Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2099(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0121/2017

Predložena besedila :

A8-0121/2017

Razprave :

PV 27/04/2017 - 3
CRE 27/04/2017 - 3

Glasovanja :

PV 27/04/2017 - 5.67

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0198

Sprejeta besedila
PDF 388kWORD 61k
Četrtek, 27. april 2017 - Bruselj Končna izdaja
Letno poročilo o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke
P8_TA(2017)0198A8-0121/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o letnem poročilu o finančnih dejavnostih Evropske investicijske banke (2016/2099(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke o dejavnostih za leto 2015,

–  ob upoštevanju finančnega poročila Evropske investicijske banke za leto 2015 in statističnega poročila Evropske investicijske banke za leto 2015,

–  ob upoštevanju Ocene delovanja Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) (Evaluation of the Functioning of the European Fund for Strategic Investments (EFSI)) iz septembra 2016, ki jo je izvedla Evropska investicijska banka,

–  ob upoštevanju poslovnega načrta za obdobje 2016–2018, objavljenega na spletišču Evropske investicijske banke,

–  ob upoštevanju poročila Evropske investicijske banke o vzdržnosti za leto 2015,

–  ob upoštevanju členov 15, 126, 175, 177, 208, 209, 271, 308 in 309 Pogodbe o delovanju Evropske unije in Protokola št. 5 o statutu Evropske investicijske banke,

–  ob upoštevanju mandata za zunanja posojila za obdobje 2014–2020, ki ga je Komisija podelila Evropski investicijski banki za operacije zunaj Evropske unije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. januarja 2016 o zunanji strategiji za učinkovito obdavčenje (COM(2016)0024),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe(1),

–  ob upoštevanju predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1316/2013 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (COM(2016)0597),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o Evropski investicijski banki (EIB) – letno poročilo 2014(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2016 z naslovom Evropa spet vlaga – Pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki (COM(2016)0359),

–  ob upoštevanju dokumenta Politika EIB do pomanjkljivo reguliranih, nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcij (EIB Policy towards weakly regulated, non-transparent and uncooperative jurisdictions) z dne 15. decembra 2010 in dodatka k temu dokumentu (Addendum to the EIB Policy towards weakly regulated, non-transparent and uncooperative jurisdictions („NCJ Policy“)) z dne 8. aprila 2014,

–  ob upoštevanju dejstva, da je Evropski parlament 4. oktobra 2016 odobril ratifikacijo Pariškega sporazuma s strani Evropske unije(3),

–  ob upoštevanju govora predsednika Evropske komisije Jeana-Clauda Junckerja o stanju Unije, ki ga je imel 14. septembra 2016 na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu,

–  ob upoštevanju dopisov, ki jih je evropski varuh človekovih pravic 22. februarja 2016 in 22. julija 2016 poslal Evropski investicijski banki,

–  ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračun in Odbora za promet in turizem (A8-0121/2017),

A.  ker Evropska investicijska banka (EIB) velja za finančno vejo EU in glavno institucijo za izvajanje javnih in zasebnih naložb znotraj EU, hkrati pa ima zaradi svojih dejavnosti zunanjega posojanja pomembno vlogo tudi zunaj EU; ker EIB še naprej krepi evropsko povezovanje, njena vloga pa se je izkazala za še pomembnejšo kot na začetku finančne krize leta 2008;

B.  ker bi bilo treba razviti celovito in ustrezno odgovornost EIB Parlamentu;

C.  ker je EIB v letu 2015 ohranila zanesljivo dobičkonosnost, saj je njen letni neto presežek znašal 2,8 milijarde EUR;

D.  ker mora EIB ohraniti visoko bonitetno stopnjo in ostati selektivna pri svojih operacijah, tako da ne upošteva le velikega obsega in donosnosti naložb, ampak tudi socialne in gospodarske učinke na različne sektorje in regije, ter s svojimi naložbami prispevati k zagotavljanju širših socialnih koristi;

E.  ker bi morala EIB še naprej krepiti prizadevanja za učinkovito širitev svojih posojilnih dejavnosti, zlasti v regijah z nizko ravnjo naložbene zmogljivosti, pri tem pa zmanjšati upravno breme za prosilce;

F.  ker bi morala EIB kot institucija, odgovorna za delovanje Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI), še naprej stremeti k visokokakovostnemu portfelju sredstev in doseganju trdnih finančnih rezultatov z dolgoročnimi gospodarskimi koristmi, ki v prvi vrsti ustvarjajo kakovostna delovna mesta;

G.  ker bi morala EIB z vsemi razpoložljivimi instrumenti prispevati k odpravljanju regionalnih neenakosti, in sicer s svetovanjem pri razvoju novih zasebnih projektov in s financiranjem dobrih in preudarnih naložbenih projektov, ne da bi s tem posegala v obstoječe programe z enakim namenom in projekte z veliko okoljsko in socialno razsežnostjo ter razsežnostjo upravljanja podjetij ali jih nadomestila; ker bi morala predvsem oblikovati dodatne načine za podporo gospodarskega razvoja v državah, ki morajo izvajati program za stabilizacijo;

H.  ker lahko naložbe EIB v dobre projekte pomagajo pri boju proti brezposelnosti mladih tako, da jih opremijo s potrebnim znanjem in spretnostmi ter pripomorejo k zagotavljanju dostopa do financiranja, povezanega z zaposlovanjem mladih;

I.  ker je treba pri ocenjevanju in spremljanju vseh projektov posebno pozornost nameniti okoljskim in socialnim merilom ter merilom v zvezi z upravljanjem in zlasti podnebnim spremembam; ker je spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije bistvenega pomena za polni razvoj in trajen uspeh Unije;

