Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/0339(CNS)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0134/2017

Predložena besedila :

A8-0134/2017

Razprave :

Glasovanja :

PV 27/04/2017 - 5.4

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0135

Sprejeta besedila
PDF 437kWORD 61k
Četrtek, 27. april 2017 - Bruselj Končna izdaja
Hibridna neskladja s tretjimi državami *
P8_TA(2017)0135A8-0134/2017

Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o predlogu direktive Sveta o spremembi Direktive (EU) 2016/1164 v zvezi s hibridnimi neskladji s tretjimi državami (COM(2016)0687 – C8-0464/2016 – 2016/0339(CNS))

(Posebni zakonodajni postopek – posvetovanje)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Svetu (COM(2016)0687),

–  ob upoštevanju člena 115 Pogodbe o delovanju Evropske unije, v skladu s katerim se je Svet posvetoval s Parlamentom (C8-0464/2016),

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj nizozemskega senata, nizozemske poslanske zbornice in švedskega parlamenta v okviru Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljajo, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju drugih mnenj o osnutku zakonodajnega akta, ki so jih posredovali češki senat, nemški zvezni svet ter španski in portugalski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom(3),

–  ob upoštevanju Odločitve Komisije z dne 30. avgusta 2016 o državni pomoči SA.38373 (2014/C) (ex 2014/NN) (ex 2014/CP), ki jo je Irska odobrila podjetju Apple, in preiskave, s katero je Komisija preučevala domnevno pomoč Luksemburga podjetjema McDonald’s in Amazon,

–  ob upoštevanju sedanjega dela svojega preiskovalnega odbora za preučitev domnevnih kršitev in nepravilnosti pri uporabi prava Unije, povezanih s pranjem denarja, izogibanjem davkom in davčno utajo,

–  ob upoštevanju člena 78c Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0134/2017),

1.  odobri predlog Komisije, kakor je bil spremenjen;

2.  poziva Komisijo, naj ustrezno spremeni svoj predlog na podlagi člena 293(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije;

3.  poziva Svet, naj obvesti Parlament, če namerava odstopiti od besedila, ki ga je odobril Parlament;

