Kazalo 
Sprejeta besedila
Sreda, 15. februar 2017 - StrasbourgKončna izdaja
Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado ***
 Sporazum o strateškem partnerstvu med EU in Kanado ***
 Okvirni sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Mongolijo ***
 Okvirni sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Mongolijo (resolucija)
 Sporazum o trgovini na področju civilnega letalstva (Priloga o zajetih proizvodih) ***
 Stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij in nizkoogljične naložbe ***I
 Poročilo o Albaniji za leto 2016
 Poročilo o Bosni in Hercegovini za leto 2016
 Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2017
 Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2017
 Upravljanje enotnega trga v okviru evropskega semestra za leto 2017
 Bančna unija – letno poročilo za leto 2016
 Biološki pesticidi z majhnim tveganjem

Celoviti gospodarski in trgovinski sporazum med EU in Kanado ***
PDF 237kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani (10975/2016 – C8-0438/2016 – 2016/0205(NLE))
P8_TA(2017)0030A8-0009/2017

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (10975/2016),

–  ob upoštevanju osnutka celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma (CETA) med Kanado na eni strani ter Evropsko unijo in njenimi državami članicami na drugi strani (10973/2016),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 43(2), členom 91, členom 100(2), členom 153(2), členom 192(1), prvim pododstavkom člena 207(4), točko (a)(v) drugega pododstavka člena 218(6) in členom 218(7) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0438/2016),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino ter mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0009/2017),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kanade.


Sporazum o strateškem partnerstvu med EU in Kanado ***
PDF 236kWORD 47k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Unije, Sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kanado na drugi strani (14765/2016 – C8-0508/2016 – 2016/0373(NLE))
P8_TA(2017)0031A8-0028/2017

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (14765/2016),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma o strateškem partnerstvu med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Kanado na drugi strani (5368/2016),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 31(1) in členom 37 Pogodbe o Evropski uniji ter členom 212(1), točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) in drugim pododstavkom člena 218(8) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0508/2016),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0028/2017),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Kanade.


Okvirni sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Mongolijo ***
PDF 239kWORD 48k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Mongolijo na drugi strani (08919/2016 – C8-0218/2016 – 2015/0114(NLE))
P8_TA(2017)0032A8-0382/2016

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (08919/2016),

–  ob upoštevanju osnutka okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Mongolijo na drugi strani (07902/1/2011),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 207, členom 209 in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0218/2016),

–  ob upoštevanju svoje nezakonodajne resolucije z dne 15. februarja 2017(1) o osnutku sklepa,

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za zunanje zadeve (A8-0382/2016),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic in Mongolije.

(1)Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0033.


Okvirni sporazum o partnerstvu in sodelovanju med EU in Mongolijo (resolucija)
PDF 436kWORD 61k
Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Mongolijo na drugi strani (08919/2016 – C8-0218/2016 – 2015/0114(NLE)2016/2231(INI))
P8_TA(2017)0033A8-0383/2016

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (08919/2016),

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta o sklenitvi Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Mongolijo na drugi strani (07902/1/2011),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 207 in 209 ter točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0218/2016),

–  ob upoštevanju podpisa Okvirnega sporazuma o partnerstvu in sodelovanju (v nadaljnjem besedilu tudi: sporazum o partnerstvu in sodelovanju (SPS)) 30. aprila 2013 v Ulan Batorju v prisotnosti visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in podpredsednice Komisije (VP/PP) Catherine Ashton,

–  ob upoštevanju sporazuma o trgovinskem in gospodarskem sodelovanju med Evropsko gospodarsko skupnostjo in njenimi državami članicami ter Mongolijo, ki je začel veljati 1. marca 1993,

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 15. novembra 2005 o predlogu Sklepa Sveta o spremembi Sporazuma o ustanovitvi Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki omogoča banki financiranje dejavnosti v Mongoliji(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. aprila 2016 o izvajanju in pregledu strategije EU za Srednjo Azijo(2),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 16. decembra 2015(3) in 14. marca 2013(4) o odnosih med EU in Kitajsko ter zlasti uvodne izjave Y druge resolucije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. junija 2015 o stanju odnosov med EU in Rusijo(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2012 k stališču Parlamenta o zasedanju Sveta ZN za človekove pravice(6) in zlasti točke 30 te resolucije,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. januarja 2013 o priporočilih pregledne konference o pogodbi o neširjenju jedrskega orožja glede vzpostavitve območja brez orožja za množično uničevanje na Bližnjem vzhodu in zlasti uvodne izjave F te resolucije(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2016 o jedrski varnosti in neširjenju jedrskega orožja(8),

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 15. februarja 2017 o osnutku sklepa(9),

–  ob upoštevanju vključitve Mongolije v posebni spodbujevalni režim za trajnostni razvoj in dobro upravljanje splošne sheme preferencialov (GSP+),

–  ob upoštevanju dolgoletnih odnosov med delegacijami Evropskega parlamenta in mongolskim parlamentom (Veliki Hural) ter zlasti skupne izjave z 10. medparlamentarne seje, ki je 17. februarja 2015 potekala v Ulan Batorju,

–  ob upoštevanju predsedovanja Mongolije 11. azijsko-evropskemu vrhu (ASEM), ki ga je v Ulan Batorju gostila 15. in 16. julija 2016, ter 9. srečanju azijsko-evropskega partnerstva (ASEP), ki ga je v Ulan Batorju gostila 21. in 22. aprila 2016, ter zadevnih deklaracij, sprejetih na obeh srečanjih,

–  ob upoštevanju dejavne vloge Mongolije v parlamentarni skupščini OVSE, saj je med drugim od 15. do 18. septembra 2015 v Ulan Batorju gostila njeno jesensko sejo,

–  ob upoštevanju izvolitve Mongolije v Svet za človekove pravice Združenih narodov za obdobje 2016–2018 in njene izražene želje, da bi leta 2022 postala članica Varnostnega sveta Združenih narodov,

–  ob upoštevanju mongolskega predsedovanja Skupnosti demokracij v letih 2012–2013 in koaliciji za svobodo na spletu (Freedom Online) leta 2015,

–  ob upoštevanju predhodnih ugotovitev in sklepov mednarodne misije za opazovanje volitev o parlamentarnih volitvah v Mongoliji 29. junija 2016, v katero sta bila vključena Urad za demokratične institucije in človekove pravice organizacije OVSE (OVSE/ODIHR) in Evropski parlament,

–  ob upoštevanju nagovora predsednika Mongolije Cahiagina Elbegdorža na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta 9. junija 2015,

–  ob upoštevanju različnih obojestranskih srečanj in obiskov na visoki ravni, vključno z obiskom predsednika Evropske komisije Joséja Barrosa v Mongoliji novembra 2013,

–  ob upoštevanju zunanje politike sosednje tretje države, ki vključuje odnose z EU, ZDA, Japonsko, Republiko Korejo, Indijo, Iranom, državami Srednje Azije in drugimi državami,