J.  ker je bilo v prometnem sektorju s podporo EIB od njene ustanovitve leta 1958 izvedenih za več kot bilijon evrov naložb in je to področje, na katerem je bila EIB najbolj dejavna;

K.  ker je zmanjšanje emisij v prometnem sektorju velik izziv in je treba znatno zmanjšati emisije NOx, CO2 in drugih plinov iz prometa, če naj EU doseže svoje dolgoročne podnebne cilje; ker so zastoji in onesnaženost zraka eden največjih problemov pri razvoju vseh oblik mobilnosti v mestih in varstvu zdravja ljudi;

L.  ker je EIB leta 2015 vložila 14 milijard EUR v prometne projekte, kar bo vsako leto koristilo 338 milijonom potnikov in prihranilo 65 milijonov ur potovanja;

Naložbe v EU

1.  poudarja, da je sedanja kriza znatno oslabila rast v evropskem gospodarstvu in da je med glavnimi vzroki za to upad naložb v EU; poudarja, da je upad javnih in zasebnih naložb dosegel zaskrbljujočo raven v državah, ki jih je najbolj prizadela kriza, kar dokazujejo podatki Eurostata o upadu bruto naložb v osnovna sredstva za 65 % v Grčiji in za 35 % na Portugalskem v obdobju 2007–2015; je zaskrbljen zaradi makroekonomskih neravnotežij in stopenj brezposelnosti, ki so v nekaterih državah članicah še vedno visoke;

2.  poudarja, da krepitev konkurenčnosti EU, višja gospodarska rast in zaposlenost med drugim temeljijo na povečanju naložb, zlasti v raziskave, inovacije, digitalizacijo, energetsko učinkovitost in trajnost, krožno gospodarstvo ter podporo za zagonska podjetja in obstoječa mala in srednja podjetja;

3.  ugotavlja, da mora EIB nujno prispevati k zmanjšanju naložbene vrzeli na podlagi preudarnih ekonomskih meril; poziva EIB, naj svoja prizadevanja usmeri v uspešnejše in energetsko učinkovitejše naložbe ter privabljanje in omogočanje zasebnih naložb; poziva EIB, naj se izogiba velikih infrastrukturnih projektov, ki bi lahko imeli resen vpliv na okolje in ki ne izkazujejo prave dodane vrednosti za gospodarstvo in za lokalno prebivalstvo; poziva EIB, naj poveča svojo tehnično pomoč, s katero bi obravnavali majhno zmogljivost ustvarjanja projektov, in državam članicam pomaga ugotoviti, kateri projekti bi se lahko financirali;

4.  je seznanjen, da je obseg posojil EIB, sklenjenih v letu 2015, stabilen (77,5 milijard EUR, medtem ko je v letu 2014 znašal 77 milijard EUR); opozarja, da je ta znesek sicer v skladu s ciljem, ki ga je EIB določila v svojem poslovnem načrtu za obdobje 2015–2017, da pa bi si morala banka glede na sedanje razmere zadati ambicioznejše cilje in povečati obseg posojil; želi spomniti, da bi morala imeti EIB ključno vlogo pri izvajanju strategije Evropa 2020 prek pobude Obzorje 2020;

5.  meni, da mora EIB kot banka EU, ki je ustanovljena in urejena s Pogodbama in ustreznim priloženim protokolom, delovati skladno s tem statusom, ki vključuje določene pravice in dolžnosti; ugotavlja, da ima banka ključno vlogo pri izvajanju vse večjega števila finančnih instrumentov, pri katerih se kot vzvod uporabljajo proračunska sredstva EU;

6.  je seznanjen z dobro novico, da je EIB izpolnila zavezo za skupno 180 milijard EUR naložb, ki jo je dala svojim deležnikom;

7.  poudarja, da bi bilo treba resno razmisliti o novem povečanju kapitala EIB, da bi banka v prihodnosti ohranila zmožnost financiranja, hkrati pa poudarja pomen zagotavljanja učinkovitega in odgovornega upravljanja sredstev;

8.  meni, da bi EIB lahko povečala posojilno dejavnost z boljšimi sinergijami z javnimi skladi, kar bi povečalo javne in zasebne naložbe; poudarja, da bi morala to povečanje spremljati ustrezna diverzifikacija nabora produktov EIB, vključno z večjo in fiskalno preudarnejšo uporabo javno-zasebnih partnerstev – pri čemer se ohrani ravnovesje javnih in zasebnih koristi – in drugih inovativnih instrumentov, s čimer bi bolj upoštevala potrebe realnega gospodarstva in trga; poudarja, da bi bilo treba pri sprejetju tega ukrepa priznati tudi, da novi produkti pogosto zahtevajo dodatna orodja upravljanja, da bi zagotovili njihovo ustreznost, in da bi bilo treba posebno pozornost nameniti strateškemu dodeljevanju sredstev in spodbujanju ciljev politike EU;

9.  ugotavlja, da je EIB v letu 2015 zagotovila 1,35 milijarde EUR za naložbe v projekte v Grčiji; ugotavlja, da je EIB od začetka krize leta 2008 za naložbe v Grčiji zagotovila več kot 12 milijard EUR;

10.  pozdravlja dejstvo, da se je EIB odzvala na krizo tako, da je znatno razširila svoje dejavnosti, tudi v najbolj prizadetih državah; poziva EIB, naj še naprej podpira države EU, ki izvajajo programe za makroekonomsko prilagoditev, in tako prispeva k ponovnemu zagonu njihovih gospodarstev in spodbuja njihov prehod na trajnostno gospodarstvo, pri čemer naj zagotovi, da vseeno spoštujejo merila EIB za dobre naložbe; poudarja, da bi morala zagotavljati tako finančno podporo kot krepitev zmogljivosti, s čimer bi projektom pomagala, da so pripravljeni na naložbe; poudarja pomen regionalnega razvoja in poziva k okrepljenemu dialogu in sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi;