4.  poziva Svet, naj se ponovno posvetuje s Parlamentom, če namerava bistveno spremeniti predlog Komisije;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Direktiva (EU) 2016/1164 določa okvir za odpravljanje ureditev hibridnega neskladja.
(4)  Direktiva (EU) 2016/1164 določa prvi okvir za odpravljanje ureditev hibridnega neskladja, ki hibridnih neskladij ne odpravlja celovito in sistematično, njegov obseg pa je omejen na Unijo.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)   Temelj za pobudo za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička (BEPS) je tudi izjava voditeljev G20 z njihovega srečanja v Sankt Petersburgu 5. in 6. septembra 2013, kjer so izrazili željo, da bi bil dobiček obdavčen tam, kjer se gospodarske dejavnosti, ki ustvarjajo dobiček, izvajajo in kjer je ustvarjena vrednost. V praksi bi bila zato potrebna uvedba enotnega obdavčevanja s formulo za porazdelitev prihodkov od davka državam. Ta cilj ni bil dosežen.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Treba je oblikovati pravila, ki celovito nevtralizirajo hibridna neskladja. Ker Direktiva (EU) 2016/1164 zajema le ureditve hibridnega neskladja, ki izhajajo iz vzajemnega delovanja sistemov davka od dohodkov pravnih oseb držav članic, je Svet ECOFIN 20. junija 2016 Komisijo pozval, naj do oktobra 2016 pripravi predlog o hibridnih neskladjih, pri katerih so udeležene tretje države, in v njem določi pravila, ki so skladna z in enako učinkovita kot pravila, priporočena v poročilu OECD o ukrepu za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička 2, da bi dogovor lahko dosegli do konca leta 2016.
(5)  Zelo je pomembno oblikovati pravila, ki celovito nevtralizirajo hibridna neskladja in neskladja podružnic. Ker Direktiva (EU) 2016/1164 zajema le ureditve hibridnega neskladja, ki izhajajo iz vzajemnega delovanja sistemov davka od dohodkov pravnih oseb držav članic, je Svet ECOFIN 20. junija 2016 Komisijo pozval, naj do oktobra 2016 pripravi predlog o hibridnih neskladjih, pri katerih so udeležene tretje države, in v njem določi pravila, ki so skladna z in enako učinkovita kot pravila, priporočena v poročilu OECD o ukrepu za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička 2, da bi dogovor lahko dosegli do konca leta 2016.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)   Učinke hibridnega neskladja bi morali obravnavati tudi s stališča držav v razvoju, Unija in njene države članice pa bi si morale prizadevati, da bi državam v razvoju zagotavljale pomoč pri spopadanju s temi učinki.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Ker je[, kar je med drugim navedeno v uvodni izjavi (13) Direktive (EU) 2016/1164,] ključno nadaljevati delo na področju drugih hibridnih neskladij, na primer tistih, ki zadevajo stalne poslovne enote, je bistveno, da se neskladja pri hibridnih stalnih poslovnih enotah obravnavajo tudi v tej direktivi.
(6)  Ker je[, kar je med drugim navedeno v uvodni izjavi (13) Direktive (EU) 2016/1164,] ključno nadaljevati delo na področju drugih hibridnih neskladij, na primer tistih, ki zadevajo stalne poslovne enote, vključno z neupoštevanimi stalnimi poslovnimi enotami, je bistveno, da se neskladja pri hibridnih stalnih poslovnih enotah obravnavajo tudi v Direktivi (EU) 2016/1164. Pri obravnavanju takšnih neskladij bi bilo treba upoštevati priporočena pravila iz osnutka za javno obravnavo o neskladnih strukturah pri podružnicah iz ukrepa 2 akcijskega načrta BEPS, ki ga je 22. avgusta 2016 objavila OECD.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 7
(7)  Da se zagotovi celovit okvir, skladen s poročilom OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička o ureditvah hibridnega neskladja, je bistveno, da Direktiva (EU) 2016/1164 vključuje tudi pravila o hibridnih prenosih, uvoženih neskladjih in neskladjih pri družbah, ki so dvojni rezidenti, da se davčnim zavezancem prepreči izkoriščanje preostalih vrzeli.
(7)  Da se zagotovi okvir, ki bo skladen s poročilom OECD za preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička v zvezi z ureditvami hibridnih neskladij in enako učinkovit, je bistveno, da Direktiva (EU) 2016/1164 vključuje tudi pravila o hibridnih prenosih in uvoženih neskladjih ter obravnava vse možne dvojne odbitke, da davčni zavezanci ne bi mogli izkoriščati preostalih vrzeli. Ta pravila bi morala biti karseda standardizirana in usklajena med državami članicami. Države članice bi morale razmisliti o uvedbi kazni za davčne zavezance, ki izkoriščajo hibridna neskladja.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)   Treba je določiti pravila, s katerimi bi v posameznih jurisdikcijah onemogočili prakso časovnih razlik v davčnih napovedih, ki povzročajo neskladja pri davčnih izidih. Države članice bi morale zagotoviti, da davčni zavezanci napovedo plačilo v razumnem roku v vseh zadevnih jurisdikcijah. Poleg tega bi morali nacionalni organi pregledati vse vzroke, ki vodijo v hibridna neskladja, zapolniti morebitne vrzeli in preprečiti agresivno davčno načrtovanje, namesto da bi si zgolj prizadevali za pridobitev prihodkov od davkov.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 8