–  ob upoštevanju strateškega partnerstva Mongolije z Rusijo in Kitajsko,

–  ob upoštevanju statusa opazovalke Mongolije v Šanghajski organizaciji za sodelovanje (SCO),

–  ob upoštevanju rednih tristranskih srečanj na visoki ravni Mongolije, Rusije in Kitajske ter Mongolije, Japonske in ZDA,

–  ob upoštevanju pobud za povezovanje različnih gospodarskih projektov v regiji, vključno s kitajskim projektom gospodarskega pasu svilene ceste, ruskim projektom razvoja transevrazijskega pasu in mongolskim projektom prerijska cesta,

–  ob upoštevanju programa individualnega partnerstva in sodelovanja z zvezo NATO, dogovorjenega leta 2012,

–  ob upoštevanju deklaracije Mongolije iz septembra 2015, da si bo prizadevala za status stalne nevtralnosti,

–  ob upoštevanju izjave Mongolije, da nima jedrskega orožja, ki so jo septembra 2012 priznali Združeni narodi,

–  ob upoštevanju mongolskega sklada za mednarodno sodelovanje, katerega cilj je izmenjava izkušenj z drugimi državami v postopku demokratične preobrazbe, kot so Mjanmar/Burma, Kirgizistan in Afganistan,

–  ob upoštevanju prizadevanj za vzpostavitev zaupanja, vključno z ulanbatorskim dialogom o varnosti v Severovzhodni Aziji, pri katerem je sodelovala Severna Koreja, in azijskim forumom,

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev Odbora Združenih narodov proti mučenju o drugem rednem poročilu o Mongoliji, sprejetem avgusta 2016,

–  ob upoštevanju člena 99(1) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0383/2016),

A.  ker je Mongolija lahko demokratični vzor drugim demokracijam, ki se pojavljajo v regiji, pa tudi bolj avtoritarno usmerjenim režimom;

B.  ker so Evropske skupnosti vzpostavila diplomatske odnose z Mongolijo 1. avgusta 1989;

C.  ker so odnosi med EU in Mongolijo prijateljski ter temeljijo na političnih, družbenih, gospodarskih, kulturnih in zgodovinskih vezeh;

D.  ker imata EU in Mongolija veliko konvergentnih stališč glede večine najpomembnejših mednarodnih izzivov in ker Mongolija igra konstruktivno vlogo v mednarodnih odnosih, zlasti v večstranskih organizacijah;

E.  ker se EU pri odnosih z Mongolijo osredotoča predvsem na projekte razvojnega sodelovanja, ki imajo za cilj državi omogočiti, da svoje sedanje hitre spremembe usmeri v socialno vključujoč in gospodarsko vzdržen razvoj družbe;

F.  ker je Mongolija zainteresirana za nadaljnje razvijanje odnosov z EU in širjenje sedanjega sodelovanja onkraj razvojnega sodelovanja; ker sporazum o partnerstvu in sodelovanju poudarja rastoč pomen odnosov med EU in Mongolijo na podlagi skupnih načel, kot so enakopravnost, vzajemne koristi, demokracija, pravna država in človekove pravice, in ker obema stranema formalno odpira možnosti za razvoj sodelovanja na novih področjih, ki ne vključujejo zgolj poslovnega sektorja, trgovine, razvoja, kmetijstva, okolja, energetike in modernizacije države, temveč tudi izobraževanje, kulturo in turizem;

G.  ker je za razvijanje odnosov EU z Mongolijo še vedno pristojna delegacija EU v Pekingu; ker imajo trenutno Bolgarija, Češka republika, Francija, Nemčija, Madžarska, Združeno kraljestvo in Italija že odprta svoja veleposlaništva v Ulan Batorju;

Splošne določbe

1.  ceni prijazne in konstruktivne odnose med EU in Mongolijo;

2.  priznava, da ima Mongolija specifičen geografski položaj, saj leži med Kitajsko, Rusijo ter državami srednje in severovzhodne Azije, ki imajo velik potencial za globalno gospodarstvo, prav tako priznava pomen te države za stabilnost v regiji, njeno uveljavljeno demokratično tradicijo, ki je precejšnja izjema v regiji, in konstruktivno vlogo, ki jo igra z zagotavljanjem pomoči pri iskanju miroljubnih rešitev za konflikte in spore v regiji ter s spodbujanjem takšnih rešitev, pa tudi s spodbujanjem regionalnega gospodarskega povezovanja;

3.  priznava stalni napredek demokratične preobrazbe, ki se je začela v 90. letih 20. stoletja; potrjuje, da je bil dosežen oprijemljiv napredek pri socialno-ekonomskih reformah; kljub temu ugotavlja, da obstajajo izzivi na področju trajnostnega razvoja in gospodarstva, financ, dobrega upravljanja, boja proti korupciji, socialne varnosti, varstva okolja in politične polarizacije, ki jih povečuje vse težavnejše mednarodno okolje;

Institucionalni okvir in diplomatsko predstavništvo

4.  pozdravlja poglabljanje in širjenje odnosa med EU in Mongolijo, kot se odraža v Okvirnem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, ki med drugim zajema politični dialog in človekove pravice, trgovino in razvojno pomoč, ter sodelovanje na področjih kmetijstva in razvoja podeželja, energije, podnebnih sprememb, raziskav in inovacij ter izobraževanja in kulture, ki so zelo pomembna za gospodarsko diverzifikacijo in reševanje trenutnih gospodarskih težav ter za dolgoročno preobrazbo tradicionalno nomadske družbe;

5.  pozdravlja vzpostavitev skupnega odbora, ki bo na podlagi člena 56 sporazuma o partnerstvu in sodelovanju spremljal izvajanje tega sporazuma, in ga poziva, naj redno poroča Evropskemu parlamentu in mongolskemu parlamentu;

6.  poziva tri države članice, ki nacionalnih postopkov ratifikacije še niso zaključile, naj to hitro storijo, da se omogočita sklenitev in začetek veljavnosti sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki že močno zamujata;

7.  poudarja, da je treba dodatno okrepiti parlamentarno razsežnost odnosov med EU in Mongolijo; obžaluje, da besedilo sporazuma o partnerstvu in sodelovanju ne vsebuje členov, s katerim bi se v okviru tega sporazuma vzpostavil odbor za parlamentarno sodelovanje, ki bi zagotavljal demokratični nadzor nad izvajanjem sporazuma in okrepil politični dialog med obema parlamentoma; zato spodbuja pogajanja o novem protokolu, s katerim bi to pomanjkljivost – v skladu s členom 57 sporazuma o partnerstvu in sodelovanju od sodelovanju v prihodnosti – čim prej odpravili, kot sta v skupni izjavi z 10. medparlamentarne seje že pozvala mongolski parlament in Evropski parlament;