11.  opozarja na številne pozive EIB, naj spodbudi in omogoči razširjanje dobre prakse po državah članicah, zlasti prek ustreznih nacionalnih spodbujevalnih bank in institucij, ki so poglavitno orodje za usklajen odziv EU na nizko raven naložb;

12.  pričakuje, da bo EIB še naprej sodelovala s Komisijo in državami članicami pri obravnavi sistemskih pomanjkljivosti, zaradi katerih nekatere regije ali države ne morejo polno izkoriščati dejavnosti financiranja EIB;

13.  ugotavlja, da EIB uporablja široko paleto finančnih instrumentov, kot so posojila, jamstva, projektne obveznice in javno-zasebna partnerstva, za podporo javnim in zasebnim naložbam v promet; poudarja, da je treba usklajevati različne vrste financiranja EU in tako zagotoviti, da bodo cilji prometne politike izpolnjeni po vsej EU, pri tem pa je treba upoštevati, da vsi projekti niso primerni za financiranje iz instrumentov, ki temeljijo na načelu javno-zasebnega partnerstva;

14.  poudarja, da bi morala EIB dati prednost projektom, ki temeljijo na inovacijah in zagotavljajo jasno opredeljeno evropsko dodano vrednost; izpostavlja, da je pomembno financirati projekte, pri katerih se čim bolj poveča učinek v smislu ustvarjanja delovnih mest; poziva EIB, naj izboljša ocenjevanje projektov in pri tem upošteva število in kakovost neposredno in posredno ustvarjenih delovnih mest; poziva EIB, naj ravna v skladu s tržnimi pravili, da bi vzpostavila enake konkurenčne pogoje za druge vlagatelje;

15.  podpira Komisijo pri njeni nameri, da bo revidirala veljavno finančno uredbo; zlasti podpira določbe uredbe o uporabi inovativnih finančnih instrumentov, kot so projektne obveznice, če ti ne povzročijo socializacije izgub in privatizacije dobičkov;

16.  poziva EIB, naj predloži celovito oceno učinka, ki bi ga izstop Združenega kraljestva iz EU lahko imel na njen finančni položaj in dejavnosti; poudarja, da mora EIB pri sprejemanju dolgoročnih zavez upoštevati odločitev Združenega kraljestva, da izstopi iz EU; poziva EIB, naj nadaljuje dialog z vlado Združenega kraljestva, da bi zagotovili zelo potrebno varnost projektov v Združenem kraljestvu, ki trenutno prejemajo finančna sredstva EIB ali so v postopku prijave; poziva jo tudi k preučitvi in opisu različnih možnih odnosov, ki bi jih lahko imela z Združenim kraljestvom po njegovi odločitvi o izstopu iz EU;

17.  spodbuja skupino EIB, naj v celoti upošteva stališče Komisije o agresivnih strukturah izogibanja davkom, in v zvezi z zaščitnimi ukrepi EIB poudarja, da dodelitev javnih sredstev, ki jo v skladu s svojim mandatom upravlja EIB, nadzoruje tudi Evropsko računsko sodišče; v zvezi s tem poziva EIB, naj preneha sodelovati s posredniki, državami in jurisdikcijami z evropskega seznama nekooperativnih davčnih jurisdikcij; ugotavlja, da so vsi projekti, ki jih financira EIB, vključno s projekti, ki jih financirajo finančni posredniki, objavljeni na spletišču EIB; predlaga, naj EIB okrepi svoje zmogljivosti za raziskave in sektorske analize;

18.  poudarja, da bi moral boj proti vsem oblikam škodljivih davčnih praks ostati pomembna prednostna naloga EIB; poziva EIB, naj hitro začne uporabljati ustrezno zakonodajo in standarde EU o izogibanju davkom, davčnih utajah in drugih s tem povezanih vprašanjih in od svojih strank zahteva, da spoštujejo ta pravila; je zaskrbljen, ker EIB razkriva pomanjkljive informacije o dejanskem lastništvu, zlasti če financiranje temelji na skladih zasebnega kapitala; poziva EIB, naj sprejme proaktivne ukrepe in izvaja okrepljene ukrepe skrbnega pregledovanja, če se izkaže, da so projekti EIB povezani z jurisdikcijami, ki so z davčnega vidika vprašljive;

19.  želi izpostaviti, da naj bi bil evropski seznam nekooperativnih davčnih jurisdikcij objavljen do konca leta 2017; v zvezi s tem poziva EIB, naj čim prej po pripravi evropskega seznama nekooperativnih davčnih jurisdikcij pregleda in okrepi svojo politiko do nepreglednih in nekooperativnih jurisdikcij;

20.  poziva EIB, naj dodatno izboljša svoje prakse na področju preglednosti na vseh ravneh institucije; poziva EIB, naj zagotovi, da bosta neposredno financiranje in financiranje prek posrednikov vključevala podatke po posameznih državah; poziva EIB, naj ukrepa glede priporočil evropskega varuha človekovih pravic, in poziva k okrepitvi neodvisnosti mehanizma EIB za pritožbe;

21.  poziva EIB, naj še naprej izboljšuje komunikacijo s finančnimi posredniki, da bi lahko bolje obveščali upravičence o možnostih financiranja EIB, ki so jim na voljo; v zvezi s tem pozdravlja nedavno vzpostavljen mehanizem, na podlagi katerega morajo posojilne institucije, ki uporabljajo sredstva EIB za financiranje projektov, upravičencem poslati pismo, v katerem izrecno navedejo uporabo sredstev EIB;

22.  meni, da sta preglednost in dostop državljanov do informacij o finančnih načrtih in strukturah bistvena za dober odziv in sprejemanje projektov med državljani;