(8)  Ker Direktiva (EU) 2016/1164 vključuje pravila o hibridnih neskladjih med državami članicami, je primerno, da se v navedeno direktivo vključijo pravila o hibridnih neskladjih s tretjimi državami. To pomeni, da bi se morala navedena pravila uporabljati za vse davčne zavezance, ki so zavezani k plačilu davka od dohodkov pravnih oseb v državi članici, vključno s stalnimi poslovnimi enotami subjektov, ki so rezidenti v tretjih državah. Zajeti je treba vse ureditve hibridnega neskladja, kadar je vsaj ena od udeleženih strani pravna oseba, ki je davčni zavezanec v državi članici.
(8)  Ker Direktiva (EU) 2016/1164 vključuje pravila o hibridnih neskladjih med državami članicami, je primerno, da se v navedeno direktivo vključijo pravila o hibridnih neskladjih s tretjimi državami. To pomeni, da bi se morala navedena pravila uporabljati za vse davčne zavezance, ki so zavezani k plačilu davka od dohodkov pravnih oseb v državi članici, vključno s stalnimi poslovnimi enotami subjektov, ki so rezidenti v tretjih državah. Zajeti je treba vse ureditve hibridnih neskladij ali povezane ureditve, kadar je vsaj ena od udeleženih strani pravna oseba, ki je davčni zavezanec v državi članici.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 9
(9)  Pravila o hibridnih neskladjih bi morala obravnavati primere neskladij, ki so posledica nasprotujočih si davčnih pravil dveh (ali več) jurisdikcij. Vendar ta pravila ne bi smela vplivati na splošne značilnosti davčnega sistema jurisdikcije.
(9)  Bistveno je, da se pravila o hibridnih neskladjih uporabljajo avtomatično, kadar plačilo pride prek meje in je bilo obdavčeno na strani plačila, ne da bi bilo treba dokazovati motiv za izogibanje davkom, in bi morala obravnavati primere neskladij, ki so posledica dvojnih odbitkov, razlik v pravnih opredelitvah finančnih instrumentov, plačil in subjektov ali razlik v razporeditvi plačil. Ker bi lahko hibridna neskladja vodila do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve, je treba določiti pravila, v skladu s katerimi zadevna država članica bodisi zavrne odbitek plačila, odhodkov ali izgub bodisi od davčnega zavezanca zahteva, da plačilo vključi v svoj obdavčljivi dohodek.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)   Neskladja pri stalnih poslovnih enotah nastanejo, kadar se zaradi razlik v pravilih v jurisdikciji stalne poslovne enote in rezidenčni jurisdikciji v zvezi z razporeditvijo dohodkov in odhodkov med različnimi deli istega subjekta pojavi neskladje pri davčnih izidih, tudi v primerih, ko do neskladja pride zato, ker se stalna poslovna enota ne upošteva zaradi uporabe zakonodaje jurisdikcije podružnice. Ta neskladja lahko vodijo do neobdavčitve brez vključitve, dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve, zato bi jih bilo treba odpraviti. V primeru neupoštevanih poslovnih enot bi morala država članica, v kateri je davčni zavezanec rezident, od davčnega zavezanca zahtevati, naj v svoj obdavčljivi dohodek vključi dohodek, ki se sicer pripiše stalni poslovni enoti.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)   Da se zagotovi sorazmernost, je treba obravnavati le primere, pri katerih obstaja precejšnje tveganje izogibanja obdavčenju z uporabo hibridnih neskladij. Zato je primerno, da se zajamejo ureditve hibridnega neskladja med davčnimi zavezanci in njihovimi povezanimi podjetji ter hibridna neskladja, ki izhajajo iz strukturirane ureditve, ki vključuje davčnega zavezanca.
črtano
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 11
(11)   Da se zagotovi dovolj celovita opredelitev pojma „povezano podjetje“ za namene pravil o hibridnih neskladjih, bi morala ta opredelitev vključevati tudi subjekt, ki je del iste konsolidirane skupine za računovodske namene, podjetje, v katerem ima davčni zavezanec znaten vpliv na upravljanje, in, obratno, podjetje, ki ima znaten vpliv na upravljanje davčnega zavezanca.
črtano
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 12