8.  je zaskrbljen, ker diplomatske odnose z Mongolijo trenutno še vedno ureja delegacija EU za Kitajsko; zato poziva Svet in podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj urad za zveze EU v Ulan Batorju spremenita v polnopravno delegacijo EU, kar bo izredno pomemben ukrep za spodbujanje političnega dialoga in sodelovanja na področju človekovih pravic in demokracije, izboljšanje zmogljivost izvajanja in nadzora projektov pomoči EU ter spodbujanje trgovino z blagom in storitvami, pa tudi za osebne in kulturne izmenjave;

Demokracija, pravna država, dobro upravljanje in človekove pravice

9.  pozdravlja prizadevanja Mongolije za krepitev demokratičnega napredka in pravne države, kar vključuje večstrankarske volitve, bolj neodvisne medije in dinamično civilno družbo; s tega vidika pozdravlja sodelovanje Mongolije v Skupnosti demokracij;

10.  poudarja, da je spoštovanje svobode medijev in svobode izražanja bistveno za nadaljnjo utrditev demokracije, pravne države in človekovih pravic v Mongoliji; spodbuja mongolske oblasti, naj obravnavajo vprašanja v zvezi z domnevnim politično motiviranim vmešavanjem v delo medijev ter naj ne kaznujejo in omejujejo tradicionalnih in spletnih medijev, ki so kritični do vlade; spodbuja mongolski parlament, naj izrecno uzakoni takšne temeljne pravice in jih izvaja s strogim nadzorom;

11.  je prepričan, da bi lahko imela demokratična preobrazba Mongolije pozitiven učinek prelivanja v regiji, v kateri potekajo zapleteni procesi preobrazbe, in da bi lahko Mongolija zato konstruktivno prispevala k stabilnosti in skupni blaginji regije; poziva EU, naj to upošteva pri načrtovanju programov regionalnega sodelovanja, zlasti za države Srednje Azije, pa tudi za širšo regijo;

12.  izreka pohvalo za obče spoštovanje volilnih pravil, ki je bilo dokazano ob nedavnih volitvah; poziva mongolske oblasti, naj obravnavajo priporočila OVSE/ODHIR po parlamentarnih volitvah 29. junija 2016, tudi kar zadeva stabilizacijo volilne zakonodaje, omejitve volilnih kampanj, neodvisnost medijev ter nepristranskost in celovitost informacij, ki so na voljo volivcem;

13.  izraža željo, da bi na predsedniške volitve, ki naj bi bile sredi leta 2017, napotil opazovalno misijo Evropskega parlamenta;

14.  spodbuja Mongolijo, naj obravnava nerešene izzive v zvezi s spoštovanjem neodvisnosti sodstva;

15.  pozdravlja nedavno začeta zakonodajna prizadevanja za krepitev pravne podlage za boj proti razširjenosti korupcije, ki prinaša veliko in resnično grožnjo, da utegne spodkopati socialno kohezijo v državi, pozdravlja pa tudi prizadevanja za reševanje sporov na področju človekovih pravic in socialnih sporov; spodbuja Mongolijo, naj sprejme obsežne reforme in jih pravočasno izvede; v zvezi s tem opozarja na lastne izkušnje, da morajo osebe, obsojene korupcije, dosledno odgovarjati za svoja dejanja; priporoča, naj država v boju proti korupciji okrepi svoje sodelovanje z EU, OVSE in ZN; je prepričan, da bi pomembno pozitivno vlogo pri teh prizadevanjih lahko odigralo dejavno sodelovanje pri izvajanju mednarodnih priporočil za družbeno odgovornost gospodarskih družb v mongolskem gospodarskem proizvodnem sektorju ter javnem in upravnem življenju;

16.  priznava zaveze države in njen pravni okvir na področju boja proti trgovini z ljudmi, a ostaja zaskrbljen nad konkretnimi razmerami, in poziva Mongolijo, naj v celoti izvaja zakon o preprečevanju trgovine z ljudmi iz leta 2012 ter z njim povezane nacionalne načrte;

17.  je zadovoljen, da je bil načeloma dosežen dogovor med EU in Mongolijo ter da so v teku pripravljalna dela za začetek rednega dialoga med EU in Mongolijo o človekovih pravicah v letu 2017;

18.  pozdravlja, da je mongolski parlament decembra 2015, po tem, ko je ratificiral drugi izbirni protokol k Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah, sprejel revidirani kazenski zakonik, ki poleg drugih pomembnih pravnih reform, kot je prepoved mučenja, vključuje tudi odpravo smrtne kazni za vse zločine; je seznanjen, da je novo izvoljeni parlament preložil izvajanje revidiranega kazenskega zakonika, in spodbuja mongolske oblasti, naj to pomembno reformo izvajajo brez dodatnih zamud;

19.  je seznanjen z napredkom Mongolije pri izboljšanju njenega pravnega okvira v skladu z mednarodnimi obveznostmi na področju človekovih pravic, institucionalno reformo, vključno z neodvisno nacionalno komisijo za človekove pravice, prizadevanji za gradnjo zmogljivosti in ozaveščanje o človekovih pravicah ter nadaljnjo zavezo za obravnavanje preostalih izzivov v zvezi z ohranjanjem in spodbujanjem splošnih standardov človekovih pravic, kot so standardi, izpostavljeni pri drugem splošnem rednem pregledu Združenih narodov leta 2015, vključno s preprečevanjem in preiskavo vseh domnevnih primerov mučenja, varstvom pravic žensk in otrok ter pravic zapornikov;

20.  izraža zaskrbljenost zaradi poročil o primerih odvzema prostosti brez pravnega naloga ter mučenja in nekaznovanja v mongolskih zaporih; se pridružuje pozivu Sveta Združenih narodov za človekove pravice (UNHRC), naj se sprejmejo učinkoviti ukrepi, s katerimi se bodo vsem pridržanim osebam v praksi zagotovila vsa temeljna pravna jamstva v skladu z mednarodnimi standardi; poziva Mongolijo k nadaljnjemu ukrepanju na podlagi njene zaveze o vzpostavitvi neodvisnega mehanizma za hitro in učinkovito preiskovanje domnevnih primerov mučenja in slabega ravnanja;

21.  pozitivno ocenjuje projekt za podporo pravic LGBTI v Mongoliji, ki ga podpira EU; je vseeno zaskrbljen zaradi stalne diskriminacije in nadlegovanja skupnosti LGBTI;

22.  priporoča Mongoliji, naj v skladu z že ratificirano Konvencijo o otrokovih pravicah zakonsko prepove telesno kaznovanje, in sicer ne le v izobraževalnih ustanovah, ampak v celoti, ter naj s posebnimi in ciljnimi ukrepi obravnava nespremenjene stopnje nasilja proti otrokom, ekonomskega izkoriščanja otrok in dogodkov, ki povzročijo smrt ali hude poškodbe in vključujejo otroke; poziva vse ustrezne institucije EU, naj pomagajo pri tem vprašanju;