Podpora malim in srednjim podjetjem

23.  podpira, da EIB namenja pozornost financiranju malih in srednjih podjetij, pri čemer je v letu 2015 odobrila 37 % novih posojil (28,4 milijarde EUR); zlasti pozdravlja, da je EIB s svojimi operacijami pomagala ustvariti in ohraniti 4,1 milijona delovnih mest v evropskih malih in srednjih podjetjih ter podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo (13 % več kot leta 2014); želi spomniti, da so mala in srednja podjetja hrbtenica evropskega gospodarstva, saj ustvarijo 85 % vseh novih delovnih mest, in da mora podpora tem podjetjem ostati temeljni cilj banke; poudarja, da je EIB ena od institucij, ki pripomorejo k zmanjšanju vrzeli v financiranju, s katero se soočajo mala in srednja podjetja;

24.  pozdravlja vlogo EIB pri razvoju lokalnega zasebnega sektorja; poudarja, da je bila njena podpora za mikrofinanciranje zelo uspešna, saj se je z le 184 milijoni EUR mikrokreditov ohranilo 230 500 delovnih mest v mikropodjetjih, medtem ko so se skoraj 3 milijarde EUR posojil malim in srednjim podjetjem ter podjetjem s srednje veliko tržno kapitalizacijo izkazale za mnogo manj učinkovite, saj se je tako ohranilo le 531 880 delovnih mest; opozarja, da je bila stopnja finančnega vzvoda za naložbene mehanizme mikrofinanciranja tudi občutno višja kot pri skladih zasebnega kapitala; poudarja, da mikrokrediti močno vplivajo na enakost spolov, saj ustvarijo dvakrat več delovnih mest za ženske kot za moške; poziva EIB, naj nameni več sredstev za mikrofinanciranje; poziva Komisijo in države članice, naj priznajo ta uspeh, tako da v okviru mandata EU za zunanja posojila povečajo proračunska sredstva za mikrokredite; obžaluje, da EIB ni podprla mikrofinančnih institucij zunaj regije AKP, in zahteva, da se podobna mikrofinančna podpora zagotovi vsem drugim državam v razvoju, kjer EIB deluje;

25.  pozdravlja dejstvo, da je EIB v zadnjih letih namenila večji poudarek podpori malim in srednjim podjetjem; je zaskrbljen, da je financiranje EIB morda bolj naklonjeno večjim podjetjem, saj se osredotoča na število ohranjenih delovnih mest (kar vključuje tudi predhodno obstoječa delovna mesta, pri katerih ni tveganja za odpuščanje); poziva EIB, naj se pri poročanju in delovanju ne omeji le na ohranjena delovna mesta, temveč naj vključi tudi delovna mesta, ki so nastala z njenimi dejavnostmi financiranja, ter naj si prizadeva za ohranitev standardov Mednarodne organizacije dela;

26.  poziva EIB, naj od podjetij, ki sodelujejo v projektih, ki jih sofinancira, zahteva upoštevanje načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk na področju plač, zaposlovanja in poklica; poziva EIB, naj pri izbiri projektov, ki jih bo financirala, upošteva sprejete ukrepe za družbeno odgovornost v podjetjih, ki kandidirajo za sredstva;

27.  opozarja, da je treba podpreti lokalne projekte MSP za trajnostne in dolgoročne naložbe in ustvarjanje delovnih mest na področju inovacij, raziskav in razvoja ter energetske učinkovitosti;

28.  meni, da bi morala EIB glede na strateško vlogo mikro-, malih in srednjih podjetij oblikovati tudi strategijo za povečanje njihovega financiranja v državah z neugodnim gospodarskim in bančnim okoljem; meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti zelo majhnim konkurenčnim in prilagodljivim podjetjem, ki potrebujejo financiranje, mikropodjetjem in mikropodjetnikom, ki predstavljajo 30 % delovnih mest v zasebnem sektorju in so bolj občutljivi na gospodarske pretrese kot večja podjetja; meni, da bi morala ta strategija vključevati krepitev upravne in svetovalne zmogljivosti za zagotavljanje informacij in tehnične podpore malim in srednjim podjetjem pri njihovem razvoju in potegovanju za finančna sredstva; meni, da bi morala EIB na področju dostopa do finančnih sredstev s finančnimi instrumenti in produkti, kot so mikrofinančni instrumenti in jamstva, poudarjati premostitev morebitnih likvidnostnih vrzeli za mikropodjetja;

29.  pozdravlja dejavnosti financiranja EIB na področjih infrastrukture in prometa, saj projekti na teh področjih znatno povečujejo možnosti za trgovino in lahko imajo učinek vzvoda pri internacionalizaciji malih in srednjih podjetij, zlasti v regijah z geografskimi ovirami;

30.  meni, da bi morala EIB posebno skrb nameniti temu, da bo mreža finančnih posrednikov, ki jo je razvila, zaupanja vredna in zmožna uspešno financirati dinamična in konkurenčna mala in srednja podjetja v skladu s politikami EU; poziva EIB, naj tesneje sodeluje z regionalnimi javnimi institucijami, da bi optimizirala možnosti financiranja za mala in srednja podjetja; poudarja, da je treba programe naložb prilagoditi manjšim projektom, s čimer bi zagotovili sodelovanje malih in srednjih podjetij;

