji; spominja, da je bila prošnja za izvedbo takšne ocene in predstavitev njenih rezultatov v Odboru za proračun sprejeta z glasovanjem na plenarnem zasedanju 14. aprila 2016(13); zato ponovno zahteva, da generalni sekretar opravi to oceno in njene rezultate predstavi Odboru za proračun, preden bo Parlament jeseni 2017 obravnaval proračun; spominja, da bi morala ta ocena vsebovati predloge, kako zagotoviti, da podpora EPRS bolj upošteva dogajanje v ustreznih tematskih odborih ter se ne prekriva z njihovimi dejavnostmi niti spodbuja konkurence med službami; poleg tega pričakuje, da bo ocena zajemala podrobne informacije o zunanjih izvedenskih mnenjih, zunanjih študijah in zunanji podpori raziskovalnim dejavnostim Parlamenta, vključno s podatki o številu študij in izvedenskih mnenj, ki so jih pripravile notranje službe Parlamenta in zunanji ponudniki, in stroških znanje; je seznanjen s štirimi posebnimi projekti, ki jih srednjeročno razvijajo v knjižnici Evropskega parlamenta, in sicer digitalno knjižnico, boljše vire za raziskave, vire za primerjalno pravo in odprto knjižnico; meni, da so ti projekti sredstvo za izboljšanje podpore za poslance in zaposlene, pa tudi za olajšanje dostopa do zunanjih raziskovalnih skupnosti in državljanov; ugotavlja, da so ti projekti izjemno pomembni in da jih je treba vključiti v zakonodajno delo poslancev in zaposlenih;

34.  spominja na sklep Parlamenta v postopku priprave proračuna Parlamenta za leto 2017, namreč da se ustanovi služba za tolmačenje vseh plenarnih razprav v mednarodni znakovni jezik, in poziva upravo, naj ta sklep uresniči brez nadaljnjega odlašanja;

35.  ugotavlja, da so poslanci v skladu z nedavno revidiranim poslovnikom(14) omejeni na največ tri ustne obrazložitve glasovanja na delno zasedanje, a ostaja zaskrbljen zaradi dodatnih stroškov tolmačenja in prevajanja zapisov obrazložitev, ki nastanejo zaradi njih; poziva generalnega sekretarja, naj predloži podrobno razčlenitev stroškov, povezanih z ustnimi obrazložitvami glasovanja; opozarja, da so na voljo druge možnosti, kot so pisne obrazložitve glasovanja ter množica instrumentov za javno komunikacijo v prostorih Parlamenta, s katerimi lahko poslanci pojasnijo svoje glasovanje; poziva, naj ustne obrazložitve glasovanja – kot začasni ukrep – vsak dan plenarnega zasedanja potekajo ob koncu delovnega dne, in sicer po enominutnih govorih in drugih točkah dnevnega reda;

36.  spominja, da so poslanci zavezani obvestiti upravo o vseh spremembah v izjavah o interesih;

37.  se ne strinja, da bi bilo treba zamenjati pohištvo v bruseljskih pisarnah poslancev in njihovih pomočnikov; meni, da je večina pohištva v ustreznem stanju, zato ga ni treba zamenjati; meni, da bi bilo treba pohištvo zamenjati le, kadar obstajajo upravičeni razlogi za to;

38.  v okviru priprav na deveto zakonodajno obdobje poziva generalnega sekretarja, naj predsedstvu predloži podrobnejši seznam stroškov, ki se krijejo iz splošnega nadomestila stroškov; in spominja na načelo neodvisnosti mandata; poudarja, da lahko poslanci, ki to želijo, podatke o stroških, ki se krijejo iz splošnega nadomestila stroškov, objavijo na svojih osebnih spletnih straneh; znova poziva k večji preglednosti pri uporabi splošnega nadomestila stroškov na osnovi praktičnih zgledov iz nacionalnih delegacij v Parlamentu in državah članicah; meni, da bi morali poslanci imeti tudi možnost, da na spletnem mestu Parlamenta objavijo povezave s stranmi, kjer objavljajo informacije o svoji porabi; ponavlja, da zaradi večje preglednosti v zvezi s splošnim nadomestilom stroškov ne bi smelo biti dodatnega zaposlovanja v upravi Parlamenta;