23.  priporoča krepitev razmer na področju zdravja in varnosti z izvajanjem konvencije Mednarodne organizacije dela št. C176 in drugih konvencij te organizacije s področja varnosti in zdravja, ki jih Mongolija še ni ratificirala;

24.  podpira stalna in iskrena prizadevanja Mongolije za postopno odpravo vseh oblik dela otrok in za varstvo otrokovih pravic;

25.  pozdravlja mongolski pravni okvir za uresničevanje enakopravnosti žensk in moških, ki je bil sprejet leta 2011, in postopno odpravljanje diskriminacije žensk;

Trajnostni razvoj

26.  pozdravlja občuten napredek Mongolije od 90. let 20. stoletja pri gospodarskem razvoju in zmanjšanju revščine, kar je skladno z razvojnimi cilji tisočletja; podpira Mongolijo pri njenem prizadevanju, da bi dosegla cilje trajnostnega razvoja Združenih narodov v skladu z načeloma učinkovitosti pomoči in preglednosti;

27.  priznava, da bo poglobljeno regionalno gospodarsko povezovanje ustvarilo priložnosti za Mongolijo v smislu obetavnejše prihodnosti in gospodarskega uspeha, je seznanjen z dejstvom, da Mongolija obenem išče gospodarske zaveznike in partnerje, ki bi ji omogočali celovito izkoriščanje njenega potenciala za sodelovanje ob hkratnem spoštovanju njenih legitimnih nacionalnih političnih in gospodarskih interesov, dolgoletne zavezanosti večsmerni demokraciji, tradicionalne identitete in načina življenja oziroma demokratičnih temeljev mongolske družbe;

28.  je vseeno zaskrbljen, ker se na nekaterih območjih revščina zakoreninja in ker gospodarski razcvet, o katerem je bilo slišati v obdobju 2010–2012, ni dovolj prispeval k zmanjšanju revščine v državi;

29.  spodbuja Mongolijo pri njenih prizadevanjih za dosego trajne gospodarske rasti; izraža zaskrbljenost zaradi velike upočasnitve rasti BDP, ki je bila leta 2011 na rekordni ravni (17,3 %), leta 2015 je znašala le še 2,3 %, po napovedih pa naj bi leta 2016 znašala 1,3 %; je zaskrbljen, ker bi lahko proračunski primanjkljaj, ki se je povečal na 20 % BDP, negativno vplival na zmanjšanje revščine ter na socialno vključevanje in kohezijo sistema socialnega varstva;

30.  pozdravlja, da se je razvojna pomoč EU državi v obdobju 2014–2020 več kot podvojila in trenutno znaša 65 milijonov EUR v primerjavi s 30 milijoni EUR v obdobju 2007–2013, osredotoča pa se na boljše ekonomsko upravljanje in poklicno usposabljanje za boljše zaposlitvene možnosti; spodbuja sodelovanje Mongolije v regionalnih programih, ki jih financira EU; upošteva razmeroma dobro izvajanje projektov in programov EU, ki pomagajo pri razvoju in modernizaciji Mongolije;

31.  poudarja pomen stalnih upravnih reform, ki bodo osredotočene predvsem na vzpostavitev visoko strokovne uprave na državni in lokalni ravni; spodbuja institucije EU, naj pomagajo Mongoliji razvijati potrebne vire in strokovno znanje, da bi državo bolje opremili za spopadanje z izzivi zapletenih procesov gospodarske in socialne preobrazbe ter da bi povečali absorpcijsko sposobnost države za sredstva EU;

32.  poziva, naj se zagotovi več možnosti za izmenjave študentov in akademikov v okviru programov Erasmus+ in Marie Skłodowska-Curie in naj se razširijo medčloveški stiki med Mongolijo in EU, tudi za umetnike; poziva EU, naj v svoja področja sodelovanja z Mongolijo vključi raziskave in inovacije;

33.  pozdravlja, da je Mongolija 21. septembra 2016 pravočasno deponirala listino o ratifikaciji Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah; je zaskrbljen, ker so se zaradi kombinacije vplivov podnebnih sprememb, občutnega povečanja živinoreje, izrednega porasta selitev prebivalstva s podeželja v glavno mesto ter množične uporabe in hitrega izkoriščanja naravnih virov, kot sta voda in prst, za zakonito in nezakonito izkopavanje bakra, premoga in drugih surovin izrazito poslabšale okoljske razmere v Mongoliji, povečalo se je tveganje sporov zaradi vode s sosednjimi državami in vedno pogosteje prihaja do podnebnega pojava „dzud“, za katerega je značilno izmenjavanje dolgotrajnih suš in hudih zim ter ima za posledico množično umiranje živine in prostoživečih živali ter izgubljanje biotske raznovrstnosti nasploh; poziva mongolsko vlado, naj poveča prizadevanja za diverzifikacijo svojega gospodarstva, EU pa poziva, naj pri tem procesu pomaga z namenskimi dejavnostmi ter preventivnimi in drugimi ukrepi, na primer s tesnejšim usklajevanjem okoljskih politik med obema stranema; poziva mongolske oblasti in parlament ter vse države članice EU, naj sodelujejo pri znatni krepitvi mednarodne podnebne ureditve v okviru prizadevanj konference COP 22 v Marakešu ter prispevajo k tej krepitvi;

34.  pozdravlja, da je Mongolija ratificirala vse konvencije v zvezi s splošno shemo preferencialov (GSP+), ki zadevajo varstvo okolja in podnebne spremembe, ter da ravna skladno z njimi; vseeno Mongolijo poziva, naj izpolnjuje svoje obveznosti poročanja v skladu s konvencijami ZN o varstvu okolja in podnebnih spremembah (CITES ter baselska in stockholmska konvencija) ter naj izvršuje nacionalni okoljski pravni okvir;

35.  poudarja, da je ekstraktivna industrija v Mongoliji leta 2014 predstavljala 17 % BDP in 89 % celotnega izvoza države; v zvezi s tem pozdravlja dejavno sodelovanje Mongolije v pobudi za preglednost v ekstraktivni industriji (EITI), katere cilj je doseči večjo odgovornost in preglednost tega sektorja;

36.  poudarja, da je rudnik bakra in zlata Oju Tolgoj največji rudarski projekt, ki naj bi od leta 2020 predstavljati tretjino mongolskega BDP, in da je rudnik Tavan Tolgoj največji neizkoriščeni rudnik premoga na svetu; pozdravlja javne razprave, ki so potekale o vplivu rudarstva na okolje, in javno udeležbo pri gospodarjenju z viri na lokalni ravni;

37.  spodbuja Mongolijo, naj v korist svojih državljanov razvije izkoriščanje svojih naravnih virov, zlasti redkih mineralov, saj imajo čedalje večjo vrednost v digitalni industriji; poudarja podporno vlogo, ki bi jo lahko imela EU z zagotavljanjem tehnološke in finančne pomoči za tako neodvisno pridobivanje mineralov;