31.  poudarja, da je dostop do financiranja eden najbolj perečih problemov za mala in srednja podjetja; poudarja, da mora EIB v svoji strategiji povečati in olajšati dostop do financiranja za mala in srednja podjetja, tudi s programi in pobudami za olajševanje trgovine, kot so evropski mikrofinančni instrument Progress in novi instrumenti za financiranje evropskih in latinskoameriških oz. karibskih malih in srednjih podjetij na področju trgovinskih dejavnosti; predlaga, naj EIB za posredniške banke, ki izplačujejo njena finančna sredstva, uvede zahteve za bolj proaktivno politiko na področju mikro-, malih in srednjih podjetij; predlaga EIB, naj še izboljša preglednost pri oceni lokalnega gospodarskega in socialnega učinka posredniških posojil; poudarja, da bi morala EIB svoj prispevek k programom za mala in srednja podjetja v tretjih državah, ki so z EU sklenile preferencialni trgovinski režim, nameniti predvsem za njihovo vključevanje v svetovne dobavne verige, zlasti v vzhodnem in južnem sosedstvu pa bi se morala v svojih programih osredotočiti na vključevanje malih in srednjih podjetij v evropske vrednostne verige;

32.  poziva EIB, naj finančna sredstva usmeri ne le k malim in srednjim podjetjem, pač pa tudi k smiselnemu razvoju infrastrukture, saj lahko njeno pomanjkanje v številnih partnerskih državah resno ovira rast trgovine in možnosti prebivalcev za nakup in prodajo blaga in storitev v EU;

EVROPSKI SKLAD ZA STRATEŠKE NALOŽBE (EFSI)

33.  pozdravlja začetek delovanja sklada EFSI, pri čemer je zakonodaja o tem skladu začela veljati julija 2015; poudarja, da bo uspeh programa odvisen od njegovega hitrega in celovitega izvajanja;

34.  zlasti poudarja, da je v času priprave te resolucije skupni znesek odobrenih naložb v okviru sklada EFSI znašal 168,8 milijarde EUR, kar je 54 % prvotne ciljne vrednosti (315 milijard EUR), da pa ta znesek še raste; želi izpostaviti, da je bilo do sedaj odobrenih 450 transakcij v 28 državah članicah; poziva EIB, naj si bolj prizadeva za zagotovitev dodatnosti pri izbiri projektov v okviru sklada EFSI in stori vse, kar je v njeni moči, da bi povečala geografsko pokritost projektov ter njihov prispevek k trajnostni in pametni rasti;

Inovacije in konkurenčnost

35.  pozdravlja, da je EIB močno povečala obseg posojil inovativnim projektom, ki je leta 2015 dosegel 18,7 milijarde EUR, medtem ko je leta 2008 znašal manj kot 10 milijard EUR, in meni, da bi ga bilo treba še povečati; odločno poziva EIB, naj ohrani ta prizadevanja in se osredotoči na razvoj tehnologij za prihodnost, kot so energetsko učinkovit promet, robotika, biogospodarstvo, digitalno gospodarstvo in novi načini zdravljenja za boljše življenje; meni, da bo banka z osredotočenostjo na instrument InnovFin (finančna sredstva EU za inovatorje) in finančno tehnologijo pritegnila projekte z dodano vrednostjo v državah članicah; meni, da bi lahko EIB okrepila svojo podporo za inovacije prek ciljno usmerjenih naložb v izobraževanje in usposabljanje, tudi za zagonska podjetja in rastoča podjetja, zlasti v manj razvitih regijah;

36.  spodbuja EIB, da pri financiranju prometnih projektov upošteva in išče sinergijo s turizmom, da bi spodbujali razvoj in konkurenčnost tega sektorja v EU;

37.  meni, da inovativno in učinkovito gospodarstvo potrebuje napreden in kakovosten prometni sistem in infrastrukturo in da bi to moralo biti med prednostnimi nalogami, ob tem pa bi bilo treba na redko poseljenih območjih nameniti posebno pozornost vzhodni regiji EU, pa tudi rešitvam z inovativno multimodalno infrastrukturo, na primer kratkim multimodalnim predorom, mostovom ali trajektom;

38.  poziva EIB, naj okrepi svoja prizadevanja za vzpostavitev tehnične pomoči prek svojih svetovalnih vozlišč, da bi spodbujala dobro prakso upravljanja;

Boj proti brezposelnosti mladih

39.  poudarja, da bi morala EIB razviti svoj program Znanja in spretnosti ter delovna mesta – naložbe v mlade in še naprej vlagati v izobraževanje in človeški kapital, da bi mlade opremila s potrebnim znanjem in spretnostmi ter poskrbela za njihov dostop do financiranja, povezanega z zaposlovanjem mladih v malih in srednjih podjetjih ter podjetjih s srednje veliko tržno kapitalizacijo;

40.  meni, da bi morala EIB najti način, da bi omilila pogoje glede financiranja podjetij v regijah z brezposelnostjo mladih nad 25 %, da bi spodbudila podjetništvo pri mladih in podprla ustanavljanje podjetij, ne da bi s tem ogrozila izvedljivost projektov;

41.  poudarja, da lahko naložbe EIB v dobre naložbene projekte prispevajo k spodbujanju socialne vključenosti, zlasti v državah članicah, kjer je brezposelnost visoka, produktivnost pa nizka; poziva EIB, naj še naprej razvija svoje programe strateškega načrtovanja, da bi rešili vprašanje visokih stopenj brezposelnosti; pozdravlja, da EIB v zadnjih letih stalno povečuje podporo za projekte socialnih stanovanj, in jo poziva, naj še naprej krepi svoje naložbe v te projekte;

42.  poudarja, da mora pobuda EIB o odpornosti največ pozornosti nameniti visokokakovostnim projektom, in izpostavlja pomembno vlogo, ki jo ima EIB v okviru predlaganega zunanjega naložbenega načrta EU pri oblikovanju odpornejših gospodarstev, ki bodo odpravljala temeljne vzroke revščine; poudarja pomen pobud EIB, ki se osredotočajo zlasti na mlade in ženske, ki prispevajo k naložbam v socialno pomembnih sektorjih, kot so voda, zdravstvo in izobraževanje, ali ki krepijo podporo za podjetništvo in zasebni sektor;