39.  poudarja, da je trenutni proračun za parlamentarno pomoč zadosten in ga ne bi smeli povečevati, z izjemo indeksacije plač;

40.  spominja na zahtevo iz zgoraj omenjene resolucije z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Parlamenta za leto 2017, ki je bila sprejeta na plenarnem zasedanju in v kateri se poziva k pregledu pravil o povračilu stroškov za službena potovanja, ki se nanašajo na potovanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov med kraji dela Parlamenta, da bi se jih uskladilo s pravili, ki veljajo za preostalo osebje, in obžaluje, da doslej niso bili sprejeti ukrepi v zvezi s tem; poziva predsedstvo, naj brez nadaljnjega odlašanja obravnava to vprašanje; medtem poudarja, da trenutna zgornja meja povračila stroškov za službena potovanja akreditiranih parlamentarnih pomočnikov (120/140/160 EUR) ni bila prilagojena že od leta 2011 in da se je razlika med temi pomočniki in preostalim osebjem po uvedbi nove zgornje meje, ki jo je Svet odobril 9. septembra 2016 in se od 10. septembra 2016 uporablja za uradnike, še povečala na vsaj 40 %; zato poziva predsedstvo, naj sprejme potrebne ukrepe, da bi odpravili to neravnovesje;

41.  poudarja, da odprava tega neravnovesja pri stroških službenih potovanj ne sme povzročiti povečanja proračunske vrstice za parlamentarno pomoč;

42.  poziva k pregledni in ustrezni uporabi povračil za potne stroške poslancev in priporoča, naj se spodbuja uporaba ekonomskega razreda pri letalskih in železniških prevozih;

43.  poziva konferenco predsednikov in predsedstvo, naj ponovno preučita možnost, da bi lahko akreditirani parlamentarni pomočniki pod določenimi pogoji spremljali poslance v uradnih parlamentarnih delegacijah in na službenih potovanjih, kakor je že zahtevalo več poslancev; meni, da bi morali poslanci odločiti, ali želijo, da jih pomočniki spremljajo v uradnih delegacijah, stroške za to pa kriti z nadomestilom za parlamentarno pomoč;

Zadeve, povezane z zaposlenimi

44.  poudarja, da je bil v skladu s točko 27 Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 o postopnem petodstotnem zmanjšanju števila delovnih mest v vseh institucijah, organih in agencijah zaradi posebnih potreb, ki so se v Parlamentu pojavile v letih 2014 in 2016, s Svetom dosežen dogovor o predlogu splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2016(15), v katerem je določeno, da naj bi se ukrepi za vsakoletno zmanjšanje števila zaposlenih Parlamenta nadaljevali do leta 2019;

45.  ugotavlja, da so bile politične skupine sicer izvzete iz ukrepov za vsakoletno zmanjšanje števila zaposlenih, ki se izvajajo od leta 2014(16), vendar je bilo v spravnem postopku za proračun za leto 2017 zmanjšano število delovnih mest v kadrovskem načrtu sekretariata Parlamenta, ker Svet ni spoštoval prijateljskega dogovora;

46.  opozarja, da bodo zaposleni v političnih skupinah izvzeti iz cilja 5-odstotnega zmanjšanja števila delovnih mest v skladu s sklepi, sprejetimi glede proračunskih let 2014, 2015 in 2017;

47.  meni, da bi izguba 136 delovnih mest v sekretariatu Parlamenta v letu 2016 lahko privedla do tega, da bo imela uprava Parlamenta težave pri zagotavljanju storitev; poziva generalnega sekretarja, naj predloži več informacij o ukrepih za zmanjšanje števila zaposlenih v preteklem letu, in naj oceni, kako proračunske odločitve vplivajo na delovanje institucije;