38.  meni, da bi lahko z vlaganjem v prihodnje tehnologije in digitalizacijo pripomogli k premostitvi razvojne vrzeli med različnimi regijami v Mongoliji in k diverzifikaciji gospodarstva; spodbuja EU in države članice, naj povečajo sodelovanje na področju digitalizacije in novih tehnologij;

39.  priznava velike izzive v boju proti nedovoljeni trgovini s prepovedanimi drogami; priporoča, naj EU pomaga pri krepitvi javnih ustanov in povečanju virov za obravnavanje teh vprašanj;

Trgovinski in gospodarski odnosi

40.  ugotavlja, da je EU postala tretja največja trgovinska partnerica Mongolije ter da mongolsko blago v skladu s trenutno splošno shemo preferencialov na trg EU že praktično vstopa brez carin;

41.  pozdravlja vključitev Mongolije v splošno shemo preferencialov (GSP+);

42.  je seznanjen, da so bile evropske naložbe v Mongolijo doslej omejene zaradi negotovega poslovnega okolja in pomanjkanja informacij;

43.  poziva EU in Mongolijo, naj okrepita svoje trgovinske in naložbene odnose v skladu s pravnimi določbami sporazuma o partnerstvu in sodelovanju ter jih med drugim spodbujata z obveščanjem in ozaveščanjem; poudarja, da bi morala biti taka okrepitev skladna z obveznostmi, ki izhajajo iz mednarodnih konvencij o standardih dela, dobrem upravljanju, človekovih pravicah in okoljskih standardih, ter jih v celoti spoštovati;

44.  zato poziva k nadaljnjemu razvoju dejavnosti Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) v Mongoliji;

45.  poudarja pomembnost stabilnega poslovnega in pravnega okolja za povečanje naložb iz EU;

46.  je seznanjen z zmanjšanjem neposrednih tujih naložb, povezanih z rudarskim sektorjem, ki prevladuje v gospodarstvu in je še vedno ključni sporni dejavnik;

47.  poziva Mongolijo, naj s tujimi naložbami in preglednejšim pravnim okoljem diverzificira svoje gospodarstvo, da bo lahko preprečila odvisnost od nestanovitnih trgov z minerali; zato pozdravlja novo zakonodajo o neposrednih tujih naložbah;

48.  spodbuja dodatno vključevanje Mongolije v globalno in regionalno gospodarstvo s povezovanjem v pobudah Prerijska cesta, Svilena cesta oziroma „en pas, ena pot“ ter Transevrazijski pas, kar je skladno s strateškimi interesi in prioritetami države; poziva EU, naj premisli o sodelovanju v infrastrukturnih in naložbenih programih, tudi v rudarskem sektorju, v tej regiji;

Regionalni in globalni izzivi ter sodelovanje

49.  priznava osrednjo vlogo, ki jo lahko ima Mongolija med velikimi in zelo dinamičnimi gospodarstvi Kitajske, Rusije, Južne Koreje in Japonske ter državami Srednje Azije in hkrati kot posrednica med Evropo in vzhodnoazijsko regijo;

50.  poudarja mongolski koncept zunanje politike sosednje tretje države, ki vključuje odnose z EU, uravnotežene s konstruktivnimi in trdnimi odnosi z njenima vplivnima strateškima partnericama in neposrednima sosednjima državama, tj. Rusijo in Kitajsko;

51.  upošteva prijazne in tudi gospodarsko konkurenčne odnose Mongolije z drugimi državami v regiji;

52.  ugotavlja, da Mongolija resno ocenjuje učinek potencialnega članstva v Evrazijski gospodarski uniji; je zaskrbljen, da bi lahko takšna poteza zavirala politične in trgovinske odnose z EU;

53.  čestita Mongoliji za uspešno predsedovanje azijsko-evropskemu vrhu in srečanju azijsko-evropskega partnerstva leta 2016 v Ulan Batorju ter za utrditev parlamentarne razsežnosti in krepitev partnerstva med regijama, ki temelji na splošno priznanih načelih enakosti, vzajemnega spoštovanja ter spodbujanja in varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin; pozdravlja predlog Mongolije za vzpostavitev središča azijsko-evropskega vrha, vključno z virtualno/spletno zmogljivostjo;

54.  pozdravlja dejstvo, da je Mongolija svoje ozemlje razglasila za območje brez jedrskega orožja, kar so uradno priznali tudi Združeni narodi; zlasti pozdravlja konstruktivno in dejavno vlogo, ki jo ima v večstranskih forumih pri spodbujanju sodelovanja na področju svetovne jedrske razorožitve, in njen podpis t. i. humanitarne zaveze(10);

55.  pozdravlja obojestransko predanost spodbujanju mednarodnega miru in varnosti ter zato pozdravlja dejavno vlogo Mongolije v mednarodnih večstranskih mehanizmih, kot so ZN in OVSE, in njen prispevek k pobudam v podporo miru in stabilnosti v Severovzhodni Aziji in širši regiji, kot je ulanbatorski dialog o varnosti v Severovzhodni Aziji;

56.  je seznanjen s prispevkom Mongolije k ohranjanju miru po svetu v okviru Združenih narodov in njenim zagotavljanjem zmogljivosti za usposabljanje za take misije, ob hkratnih vse večjih prizadevanjih za povečanje političnih in diplomatskih priložnosti in odgovornosti Združenih narodov za preprečevanje in reševanje sporov;

57.  pozdravlja veliko usklajenost Mongolije z EU glede njenih stališč pri pogajanjih in glasovanju v Združenih narodih in drugih večstranskih forumih; v zvezi s tem poudarja pomen člena 8 sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki zadeva mednarodno sodelovanje;

58.  priznava vlogo Mongolije kot nove članice Sveta Združenih narodov za človekove pravice (UNHRC) v obdobju 2016–2018 pri spodbujanju spoštovanja človekovih pravic ter poziva k tesnemu sodelovanju EU z Mongolijo pri pripravi in izvajanju dela UNHRC;

59.  pozdravlja, da je Mongolija ratificirala Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča (MKS), in jo spodbuja, naj ratificira spremembe iz Kampale, s katerimi sta bila pravočasno zagotovljena opredelitev in postopek za pristojnost sodišča za kaznivo dejanje agresije;

60.  pozitivno ocenjuje prizadevanja Mongolije za spodbujanje demokracije, pravne države in človekovih pravic v državah v bližini njenega sosedstva, s čimer jih spodbuja k demokratičnim spremembam; poziva EU, naj vključi Mongolijo in si prizadeva za ad hoc sinergije v regionalnih programih v Srednji Aziji, ki se osredotočajo na tak razvoj;

61.  izraža pohvalo Mongoliji za njeno vlogo pri povezovanju akademikov iz Severne in Južne Koreje, Kitajske in Rusije ter za gostitev združitev družin, ki so bile ločene z razdelitvijo Korejskega polotoka;

62.  podpira izraženo prizadevanje Mongolije, da bi leta 2022 postala članica Varnostnega sveta Združenih narodov;

o
o   o

63.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici in podpredsednici Komisije, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Mongolije.