(12)   Neskladja, ki so posebej povezana s hibridnostjo subjektov, bi bilo treba obravnavati le, kadar eno od povezanih podjetij – najmanj – dejansko obvladuje druga povezana podjetja. Zato bi bilo treba v teh primerih zahtevati udeležbo povezanega podjetja v davčnem zavezancu ali drugem povezanem podjetju oziroma udeležbo davčnega zavezanca ali drugega povezanega podjetja v povezanem podjetju v smislu glasovalnih pravic, lastništva kapitala ali upravičenosti do prejetja 50 odstotkov ali več dobička.
črtano
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 15
(15)  Ker lahko neskladja pri hibridnih subjektih, ki vključujejo tretje države, vodijo do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve, je treba določiti pravila, v skladu s katerimi zadevna država članica – odvisno od posameznega primera – bodisi zavrne odbitek plačila, odhodkov ali izgub bodisi od davčnega zavezanca zahteva, da plačilo vključi v svoj obdavčljivi dohodek.
(15)  Ker neskladja pri hibridnih subjektih, ki vključujejo tretje države, v več primerih vodijo do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve, je treba določiti pravila, v skladu s katerimi zadevna država članica – odvisno od posameznega primera – bodisi zavrne odbitek plačila, odhodkov ali izgub bodisi od davčnega zavezanca zahteva, da plačilo vključi v svoj obdavčljivi dohodek.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 17
(17)  Zaradi hibridnih prenosov lahko pride do razlik v davčni obravnavi, če se zaradi prenosa finančnega instrumenta v okviru strukturirane ureditve osnovni donos tega instrumenta obravnava, kot da ga hkrati prejme več kot ena stran, vključena v ureditvi. Osnovni donos je dohodek, povezan s prenesenim instrumentom, in dohodek, ki iz njega izhaja. Ta razlika v davčni obravnavi lahko vodi do odbitka brez vključitve ali davčne olajšave v dveh različnih jurisdikcijah za isti davčni odtegljaj. Takšna neskladja bi bilo zato treba odpraviti. V primeru odbitka brez vključitve bi morala veljati ista pravila kot za nevtralizacijo neskladja pri hibridnih instrumentih ali hibridnem subjektu, ki vodi do odbitka brez vključitve. V primeru dvojne davčne olajšave bi morala zadevna država članica omejiti ugodnost davčne olajšave sorazmerno z neto obdavčljivim dohodkom glede na osnovni donos.
(17)  Zaradi hibridnih prenosov lahko pride do razlik v davčni obravnavi, če se zaradi prenosa finančnega instrumenta osnovni donos tega instrumenta obravnava, kot da ga hkrati prejme več kot ena stran, vključena v ureditvi. Osnovni donos je dohodek, povezan s prenesenim instrumentom, in dohodek, ki iz njega izhaja. Ta razlika v davčni obravnavi lahko vodi do odbitka brez vključitve ali davčne olajšave v dveh različnih jurisdikcijah za isti davčni odtegljaj. Takšna neskladja bi bilo zato treba odpraviti. V primeru odbitka brez vključitve bi morala veljati ista pravila kot za nevtralizacijo neskladja pri hibridnih instrumentih ali hibridnem subjektu, ki vodi do odbitka brez vključitve. V primeru dvojne davčne olajšave bi morala zadevna država članica omejiti ugodnost davčne olajšave sorazmerno z neto obdavčljivim dohodkom glede na osnovni donos.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 19
(19)  Uvožena neskladja preusmerjajo učinek hibridnega neskladja med stranmi v tretjih državah v jurisdikcijo države članice z uporabo nehibridnega instrumenta, s čimer spodkopavajo učinkovitost pravil, ki nevtralizirajo hibridna neskladja. Odbitno plačilo v državi članici se lahko uporabi za financiranje odhodkov v okviru strukturirane ureditve, ki vključuje hibridno neskladje med tretjimi državami. Da bi se takšna uvožena neskladja preprečila, je treba vključiti pravila, ki prepovedujejo odbitek plačila, če se ustrezni dohodek iz tega plačila neposredno ali posredno pobota z odbitkom, ki izhaja iz hibridne neskladne ureditve, ki vodi do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve med tretjimi državami.
(19)  Uvožena neskladja preusmerjajo učinek hibridnega neskladja med stranmi v tretjih državah v jurisdikcijo države članice z uporabo nehibridnega instrumenta, s čimer spodkopavajo učinkovitost pravil, ki nevtralizirajo hibridna neskladja. Odbitno plačilo v državi članici se lahko uporabi za financiranje odhodkov v okviru strukturirane ureditve, ki vključuje hibridno neskladje med tretjimi državami. Da bi se takšna uvožena neskladja preprečila, je treba vključiti pravila, ki prepovedujejo odbitek plačila, če se ustrezni dohodek iz tega plačila neposredno ali posredno pobota z odbitkom, ki izhaja iz hibridne neskladne ali s tem povezane ureditve, ki vodi do dvojnega odbitka ali odbitka brez vključitve med tretjimi državami.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 21