48.  ob upoštevanju ukrepov za zmanjšanje števila zaposlenih pozdravlja predlog, da naj se 50 stalnih delovnih mest AST spremeni v 50 stalnih delovnih mest AD, kar bo imelo zanemarljive proračunske posledice; je poleg tega seznanjen s predlogom za spremembo treh začasnih delovnih mest AST v tri začasna delovna mesta AD v kabinetu predsednika;

49.  poziva predsedstvo, naj zagotovi, da se socialne in pokojninske pravice akreditiranih parlamentarnih pomočnikov spoštujejo in da so na voljo finančna sredstva, zlasti v zvezi s tistimi akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki, ki jih poslanci v zadnjih dveh zakonodajnih parlamentarnih obdobjih zaposlujejo brez prekinitve; v zvezi s tem poziva upravo, naj pripravi predlog, ki bo pri izračunu 10-letne delovne dobe, določene v kadrovskih predpisih, upošteval sklep, da se leta 2014 izvedejo predčasne volitve, ter tudi čas, porabljen za postopke zaposlovanja;

50.  poziva predsedstvo, naj predlaga postopek za odpustitev, v katero privoli tako poslanec kot akreditirani parlamentarni pomočnik;

51.  meni, da je pomembno, da imajo institucije Unije v obdobju, ko bodo finančni in kadrovski viri, ki so jim na voljo, najverjetneje čedalje bolj omejeni, same možnost zaposlovati in obdržati najbolj sposobno osebje, da bodo kos kompleksnim izzivom v prihodnosti na način, ki bo upošteval načela oblikovanja proračuna na podlagi uspešnosti;

52.  meni, da sta tolmačenje in prevajanje bistvena za delovanje Parlamenta, ter priznava kakovost in dodano vrednost storitev, ki jih zagotavljajo tolmači; ponavlja stališče, ki ga je Parlament izrazil v resoluciji z dne 14. aprila 2016, namreč da bi moral generalni sekretar pripraviti dodatne predloge za racionalizacijo, na primer da se pogosteje uporablja prevajanje in tolmačenje na zahtevo, zlasti za medskupine Evropskega parlamenta, pa tudi preuči možnosti za večjo učinkovitost tolmačenja z uporabo najnovejših jezikovnih tehnologij in oceni, kako revidirani okvir za redno zaposlene tolmače vpliva na izboljšanje učinkovite rabe virov in produktivnosti;

53.  pozdravlja nadaljnje izvajanje ukrepov, ki jih je Parlament sprejel za uvedbo irščine kot polnega uradnega jezika do 1. januarja 2021; v zvezi s tem ugotavlja, da leta 2018 ne bodo potrebna dodatna delovna mesta; kljub temu poziva generalnega sekretarja, naj se z irskimi poslanci tudi v prihodnje posvetuje o tem, kako bi bilo mogoče učinkovito uporabljati vire, ne da bi pri tem trpele zajamčene pravice poslancev;

54.  poziva generalnega sekretarja, naj gradi na obstoječih sporazumih o sodelovanju med Parlamentom, Evropskim odborom regij in Evropskim ekonomsko-socialnim odborom, da se opredelijo še druga področja, kjer bi bilo mogoče souporabljati upravne storitve; ga nadalje poziva, naj pripravi študijo o tem, ali bi bilo mogoče sinergijo pri souporabi upravnih storitev doseči tudi med Parlamentom, Komisijo in Svetom;

Evropske politične stranke in evropske politične fundacije

55.  spominja, da evropske politične stranke in evropske politične fundacije prispevajo k razvijanju evropske politične zavesti in k temu, da državljani bolje razumejo povezanost političnih procesov na nacionalni in evropski ravni;

56.  meni, da so nedavne polemike v zvezi s financiranjem nekaterih evropskih političnih strank in nekaterih evropskih političnih fundacij razkrile pomanjkljivosti v obstoječih sistemih upravljanja in nadzora;

57.  meni, da bodo z začetkom veljavnosti uredb (EU, Euratom) št. 1141/2014(17) in (EU, Euratom) št. 1142/2014(18) zagotovljeni dodatni nadzorni mehanizmi, kot je zahteva po registraciji pri organu za evropske politične stranke in evropske politične fundacije; hkrati pa meni, da bi lahko te ukrepe še izboljšali; ugotavlja, da bodo stranke in fundacije pri svojih vlogah za financiranje nova pravila začele uporabljati v proračunskem letu 2018;