(1) UL C 280 E, 18.11.2006, str. 49.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0121.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0458.
(4) UL C 36, 29.1.2016, str. 126.
(5) UL C 407, 4.11.2016, str. 35.
(6) UL C 249 E, 30.8.2013, str. 41.
(7) UL C 440, 30.12.2015, str. 97.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0424.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0032.
(10) http://www.icanw.org/pledge/


Sporazum o trgovini na področju civilnega letalstva (Priloga o zajetih proizvodih) ***
PDF 236kWORD 46k
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi, v imenu Evropske unije, Protokola (2015) o spremembi Priloge k Sporazumu o trgovini na področju civilnega letalstva (11018/2016 – C8-0391/2016 – 2016/0202(NLE))
P8_TA(2017)0034A8-0007/2017

(Odobritev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju osnutka sklepa Sveta (11018/2016),

–  ob upoštevanju Protokola (2015) o spremembi Priloge k Sporazumu o trgovini na področju civilnega letalstva (11019/2016),

–  ob upoštevanju prošnje za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členom 207(4) in točko (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije (C8-0391/2016),

–  ob upoštevanju člena 99(1) in (4) ter člena 108(7) Poslovnika,

–  ob upoštevanju priporočila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0007/2017),

1.  odobri sklenitev sporazuma;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.