(21)  Cilj te direktive je izboljšati odpornost notranjega trga kot celote proti ureditvam hibridnega neskladja. Tega ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic, ker so nacionalni sistemi davka od dohodkov pravnih oseb različni in bi nepovezani ukrepi držav članic le ohranili obstoječo razdrobljenost notranjega trga na področju neposredne obdavčitve. Tak pristop bi omogočil nadaljnjo neučinkovitost in izkrivljanje zaradi vzajemnega delovanja različnih nacionalnih ukrepov. Posledica bi bila pomanjkanje usklajenosti. Ta cilj je zato zaradi čezmejne narave ureditev hibridnega neskladja in potrebe po sprejetju rešitev, ki delujejo za notranji trg kot celoto, lažje doseči na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja. Cilj te direktive je z določitvijo zahtevane ravni zaščite za notranji trg zgolj doseči nujno stopnjo usklajenosti v Uniji, ki je potrebna za dosego njenih ciljev.
(21)  Cilj te direktive je izboljšati odpornost notranjega trga kot celote proti hibridnim neskladjem. Tega ni mogoče zadovoljivo doseči s posamičnim delovanjem držav članic, ker so nacionalni sistemi davka od dohodkov pravnih oseb različni in bi nepovezani ukrepi držav članic le ohranili obstoječo razdrobljenost notranjega trga na področju neposredne obdavčitve. Tak pristop bi omogočil nadaljnjo neučinkovitost in izkrivljanje zaradi vzajemnega delovanja različnih nacionalnih ukrepov. Posledica bi bila pomanjkanje usklajenosti. Ta cilj je zato zaradi čezmejne narave hibridnih neskladij in potrebe po sprejetju rešitev, ki delujejo za notranji trg kot celoto, lažje doseči na ravni Unije. Unija lahko zato sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti, kot je določeno v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji, vključno s prehodom s pristopa ločenega subjekta na enoten pristop glede obdavčevanja večnacionalnih podjetij. V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne presega tistega, kar je potrebno za dosego navedenega cilja. Cilj te direktive je z določitvijo zahtevane ravni zaščite za notranji trg zgolj doseči nujno stopnjo usklajenosti v Uniji, ki je potrebna za dosego njenih ciljev.
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 21 a (novo)
(21a)   Da bi zagotovili jasno in učinkovito izvajanje, je treba poudariti skladnost s priporočili iz publikacije OECD z naslovom Nevtralizacija učinkov ureditev hibridnega neskladja, ukrep 2 – končno poročilo za leto 2015.
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 23
(23)  Komisija bi morala oceniti izvajanje te direktive štiri leta po začetku njene veljavnosti in o tem poročati Svetu. Države članice bi morale Komisiji predložiti vse informacije, ki so potrebne za zadevno oceno –
(23)  Komisija bi morala oceniti izvajanje te direktive vsaka tri leta po začetku njene veljavnosti in o tem poročati Evropskemu parlamentu in Svetu. Države članice bi morale Komisiji predložiti vse informacije, ki so potrebne za zadevno oceno.
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 23 a (novo)
(23a)   Od držav članic bi bilo treba zato zahtevati, da izmenjajo vse ustrezne zaupne informacije in primere najboljše prakse, da bi se zoperstavili hibridnim neskladjem in zagotovili enotno izvajanje Direktive (EU) 2016/1164.
Sprememba 21
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 (novo)
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 1 – odstavek 1 a (novo)
(-1)   V členu 1 se doda naslednji odstavek:
„Člen -9a se uporablja tudi za vse subjekte, ki jih država članica obravnava kot pregledne za davčne namene.“
Sprememba 22
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 4 – pododstavek 3
(a)   v točki (4) se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:
črtano
„Za namene člena 9 povezano podjetje pomeni tudi subjekt, ki je del iste konsolidirane skupine za namene finančnega računovodenja kot davčni zavezanec, podjetje, v katerem ima davčni zavezanec znaten vpliv na upravljanje, ali podjetje, ki ima znaten vpliv na upravljanje davčnega zavezanca. Kadar je v zadevno neskladje vključen hibridni subjekt, je opredelitev povezanega podjetja prilagojena tako, da se zahteva po 25-odstotni udeležbi nadomesti z zahtevo po 50-odstotni udeležbi“;
Sprememba 23
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka1 – točka a a (novo)
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 4 – pododstavek 3
(aa)   v točki 4 se črta tretji pododstavek;
Sprememba 24