58.  poudarja, da je bila ugotovljena vrsta težav v zvezi s sedanjim sistemom sofinanciranja, v katerem prispevki in nepovratna sredstva iz proračuna Parlamenta za stranke in fundacije ne smejo preseči 85 % upravičenih odhodkov, preostalih 15 % pa je treba kriti iz lastnih sredstev; ugotavlja, da se na primer primanjkljaj pri članarinah donacijah pogosto izravna s prispevki v naravi;

Druge zadeve

59.  je seznanjen z dialogom, ki trenutno poteka med Evropskim parlamentom in nacionalnimi parlamenti; poziva, naj se ta dialog okrepi za boljše razumevanje prispevka Evropskega parlamenta in Unije v državah članicah;

60.  je seznanjen z zahtevo za zunanje študije in mnenja, s pomočjo katerih bi odbori in drugi politični organi lahko analizirali možne posledice brexita, vključno s proračunskimi posledicami za Parlament; sprašuje se o tem, ali je treba naročati zunanje študije in mnenja, namesto da bi uporabili bogate raziskovalne storitve znotraj Parlamenta; poudarja, da Združeno kraljestvo – dokler pogajanja o njegovem izstopu iz Unije ne bodo končana – ostaja polnopravna članica Unije in da zanj še naprej veljajo vse pravice in obveznosti, ki izhajajo iz članstva; zato poudarja, da je zelo malo verjetno, da bo odločitev Združenega kraljestva, da izstopi iz Unije, vplivala na proračun Parlamenta za leto 2018;

61.  želi spomniti na svojo resolucijo z dne 20. novembra 2013 o določitvi sedežev institucij Evropske unije(19), v kateri ocenjeni stroški geografske razpršenosti Parlamenta znašajo med 156 in 204 milijonov EUR ter ustrezajo 10 % njegovega proračuna; poudarja, da ocenjeni okoljski učinek geografske razpršenosti znaša med 11 000 in 19 000 tonami emisij CO2; poudarja, da ta razpršenost negativno vpliva na javno mnenje, zato ponavlja stališče, da naj se pripravi časovni načrt za en sam sedež;

62.  opozarja na svojo prej navedeno resolucijo z dne 14. aprila 2016 o načrtu prihodkov in odhodkov Evropskega parlamenta za proračunsko leto 2017; poziva k sodelovanju s televizijskimi postajami, družbenimi mediji in drugimi partnerji, da bi vzpostavili evropsko medijsko središče za usposabljanje mladih novinarjev;

63.  poziva generalnega sekretarja in predsedstvo, naj v celotni upravi Parlamenta širita kulturo oblikovanja proračuna glede na uspešnost v skladu s pristopom preudarnega upravljanja, da se spodbudita učinkovitost in kakovost internega dela institucije;

o
o   o

64.  sprejme načrt prihodkov in odhodkov za proračunsko leto 2018;

65.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo in načrt prihodkov in odhodkov posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(4) UL L 287, 29.10.2013, str. 15.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0132.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0411.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0475.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0172.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0132.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0411.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0484.
(12) Študija družbe Deloitte, december 2015.
(13) Glej odstavek 22 njegove resolucije z dne 14. aprila 2016 (P8_TA(2016)0132).
(14) Sprejeta besedila z dne 13. decembra 2016, P8_TA(2016)0484 – člen 183(1).
(15) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0407.
(16) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0437, Sprejeta besedila, P8_TA(2014)0036, Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0376, Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0411.
(17) Uredba (EU, Euratom) št. 1141/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o statutu in financiranju evropskih političnih strank in evropskih političnih fundacij (UL L 317, 4.11.2014, str. 1).
(18) Uredba (EU, Euratom) št. 1142/2014 Evropskega parlament in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 glede financiranja evropskih političnih strank (UL L 317, 4.11.2014, str. 28).
(19) Sprejeta besedila, P7_TA(2013)0498.

Pravno obvestilo