Stroškovno učinkovito zmanjšanje emisij in nizkoogljične naložbe ***I
PDF 776kWORD 109k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 15. februarja 2017 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2003/87/ES za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb (COM(2015)0337 – C8-0190/2015 – 2015/0148(COD))(1)
P8_TA(2017)0035A8-0003/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta15 je vzpostavila sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, da se spodbuja stroškovno in ekonomsko učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov.
(1)  Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta15 je vzpostavila sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Uniji, da se spodbuja stroškovno in ekonomsko učinkovito zmanjšanje emisij toplogrednih plinov ter trajnostno okrepi industrija Unije pred tveganjem selitve virov CO2 in naložb.
__________________
__________________
15Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).
15Direktiva 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL L 275, 25.10.2003, str. 32).
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Evropski svet se je oktobra 2014 zavezal, da se bodo do leta 2030 skupne emisije toplogrednih plinov v Uniji zmanjšale za vsaj 40 % glede na ravni iz leta 1990. K uresničevanju tega zmanjšanja emisij bi morali prispevati vsi gospodarski sektorji, cilj pa se bo na stroškovno najučinkovitejši način dosegel s sistemom EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), s katerim se bo do leta 2030 zagotovilo 43-odstotno zmanjšanje glede na ravni iz leta 2005. To je bilo potrjeno v zavezi glede načrtovanega, nacionalno določenega zmanjšanja Unije in držav članic, ki je bila sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja predložena 6. marca 201516.
(2)  Evropski svet se je oktobra 2014 zavezal, da se bodo do leta 2030 skupne emisije toplogrednih plinov v Uniji zmanjšale za vsaj 40 % glede na ravni iz leta 1990. K uresničevanju tega zmanjšanja emisij bi morali prispevati vsi gospodarski sektorji, cilj pa se bo na stroškovno najučinkovitejši način dosegel s sistemom EU za trgovanje z emisijami (EU ETS), s katerim se bo do leta 2030 zagotovilo 43-odstotno zmanjšanje glede na ravni iz leta 2005. To je bilo potrjeno v zavezi glede načrtovanega, nacionalno določenega zmanjšanja Unije in držav članic, ki je bila sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja predložena 6. marca 2015. Prizadevanje za zmanjšanje emisij bi se moralo pravično razdeliti med sektorje, zajete v EU ETS.
__________________
16 http://www4.unfccc.int/submissions/indc/Submission%20Pages/submissions.aspx
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)   Pomembno je, da EU ETS, ki je sicer osrednje orodje Unije za doseganje dolgoročnih podnebnih in energetskih ciljev, dopolnjujejo enakovredni dodatni ukrepi, sprejeti z drugimi pravnimi akti in instrumenti, ki obravnavajo emisije toplogrednih plinov iz sektorjev, ki niso zajeti v EU ETS, da bi izpolnili dogovorjeno obveznost, po kateri naj vsi gospodarski sektorji prispevajo k izpolnitvi cilja zmanjšanja skupnih emisij toplogrednih plinov v Uniji za vsaj 40 % pod raven iz leta 1990 do leta 2030.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 b (novo)
(2b)   V skladu s sporazumom, ki je bil sprejet na 21. zasedanju Konference pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja dne 12. decembra 2015 („pariški sporazum“), morajo države uvesti politike, s katerimi bodo uresničile več kot 180 načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov, ki pokrivajo okrog 98 % svetovnih emisij toplogrednih plinov. Namen pariškega sporazuma je omejiti dvig globalne povprečne temperature na precej pod 2 °C glede na predindustrijsko raven in si še naprej prizadevati, da dvig temperature ne bi presegel 1,5 °C glede na predindustrijsko raven. Pričakuje se, da bodo številne politike obsegale oblikovanje cen ogljika ali podobne ukrepe, zato bi bilo treba v tej direktivi določiti revizijsko klavzulo, ki bi Komisiji omogočila, da po prvem pregledu stanja leta 2023 v skladu s pariškim sporazumom po potrebi predlaga večje zmanjšanje emisij, prilagoditev določb za prehodno selitev virov CO2, ki bo odražala razvoj mehanizmov za oblikovanje cen ogljika zunaj Unije, ter dodatne ukrepe politike ter orodja za krepitev zavez Unije in njenih držav članic glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Revizijska klavzula bi morala zagotoviti tudi sprejetje sporočila v šestih mesecih po spodbujevalnem dialogu v okviru UNFCCC leta 2018, v katerem se oceni usklajenost zakonodaje Unije o podnebnih spremembah s cilji pariškega sporazuma.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 c (novo)
(2c)   V skladu s pariškim sporazumom in z zavezo sozakonodajalcev, izraženo v Direktivi 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a ter Odločbi št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta1b, morajo k zmanjšanju emisij ogljikovega dioksida (CO2) prispevati vsi gospodarski sektorji. V ta namen v okviru Mednarodne pomorske organizacije (IMO) potekajo prizadevanja za zmanjšanje emisij v pomorskem prometu, ki jih je treba spodbujati, da bi vzpostavili jasen akcijski načrt IMO za ukrepe podnebne politike za zmanjšanje emisij CO2 iz ladijskega prometa na svetovni ravni. Sprejetje jasnih ciljev za zmanjšanje emisij iz mednarodnega pomorskega prometa je postalo nujna naloga in temeljni pogoj, da Unija ne bo nadalje ukrepala glede vključitve pomorskega sektorja v EU ETS. Če tak dogovor ne bo dosežen do konca leta 2021, bi moral biti sektor vključen v EU ETS, ustanoviti pa bi bilo treba tudi sklad za zbiranje prispevkov upravljavcev ladij in kolektivno spoštovanje glede emisij CO2, ki so že zajete v sistemu Unije za spremljanje, poročanje in preverjanje (SPP) iz Uredbe (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta1c (emisije, izpuščene v pristaniščih Unije in med potovanji v ta pristanišča in iz njih). Delež prihodkov, pridobljenih z dražbo pravic za pomorski sektor, bi se moral uporabiti za izboljšanje energetske učinkovitosti in podporo naložbam v inovativne tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 v pomorskem sektorju, vključno s pomorskim prometom na kratkih razdaljah in pristanišči.
__________________
1aDirektiva 2009/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spremembi Direktive 2003/87/ES z namenom izboljšanja in razširitve sistema Skupnosti za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 63).
1bOdločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 136).
1cUredba (EU) 2015/757 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o spremljanju emisij ogljikovega dioksida iz pomorskega prevoza, poročanju o njih in njihovem preverjanju ter spremembi Direktive 2009/16/ES (UL L 123, 19.5.2015, str. 55).
Sprememba 143
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Evropski svet je potrdil, da bo dobro delujoč, reformiran sistem EU ETS z instrumentom za stabilizacijo trga glavni evropski instrument za doseganje tega cilja, pri čemer se bo od leta 2021 naprej uporabljal letni faktor zmanjšanja v višini 2,2 %, brezplačna dodelitev pa ne bo prenehala veljati, temveč se bodo obstoječi ukrepi nadaljevali po letu 2020 (da se prepreči selitev virov CO2 zaradi podnebne politike, dokler se ne sprejmejo primerljiva prizadevanja v drugih gospodarskih velesilah), ne da bi se zmanjšal delež pravic, ki se prodajo na dražbi. Delež pravic, ki se prodajo na dražbi, bi se moral izraziti kot odstotek v zakonodaji, da se okrepi gotovost načrtovanja v zvezi z naložbenimi odločitvami, izboljša preglednost ter poenostavita celotni sistem in njegova razumljivost.
(3)  Dobro delujoč, reformiran sistem EU ETS in okrepljen instrument za stabilizacijo trga bosta glavna evropska instrumenta za doseganje tega cilja, pri čemer se bo od leta 2021 naprej uporabljal letni faktor zmanjšanja v višini 2,2%, brezplačna dodelitev pa ne bo prenehala veljati, temveč se bodo ukrepi nadaljevali po letu 2020, da se prepreči selitev virov CO2 zaradi podnebne politike, dokler se ne sprejmejo primerljiva prizadevanja v drugih gospodarskih velesilah. Delež pravic, ki se prodajo na dražbi, bi se moral izraziti kot odstotek v zakonodaji in se zmanjšati z uporabo medsektorskega korekcijskega faktorja, da se okrepi gotovost načrtovanja v zvezi z naložbenimi odločitvami, izboljša preglednost, poenostavita celotni sistem in njegova razumljivost in da se sektorji, ki so najbolj izpostavljeni selitvi virov CO2, zaščitijo pred medsektorskim korekcijskim faktorjem. Te določbe bi bilo treba pregledovati v skladu s pariškim sporazumom in jih po potrebi ustrezno spremeniti, da bi Unija izpolnila svoje zaveze v skladu s tem sporazumom.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)   Najmanj razvite države so še posebej ranljive v zvezi z vplivi podnebnih sprememb in so odgovorne le za zelo nizke ravni emisij toplogrednih plinov. Zato bi bilo treba poseben poudarek nameniti obravnavanju potreb najmanj razvitih držav z uporabo pravic EU ETS za financiranje podnebnih ukrepov, zlasti za prilagajanje na vplive podnebnih sprememb prek Zelenega podnebnega sklada UNFCCC.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Ključna prednostna naloga Unije je vzpostaviti trdno energetsko unijo, da se državljanom zagotovi varna, trajnostna, konkurenčna in cenovno dostopna električna energija. Za njeno uresničitev je treba nadalje izvajati ambiciozne podnebne ukrepe z EU ETS kot temeljem evropske podnebne politike in zagotavljati napredek pri drugih vidikih energetske unije17. Izvajanje prizadevanj, določenih v okviru za leto 2030, prispeva k zagotavljanju smiselne cene ogljika in nadaljnjemu spodbujanju stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.