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 9 – pododstavek 1 – uvodni del
'(9) ,hibridno neskladje‘ pomeni razmerje med davčnim zavezancem in povezanim podjetjem ali strukturirano ureditev med stranmi v različnih davčnih jurisdikcijah, če je kateri koli od naslednjih rezultatov posledica razlik v pravni opredelitvi finančnega instrumenta ali subjekta ali obravnavanju tržne prisotnosti kot stalne poslovne enote:
„(9) hibridno neskladje“ pomeni razmerje med davčnim zavezancem in drugim subjektom, če je kateri koli od naslednjih rezultatov posledica razlik v pravni opredelitvi finančnega instrumenta ali plačila, izvedenega v njegovem okviru, ali razlik v priznavanju plačil hibridnemu subjektu ali stalni poslovni enoti ali plačil, odhodkov ali izgub, ki jih ima hibridni subjekt ali stalna poslovna enota, ali razlik v priznavanju domnevnega plačila med dvema deloma istega davčnega zavezanca ali v priznavanju tržne prisotnosti kot stalne poslovne enote:
Sprememba 25
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 9 – pododstavek 1 – točka b
(b)  v jurisdikciji, v kateri je vir plačila, se plačilo odbije od davčne osnove brez ustrezne vključitve istega plačila za davčne namene v drugi jurisdikciji (,odbitek brez vključitve);
(b)  v kateri koli jurisdikciji, v kateri se plačilo šteje za izvedeno („jurisdikcija plačnika“), se plačilo odbije od davčne osnove brez ustrezne vključitve istega plačila za davčne namene v kateri koli drugi jurisdikciji,v kateri se plačilo šteje za prejeto („jurisdikcija prejemnika plačila“) („odbitek brez vključitve);
Sprememba 26
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 9 – pododstavek 1 – točka c
(c)  v primeru razlik v obravnavanju tržne prisotnosti kot stalne poslovne enote: dohodki niso obdavčeni v jurisdikciji, v kateri je vir dohodkov, in niso ustrezno vključeni za davčne namene v drugi jurisdikciji (,neobdavčitev brez vključenosti).
(c)  v primeru razlik v priznavanju tržne prisotnosti kot stalne poslovne enote: dohodki niso obdavčeni v jurisdikciji, v kateri je vir dohodkov, in niso ustrezno vključeni za davčne namene v drugi jurisdikciji (neobdavčitev brez vključenosti).
Sprememba 27
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 9 – pododstavek 1 – točka c a (novo)
(ca)   plačilo hibridnemu subjektu ali stalni poslovni enoti, zaradi katerega pride do odbitka brez vključitve, kadar je neskladje posledica razlik v priznavanju plačil, izplačanih stalni poslovni enoti ali hibridnemu subjektu;
Sprememba 28
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 9 – pododstavek 1 – točka c b (novo)
(cb)   plačilo, zaradi katerega pride do odbitka brez vključitve, ki je posledica plačila neupoštevani stalni poslovni enoti;
Sprememba 29
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 9 – pododstavek 2
Hibridno neskladje se pojavi le, če isto odbito plačilo ali nastali odhodki ali izgube v dveh jurisdikcijah presegajo znesek dohodkov, ki so vključeni v obeh jurisdikcijah in jih je mogoče pripisati istemu viru.
Hibridno neskladje, ki nastane zaradi razlik v priznavanju plačil, odhodkov ali izgub, ki jih ima hibridni subjekt ali stalna poslovna enota, ali ki nastane zaradi razlik v priznavanju domnevnega plačila med dvema deloma istega davčnega zavezanca, se pojavi le, če je posledični odbitek v jurisdikciji vira pobotan s postavko, ki ni vključena v obeh jurisdikcijah, v katerih je prišlo do neskladja. Vendar se v primeru, da zaradi plačila, zaradi katerega pride do tega hibridnega neskladja, nastane tudi hibridno neskladje, ki ga je mogoče pripisati razlikam v pravnih opredelitvah finančnega instrumenta ali plačila, izvedenega v njegovem okviru, ali ki nastane zaradi razlik v priznavanju plačil hibridnemu subjektu ali stalni poslovni enoti, hibridno neskladje pojavi le, če zaradi plačila pride do odbitka brez vključitve.
Sprememba 30
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 9 – pododstavek 3 – uvodni del
Hibridno neskladje vključuje tudi prenos finančnega instrumenta v okviru strukturirane ureditve, ki vključuje davčnega zavezanca, pri čemer se osnovni donos prenesenega finančnega instrumenta za davčne namene obravnava, kot da izhaja hkrati od več strani v ureditvi, ki so rezidenti za davčne namene v različnih jurisdikcijah, kar privede do katerega koli od naslednjih rezultatov:
Hibridno neskladje vključuje tudi prenos finančnega instrumenta, ki vključuje davčnega zavezanca, pri čemer se osnovni donos prenesenega finančnega instrumenta za davčne namene obravnava, kot da izhaja hkrati od več strani v ureditvi, ki so rezidenti za davčne namene v različnih jurisdikcijah, kar privede do katerega koli od naslednjih rezultatov:
Sprememba 31
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b a (novo)
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 9 a (novo)
(ba)   doda se naslednja točka:
„(9a) „hibridni subjekt“ pomeni kateri koli subjekt ali ureditev, ki se obravnava kot oseba za davčne namene v skladu z zakonodajo ene od jurisdikcij in katere dohodek ali odhodek se obravnava kot dohodek ali odhodek ene ali več oseb v skladu z zakonodajo druge jurisdikcije;“
Sprememba 32
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b b (novo)
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 9 b (novo)
(bb)   doda se naslednja točka:
„(9b) „neupoštevana stalna poslovna enota“ pomeni ureditev, ki se po zakonodaji jurisdikcije, v kateri ima sedež, obravnava kot razlog za dodelitev statusa stalne poslovne enote, po zakonodaji jurisdikcije, v kateri je stalna poslovna enota, pa se ne obravnava kot razlog za dodelitev statusa stalne poslovne enote;“
Sprememba 33
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka c
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 11
(11)   ‚strukturirana ureditev‘ pomeni ureditev, ki vključuje hibridno neskladje, pri čemer je cena neskladja vključena v pogoje ureditve, ali ureditev, ki je bila zasnovana tako, da privede do hibridnega neskladja, razen če za davčnega zavezanca ali povezano podjetje ni bilo mogoče razumno pričakovati, da je seznanjeno s hibridnim neskladjem, in ni imelo koristi od vrednosti davčne ugodnosti zaradi hibridnega neskladja.“;
črtano
Sprememba 34
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka c a (novo)
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 2 – točka 11 a (novo)
(ca)   doda se naslednja točka:
„(11a) „jurisdikcija plačnika“ je jurisdikcija, kjer ima hibridni subjekt ali stalna poslovna enota sedež ali kjer se plačilo šteje za prejeto.“
Sprememba 35
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 9 – odstavek 1
1.  Če hibridno neskladje med državami članicami privede do dvojnega odbitka istega plačila, odhodkov ali izgub, se odbitek dodeli le v državi članici, v kateri je vir takega plačila oziroma v kateri so nastali odhodki ali izgube.
1.  Če hibridno neskladje privede do dvojnega odbitka istega plačila, odhodkov ali izgub, se odbitek zavrne v državi članici, ki je jurisdikcija vlagatelja.
Če hibridno neskladje, ki vključuje tretjo državo, privede do dvojnega odbitka istega plačila, odhodkov ali izgub, zadevna država članica zavrne odbitek takega plačila, odhodkov ali izgub, razen če je to že storila tretja država.
Če se odbitek v jurisdikciji vlagatelja plačila ne zavrne, se zavrne v jurisdikciji plačnika. Če je vpletena tretja država, dokazno breme pri dokazovanju, da je tretja država zavrnila odbitek, nosi davčni zavezanec.
Sprememba 36
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 9 – odstavek 2
2.  Če hibridno neskladje med državami članicami privede do odbitka brez vključitve, država članica plačnika zavrne odbitek takega plačila.
2.  Če hibridno neskladje privede do odbitka brez vključitve, se odbitek zavrne v državi članici, ki je jurisdikcija plačnika takega plačila. Če se odbitek v jurisdikciji plačnika ne zavrne, zadevna država članica od davčnega zavezanca zahteva, da znesek plačila, ki bi sicer privedlo do neskladja, vključi v dohodek v jurisdikciji prejemnika plačila.
V kolikor hibridno neskladje, ki vključuje tretjo državo, privede do odbitka brez vključitve:
(i)   če je vir plačila v državi članici, slednja zavrne odbitek, ali
(ii)   če je vir plačila v tretji državi, zadevna država članica od davčnega zavezanca zahteva, da vključi tako plačilo v davčno osnovo, razen če je tretja država že zavrnila odbitek ali je zahtevala vključitev navedenega plačila.
Sprememba 37
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 9 – odstavek 3
3.  Če hibridno neskladje med državami članicami, ki vključuje stalno poslovno enoto, privede do neobdavčitve brez vključenosti, država članica, v kateri je davčni zavezanec rezident za davčne namene, od davčnega zavezanca zahteva, da vključi dohodek, ki je bil pripisan stalni poslovni enoti, v davčno osnovo.
3.  Če hibridno neskladje vključuje dohodek neupoštevane stalne poslovne enote, ki ni obdavčen v državi članici, v kateri je davčni zavezanec rezident za davčne namene, ta država članica od davčnega zavezanca zahteva, da v svoj obdavčljiv dohodek vključi dohodek, ki bi se sicer pripisal neupoštevani stalni poslovni enoti.