Podnebni ukrepi

43.  ugotavlja, da je EIB leta 2015 po javnem posvetovanju objavila uradno strategijo v zvezi s podnebnimi ukrepi, namenjeno pomoči pri izvajanju Pariškega sporazuma na ravni držav članic in mednarodni ravni; opozarja, da je treba izvajati podnebno strategijo EIB iz leta 2015 in zahtevati konkretno poročanje o izvajanju ukrepov iz te strategije;

44.  poziva EIB, naj okrepi svoje delovanje na področju boja proti podnebnim spremembam, s čimer je bilo povezanih 27 % projektov, odobrenih leta 2015, v skupni vrednosti 20,6 milijard EUR, kar je največji letni znesek, ki ga je EIB kdaj vložila v podnebne spremembe, medtem ko sta bila podnebje in okolje v ospredju skoraj 50 % projektov, ki jih je EIB odobrila leta 2015; ponovno poudarja, kako pomemben je odmik od fosilnih goriv in premik v smeri obnovljivih virov energije ter izboljšanje energetske učinkovitosti v skladu z zavezo Evropske unije iz marca 2015, da bo znižala svoje emisije ogljika za vsaj 40 % do leta 2030; poudarja pomen finančne podpore za domače vire energije pri premostitvi visoke stopnje odvisnosti Evrope od zunanje energije ter zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo;

45.  spodbuja EIB, naj še naprej podpira trajnostne, varne, okolju prijazne in inovativne prometne rešitve ter spodbuja dostop za potnike z omejeno mobilnostjo; poudarja, da mora Unija prednostno zagotoviti zadostna sredstva projektom z evropsko dodano vrednostjo, na primer čezmejnim prometnim povezavam, zlasti pa opuščenim ali demontiranim čezmejnim regionalnim železniškim povezavam; poudarja, da je treba v evropski naložbeni politiki posebno pozornost nameniti horizontalnim vprašanjem, zlasti načinom prevoza in storitvam v prihodnosti, pri čemer bo treba istočasno in usklajeno razviti omrežja alternativnih oblik energije in telekomunikacij;

46.  želi poudariti, da so v boju proti podnebnim spremembam pomembni cilji, ki so bili v okviru konference COP 21 določeni v zvezi s prometom; poudarja, da bi morala biti na voljo finančna sredstva za prehod s cestnega na železniški in vodni promet ter promet po celinskih plovnih poteh; vztraja, da bi bilo treba nameniti pozornost naložbam v zeleno energijo in sodobne storitve za promet; v zvezi s tem predlaga, naj se poveča zmogljivost finančnih instrumentov, ki so namenjeni temu področju, kot je evropski instrument za čisti prevoz;

47.  poudarja, da bi morale naložbe temeljiti na čim manjših zunanjih stroških, tudi tistih, nastalih zaradi podnebnih sprememb, kar bi pomenilo manjše izzive za javne proračune v prihodnosti;

48.  poziva Komisijo in EIB, naj podpreta naložbe v trajnostno mobilnost v mestih, ki naj bi po možnosti temeljile na načrtih za trajnostno mobilnost v mestih z ustreznimi merili za zmanjševanje zastojev, podnebnih sprememb, onesnaževanja zraka, hrupa in prometnih nesreč;

49.  opozarja, da bi morali projekti javno-zasebnega partnerstva na področju prometne infrastrukture načeloma temeljiti na načelu „uporabnik plača“, s čimer bi za davkoplačevalce in na splošno javne finance zmanjšali breme, povezano z gradnjo in vzdrževanjem infrastrukture;

50.  priporoča, naj se EIB pri dajanju posojil osredotoči na projekte za manjše, decentralizirane in od električnega omrežja ločene sisteme energije iz obnovljivih virov, v katerih sodelujejo državljani in skupnosti, ter naj načelo, da je energetska učinkovitost na prvem mestu, upošteva v vseh svojih politikah in operacijah;

Mandat za zunanja posojila

51.  poudarja, da bi morale biti zunanja politika EIB in zlasti regionalne tehnične operativne smernice skladne s cilji zunanjega delovanja EU, določenimi v členu 21 PEU in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah;

52.  vztraja, da sta potrebna usklajenost in poenostavitev vseh finančnih instrumentov za zunanje delovanje EU, med katerimi so pobuda EIB za odpornost, prihodnji zunanji naložbeni načrt EU in revizija zunanjega mandata EIB; pričakuje zlasti, da bodo posodobljene regionalne tehnične operativne smernice ali enakovredni dokumenti, ki se bodo uporabljali za povezovanje zunanjega delovanja EIB s cilji EU, podrobnejši kot doslej;

53.  pričakuje, da se bosta v okviru revizije zunanjega mandata obe veji proračunskega organa dogovorili za ambiciozno raven dodelitve sredstev za regijo vzhodnega sosedstva, pri tem pa upoštevali, da bo zgornja meja v tej regiji dosežena sredi leta 2017 in da EIB v njej morda ne bo mogla nadaljevati posojanja v vsem obdobju mandata za zunanja posojila;

54.  poudarja, da bi morale dejavnosti EIB prispevati k uresničitvi agende 2030, in v ta namen poziva EIB, naj poveča svojo zmogljivost ocenjevanja projektov glede na njihov učinek na cilje agende 2030, vključno s socialnimi, okoljskimi in podnebnimi učinki; pozdravlja trenutno delo EIB pri razvoju strategije za enakost spolov, sprejetje podnebne strategije v okviru mandata EIB za zunanja posojila decembra 2015 ter zavezo za povečanje deleža projektov v zvezi s podnebjem na 35 % njenih naložb v državah v razvoju do leta 2020; poudarja potrebo po dobrem posvetovanju o projektih, vključno z uporabo načela svobodne, predhodne in informirane privolitve avtohtonih skupnosti, ki so prizadete zaradi naložb v zemljišča ali naravne vire;