Če hibridno neskladje, ki vključuje stalno poslovno enoto v tretji državi, privede do neobdavčitve brez vključenosti, zadevna država članica od davčnega zavezanca zahteva, da vključi dohodek, ki je bil pripisan stalni poslovni enoti v tretji državi, v davčno osnovo.
Sprememba 38
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 9 – odstavek 3 a (novo)
3a.   Države članice zavrnejo odbitek za vsako plačilo s strani davčnega zavezanca, s katerim se neposredno ali posredno financira odbiten dohodek, ki privede do hibridnega neskladja prek transakcije ali vrste transakcij.
Sprememba 39
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 9 – odstavek 4
4.  Če je plačilo davčnega zavezanca povezanemu podjetju v tretji državi neposredno ali posredno pobotano s plačilom, odhodki ali izgubami, ki so zaradi hibridnega neskladja odbitni v dveh različnih jurisdikcijah zunaj Unije, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila davčnega zavezanca povezanemu podjetju v tretji državi od davčne osnove, razen če je ena od vključenih tretjih držav že zavrnila odbitek plačila, odhodkov ali izgub, ki bi bili odbitni v dveh različnih jurisdikcijah.
4.  Če je plačilo davčnega zavezanca subjektu v tretji državi neposredno ali posredno pobotano s plačilom, odhodki ali izgubami, ki so zaradi hibridnega neskladja odbitni v dveh različnih jurisdikcijah zunaj Unije, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila davčnega zavezanca v tretji državi od davčne osnove, razen če je ena od vključenih tretjih držav že zavrnila odbitek plačila, odhodkov ali izgub, ki bi bili odbitni v dveh različnih jurisdikcijah.
Sprememba 40
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 9 – odstavek 5
5.  Če je ustrezna vključitev odbitnega plačila davčnega zavezanca povezanemu podjetju v tretji državi neposredno ali posredno pobotana s plačilom, ki ga prejemnik plačila zaradi hibridnega neskladja ni vključil v svojo davčno osnovo, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila davčnega zavezanca povezanemu podjetju v tretji državi od davčne osnove, razen če je ena od vključenih tretjih držav že zavrnila odbitek nevključenega plačila.
5.  Če je ustrezna vključitev odbitnega plačila davčnega zavezanca v tretji državi neposredno ali posredno pobotana s plačilom, ki ga prejemnik plačila zaradi hibridnega neskladja ni vključil v svojo davčno osnovo, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila davčnega zavezanca v tretji državi od davčne osnove, razen če je ena od vključenih tretjih držav že zavrnila odbitek nevključenega plačila.
Sprememba 41
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen -9 a (novo)
(3a)   Vstavi se naslednji člen:
„Člen -9a
Obratna hibridna neskladja
Če se eden ali več povezanih nerezidenčnih subjektov, ki imajo delež dobička v hibridnem subjektu, ki ima sedež ali je ustanovljen v državi članici, nahajajo v jurisdikciji ali jurisdikcijah, ki hibridni subjekt obravnavajo kot davčnega zavezanca, se šteje, da je hibridni subjekt rezident te države članice, njegovi dohodki pa se obdavčijo, kolikor ta dohodek ni sicer obdavčen v skladu z zakoni te države članice ali katere koli druge jurisdikcije.“
Sprememba 42
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva (EU) št. 2016/1164
Člen 9 a – odstavek 1
Če so plačilo, odhodki ali izgube davčnega zavezanca, ki je rezident za davčne namene v državi članici in tretji državi, v skladu z zakonodajo te države članice in te tretje države odbitni od davčne osnove v obeh jurisdikcijah in se lahko v državi članici davčnega zavezanca pobotajo z obdavčljivim dohodkom, ki ni vključen v tretji državi, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila, odhodkov ali izgub, razen če je to že storila tretja država.
Če so plačilo, odhodki ali izgube davčnega zavezanca, ki je rezident za davčne namene v državi članici in tretji državi, v skladu z zakonodajo te države članice in te tretje države odbitni od davčne osnove v obeh jurisdikcijah in se lahko v državi članici davčnega zavezanca pobotajo z obdavčljivim dohodkom, ki ni vključen v tretji državi, država članica davčnega zavezanca zavrne odbitek plačila, odhodkov ali izgub, razen če je to že storila tretja država. Takšna zavrnitev odbitka se uporablja tudi za primere, ko je davčni zavezanec brez državljanstva, kar zadeva plačevanje davkov. Dokazno breme pri dokazovanju, da je tretja država zavrnila odbitek plačila, odhodkov ali izgub, nosi davčni zavezanec.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0408.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0457.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0310.

Pravno obvestilo