55.  pozdravlja razvojne dejavnosti EIB na podlagi sporazuma iz Cotonouja in mandat za zunanja posojila za obdobje 2014–2020, ki zagotavlja jamstvo EU za zunanje operacije EIB do 30 milijard EUR; poudarja skladnost z obveznostmi iz pogodb EU (vključno s členom 21 PEU in členom 208 PDEU), s strateškim okvirom EU ter akcijskim načrtom EU za človekove pravice, z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in z načeli razvojne učinkovitosti (ki vključuje dodatnost, odgovornost držav prejemnic, usklajenost z razvojnimi strategijami držav prejemnic ter preglednost pri izbiri projektov); opozarja tudi, da je Evropsko računsko sodišče leta 2014 v posebnem poročilu št. 16 od Komisije zahtevalo, da zagotovi dokumentirano oceno dodane vrednosti, ki izhaja iz nepovratnih sredstev EU, v smislu doseganja razvojnih ciljev EU;

56.  odločno poziva EIB, naj izboljša predhodno in naknadno oceno učinka svojih projektov zunaj EU, da bi zagotovila njihovo uspešno izvajanje, njihovo ustvarjanje prave dodane vrednosti in njihovo popolno usklajenost s ciljem trajnostne in vključujoče rasti;

57.  pozdravlja večjo preglednost in odgovornost, ki jo zagotavlja okvir EIB za merjenje rezultatov (ReM); poziva, naj neodvisni strokovnjaki po končanem ocenjevanju ponovno ocenijo naključni vzorec od skoraj 400 projektov, za katere je bila opravljena ocena ReM; zahteva, da se rezultati te naknadne ocene posredujejo Parlamentu;

58.  opozarja, da bi morala EIB za druge finančne posrednike, ki jih uporablja (zlasti poslovne banke, pa tudi mikrofinančne ustanove in zadruge), za zagotovitev visoke ravni preglednosti zagotoviti, da za posredniška posojila veljajo enake zahteve glede preglednosti kot za druge vrste posojil;

59.  obžaluje, da poročilo EIB o njenih dejavnostih zunaj EU ne vključuje obsega in števila slabih posojil Evropske investicijske banke; poziva EIB, naj Parlamentu zagotovi letni pregled odlogov plačil in izgub, ki so nastali pri financiranju trajnostnega razvoja; poziva, naj bodo ti podatki strukturirani glede na vrsto financiranja in regijo.

60.  poziva k politični razpravi o predvidenem sodelovanju EIB z Azijsko banko za investicije v infrastrukturo (AIIB), v katero bi bil vključen tudi Parlament; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da struktura upravljanja AIIB za zdaj ne predvideva ustrezne udeležbe delničarjev v odločanju glede financiranja projektov in da javno dostopna projektna dokumentacija ne vsebuje podrobnih informacij o izpolnjevanju okoljskih in socialnih meril, ki jih AIIB zahteva od svojih posojilodajalcev; poziva EIB, naj ustvari sinergije in po možnosti združi vire z drugimi regionalnimi razvojnimi bankami, da njihove dejavnosti ne bi bile v konkurenci; meni, da bi se morala EIB v sodelovanju z drugimi razvojnimi bankami zavzemati za visoko stopnjo preglednosti ter delovanje v skladu s socialnimi in okoljskimi standardi kot pogoj za vsako kapitalsko udeležbo; poziva EIB, naj od podjetij, ki sodelujejo v projektih, ki jih sofinancira, zahteva spoštovanje načela enakega plačila in preglednosti plač ter načela enakosti spolov, kot določa Direktiva 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu; poudarja tudi, da bi morala EIB pri izbiri projektov, ki jih bo financirala, upoštevati ukrepe za družbeno odgovornost v podjetjih, ki kandidirajo za sredstva;

61.  pozdravlja, da je Evropski svet potrdil pobudo EIB za hitro aktiviranje dodatnega financiranja v podporo trajnostni rasti in socialni koheziji v državah južnega sosedstva in Zahodnega Balkana; želi spomniti, da je tehnična podpora EIB bistveno dopolnilo odobrenemu financiranju, zlasti v revnih državah; poziva EIB, naj pri naložbah v tretje države upošteva lokalne razmere; poziva jo tudi, naj okrepi preglednost glede dejanskih lastnikov in končnih prejemnikov sredstev, zlasti ko zadevno financiranje temelji na skladih zasebnega kapitala; meni, da bi moral biti izbor finančnih posrednikov strožji;

62.  poziva EIB, naj pri naložbah v tretje države upošteva lokalne razmere; poudarja, da naložbe v tretje države ne smejo temeljiti le na pristopu povečevanja dobička, temveč bi morale biti namenjene tudi zagotavljanju dolgoročne trajnostne gospodarske rasti, ki jo spodbuja zasebni sektor, in zmanjšanju revščine z ustvarjanjem delovnih mest in boljšim dostopom do proizvodnih virov; v zvezi s tem meni, da bi moral biti izbor finančnih posrednikov strožji;

63.  ugotavlja, da bi bilo treba pobudo EIB v zvezi z odpornostjo za države južnega sosedstva in Zahodnega Balkana obravnavati kot dopolnitev nove pobude Komisije za pripravo načrta zunanjih naložb;

64.  poudarja potrebo po večji prepoznavnosti sodelovanja banke pri financiranju projektov za različne deležnike, zlasti zunaj Evropske unije, saj je to ključnega pomena za lokalno prebivalstvo, da se zaveda svoje pravice do pritožbe in da jo vloži pri uradu za pritožbo in evropskem varuhu človekovih pravic;

65.  poziva EIB, naj se osredotoči na države v razvoju, zlasti tiste, ki trpijo zaradi konfliktov in skrajne revščine, in poziva EIB, naj še naprej dejavno spodbuja trajnostno rast v državah v razvoju; poziva EIB, naj sodeluje z Afriško razvojno banko pri financiranju dolgoročnih naložb za gospodarski razvoj; pozdravlja, da so subvencije EU vse bolj povezane s posojili EIB, da bi dosegli boljše rezultate projektov v državah v razvoju;

66.  je seznanjen z vmesnim pregledom mandata EIB za zunanja posojila, ki ga je opravila Komisija; poudarja, da EIB deluje na podlagi razvojnega mandata in da se mora zato ravnati po načelu usklajenosti politike za razvoj; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo projekti, ki jih financira EIB, v skladu s politikami EU in da bodo upoštevali evropske interese, ter poudarja, da mora EIB kot finančna veja EU delovati v skladu s cilji OZN za trajnostni razvoj;

67.  je seznanjen, da v nekaterih regijah obseg dodeljenih sredstev v obdobju, na katerega se nanaša vmesni pregled, predstavlja visok odstotek regionalne zgornje meje, kar je pozitivno; meni, da to kaže, da bi se EIB lahko bolj osredotočila na prednostne naloge Unije, kar je tudi zaželeno, da bi bilo njeno delovanje bolj v skladu s cilji zunanje politike, na primer v odzivu na migracijsko krizo;

68.  poziva Komisijo, naj vzpostavi okvir za letno poročanje EIB o njenih operacijah zunaj EU, kar zadeva skladnost s splošnimi načeli zunanjega delovanja Unije; podpira ugotovitev vmesnega pregleda, da bi morala EIB v tesnem sodelovanju z Evropsko službo za zunanje delovanje posodobiti regionalne tehnične operativne smernice, da bi bolj odražale usklajenost EIB s prednostnimi nalogami Unije; poziva Komisijo, naj to posodobitev izkoristi za določitev osnov za poročanje EIB o skladnosti s členom 21 PEU; meni, da bi smeli neobvezni dodatni znesek za EIB odobriti le, če bo dosežen napredek v zvezi s tem poročanjem;

69.  poziva EIB, naj posveti večjo pozornost posledicam svojih operacij na področju človekovih pravic in pravic delavcev ter naj svojo politiko socialnih standardov dalje razvije v politiko človekovih pravic na področju bančništva; predlaga, naj v ta namen v ocene projektov vključi kazalnike glede človekovih pravic;

Begunska kriza in migracije znotraj EU

70.  poziva EIB, naj še naprej sodeluje v reševanju migrantskih in begunskih tokov s financiranjem projektov za nujno pomoč v namembnih in tranzitnih državah ter, kjer je to mogoče, dolgoročnimi zavezami projektom, katerih namen je ustvariti delovna mesta in spodbujati rast v državah, od koder prihajajo begunci;

71.  poziva EIB, naj še naprej zagotavlja posojila za projekte socialnih stanovanj, da bi obvladali prihod velikega števila beguncev v državah članicah EU, zlasti v Grčiji in Italiji;

72.  vztraja, da mora EIB zagotavljati višjo raven preglednosti in odgovornosti; poudarja, da EIB Evropskemu parlamentu vsako leto predloži tri različna poročila o svojih dejavnostih in da se njen predsednik in osebje redno udeležujejo zaslišanj na zahtevo Evropskega parlamenta in njegovih različnih organov; vseeno pa meni, da so še možne izboljšave glede večjega parlamentarnega nadzora nad dejavnostmi EIB; v zvezi s tem pozdravlja podpis medinstitucionalnega sporazuma o izmenjavi informacij med EIB in Parlamentom, v katerem bo opredeljena tudi možnost, da poslanci naslovijo pisna vprašanja na predsednika EIB;

73.  pozdravlja zavezo EIB, da se bo spoprijela s pojavom prisilnih migracij in ukrepala v državah, ki jih je migracijska kriza še posebej prizadela, tudi z okrepitvijo humanitarne dejavnosti in zagotavljanjem podpore za gospodarsko rast, izgradnjo infrastrukture in ustvarjanje delovnih mest; v zvezi s tem pozdravlja pobudo EIB za krizno odzivanje in odpornost, v okviru katere namerava povečati obseg pomoči državam v južnem sosedstvu Evrope in na Balkanu za 6 milijard EUR; poziva, naj pobuda prinese pravo dodatnost glede na sedanje dejavnosti EIB v regiji;

74.  poziva EIB, naj začne hitro izvajati sveženj ukrepov na področju migracij za afriške, karibske in pacifiške države, in vztraja, da se morajo financirani projekti prednostno osredotočati na preprečevanje prisilnih migracij v podsaharski regiji;

75.  pozdravlja predlog Komisije za vzpostavitev načrta za zunanje naložbe, ki bi bil namenjen odpravi temeljnih vzrokov za migracije in bi prispeval k doseganju ciljev trajnostnega razvoja; pričakuje, da bo EIB v zvezi s tem imela pomembno vlogo, zlasti z dodatnim financiranjem upravičencev iz zasebnega sektorja;

76.  poziva EIB, naj za zaščito javnega interesa uvede stroga merila za nasprotja interesov, goljufije in korupcijo;

77.  poziva EIB, naj izboljša sodelovanje nacionalnih vlad ter regionalnih in lokalnih organov; spodbuja EIB, naj olajša izmenjavo dobrih praks in poveča vključenost nacionalnih pisarn EIB;

o
o   o

78.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, EIB ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 169, 1.7.2015, str. 1.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0200.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0363.

Pravno obvestilo