(4)  Ključna prednostna naloga Unije je vzpostaviti trdno energetsko unijo, da se državljanom in industriji zagotovi varna, trajnostna, konkurenčna in cenovno dostopna električna energija. Za njeno uresničitev je treba nadalje izvajati ambiciozne podnebne ukrepe z EU ETS kot temeljem podnebne politike Unije in zagotavljati napredek pri drugih vidikih energetske unije17. Upoštevati je treba interakcijo med EU ETS ter drugimi politikami Unije in nacionalnimi politikami na področju podnebja in energije, ki vplivajo na povpraševanje po pravicah EU ETS. Izvajanje prizadevanj, določenih v okviru za leto 2030, in ustrezno obravnavanje napredka glede drugih vidikov energetske unije, prispeva k zagotavljanju smiselne cene ogljika in nadaljnjemu spodbujanju stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.
__________________
__________________
17Sporočilo COM(2015)0080, ki vzpostavlja okvirno strategijo za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost.
17Sporočilo COM(2015)0080, ki vzpostavlja okvirno strategijo za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)   Z ambicioznejšim ciljem glede energetske učinkovitosti v primerjavi s 27-odstotnim ciljem, ki ga je sprejel Svet, bi morale industrijske panoge, ki so izpostavljene tveganju selitve virov CO2, prejeti več brezplačnih pravic.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Člen 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da politika Unije temelji na načelu „onesnaževalec plača“, in na podlagi tega načela Direktiva 2003/87/ES določa postopen prehod na prodajo vseh pravic na dražbi. Preprečevanje selitve virov CO2 utemeljuje odložitev popolnega prehoda, ciljno usmerjena brezplačna dodelitev pravic industriji pa je upravičena, da se omogoči obravnava resničnih tveganj povečanja emisij toplogrednih plinov v tretjih državah, v katerih za industrijo ne veljajo primerljive omejitve v zvezi z ogljikom, dokler druge gospodarske velesile ne sprejmejo primerljivih ukrepov podnebne politike.
(5)  Člen 191(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije določa, da politika Unije temelji na načelu „onesnaževalec plača“, in na podlagi tega načela Direktiva 2003/87/ES določa postopen prehod na prodajo vseh pravic na dražbi. Preprečevanje selitve virov CO2 utemeljuje začasno odložitev popolnega prehoda na dražbe, ciljno usmerjena brezplačna dodelitev pravic industriji pa je upravičena izjema od načela, da plača onesnaževalec, pod pogojem, da njihova dodelitev ni prekomerna; s tem bi omogočili obravnavo resničnih tveganj povečanja emisij toplogrednih plinov v tretjih državah, v katerih za industrijo ne veljajo primerljive omejitve v zvezi z ogljikom, dokler druge gospodarske velesile ne sprejmejo primerljivih ukrepov podnebne politike. Zato bi morale biti pravice bolj dinamične glede na prage iz te direktive.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Prodaja pravic na dražbi ostaja splošno pravilo, brezplačna dodelitev pa je izjema. Kot je potrdil Evropski svet, se zato delež pravic, ki se prodajo na dražbi, ki v obdobju 2013–2020 znaša 57 %, ne bi smel zmanjšati. Ocena učinka Komisije18 navaja podrobne podatke o deležu pravic, ki se prodajo na dražbi, in določa, da ta 57-odstotni delež sestavljajo pravice, ki se prodajo na dražbi v imenu držav članic, vključno s pravicami, ki so namenjene novim udeležencev, vendar niso dodeljene, pravice za modernizacijo proizvodnje električne energije v nekaterih državah članicah in pravice, ki se pozneje prodajo na dražbi zaradi vključenosti v rezervo za stabilnost trga, vzpostavljeno s Sklepom (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta19.
(6)  Prodaja pravic na dražbi ostaja splošno pravilo, brezplačna dodelitev pa je izjema. Zato bi se moral delež pravic, ki se prodajo na dražbi, ki bi moral v obdobju 2013–2020 znašati 57 %, zmanjšati z uporabo medsektorskega korekcijskega faktorja, da se zaščitijo sektorji, ki so najbolj izpostavljeni tveganju selitve virov CO2. Ocena učinka Komisije navaja podrobne podatke o deležu pravic, ki se prodajo na dražbi, in določa, da ta 57-odstotni delež sestavljajo pravice, ki se prodajo na dražbi v imenu držav članic, vključno s pravicami, ki so namenjene novim udeležencev, vendar niso dodeljene, pravice za modernizacijo proizvodnje električne energije v nekaterih državah članicah in pravice, ki se pozneje prodajo na dražbi zaradi vključenosti v rezervo za stabilnost trga, vzpostavljeno s Sklepom (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta19. Vzpostaviti bi bilo treba pravičen sklad za prehod v podporo regijam z visokim deležem delavcev v sektorjih, ki so odvisni od ogljika, in BNP na prebivalca precej pod povprečjem Unije.
__________________
18 SEC(2015)XX
19Sklep (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in o spremembi Direktive 2003/87/ES (UL L […], […], str. […]).
19 Sklep(EU)2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in spremembi Direktive 2003/87/ES (UL L 264, 9.10.2015, str. 1).
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 7
(7)  Za ohranitev okoljske koristi zmanjšanja emisij v Uniji bi se morala brezplačna dodelitev nadalje uporabljati za naprave v sektorjih in delih sektorjev, za katere obstaja resnično tveganje selitve CO2, dokler ukrepi drugih držav ne zagotovijo primerljivih spodbud za industrijo za zmanjšanje emisij. Izkušnje, pridobljene med delovanjem EU ETS, so potrdile, da so sektorji in deli sektorjev izpostavljeni različnim ravnem tveganja selitve virov CO2 in da brezplačna dodelitev preprečuje selitev virov CO2. Čeprav se za nekatere sektorje in dele sektorjev lahko šteje, da zanje obstaja večje tveganje selitve virov CO2, lahko drugi sektorji prenesejo znaten delež svojih stroškov pravic za kritje svojih emisij na cene proizvodov, ne da bi izgubili tržni delež, in nosijo le preostali del stroškov, zato je zanje tveganje selitve virov CO2 majhno. Komisija bi morala ugotoviti, kateri so zadevni sektorji, in jih razlikovati na podlagi intenzivnosti trgovanja in intenzivnosti emisij, da se bolje opredelijo sektorji, za katere obstaja resnično tveganje selitve virov CO2. Če se na podlagi teh meril preseže prag, določen z upoštevanjem zadevne možnosti prenosa stroškov na cene proizvodov zadevnih sektorjev ali delov sektorjev, bi se moralo za sektor ali del sektorja šteti, da zanj obstaja tveganje selitve virov CO2. Za ostale bi se moralo šteti, da zanje obstaja majhno tveganje selitve virov CO2 oziroma da tako tveganje ne obstaja. Zaradi možnosti prenosa stroškov na cene proizvodov sektorjev in delov sektorjev zunaj področja proizvodnje električne energije bi se morali zmanjšati tudi nepričakovani dobički.
(7)  Za ohranitev okoljske koristi zmanjšanja emisij v Uniji bi se morala brezplačna dodelitev začasno nadalje uporabljati za naprave v sektorjih in delih sektorjev, za katere obstaja resnično tveganje selitve virov CO2, dokler ukrepi drugih držav ne zagotovijo primerljivih spodbud za industrijo za zmanjšanje emisij. Izkušnje, pridobljene med delovanjem EU ETS, so potrdile, da so sektorji in deli sektorjev izpostavljeni različnim ravnem tveganja selitve virov CO2 in da brezplačna dodelitev preprečuje selitev virov CO2. Čeprav se za nekatere sektorje in dele sektorjev lahko šteje, da zanje obstaja večje tveganje selitve virov CO2, lahko drugi sektorji prenesejo znaten delež svojih stroškov pravic za kritje svojih emisij na cene proizvodov, ne da bi izgubili tržni delež, in nosijo le preostali del stroškov, zato je zanje tveganje selitve virov CO2 majhno. Komisija bi morala ugotoviti, kateri so zadevni sektorji, in jih razlikovati na podlagi intenzivnosti trgovanja in intenzivnosti emisij, da se bolje opredelijo sektorji, za katere obstaja resnično tveganje selitve virov CO2. Če se na podlagi teh meril preseže prag, določen z upoštevanjem zadevne možnosti prenosa stroškov na cene proizvodov zadevnih sektorjev ali delov sektorjev, bi se moralo za sektor ali del sektorja šteti, da zanj obstaja tveganje selitve virov CO2. Za ostale bi se moralo šteti, da zanje obstaja majhno tveganje selitve virov CO2 oziroma da tako tveganje ne obstaja. Zaradi možnosti prenosa stroškov na cene proizvodov sektorjev in delov sektorjev zunaj področja proizvodnje električne energije bi se morali zmanjšati tudi nepričakovani dobički. Oceniti bi bilo treba tudi tveganje selitve virov CO2 v sektorjih in delih sektorjev, za katere je brezplačna dodelitev izračunana na podlagi referenčnih vrednosti za aromate, vodik in sintezni plin, saj njihova proizvodnja poteka v rafinerijah in v kemičnih tovarnah.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 8
(8)  Da se izrazi tehnološki napredek v zadevnih sektorjih in da se ti sektorji prilagodijo ustreznim obdobjem dodelitve, bi bilo treba zagotoviti določbo o posodobitvi referenčnih vrednostih za brezplačne dodelitve napravam, ki se določijo na podlagi podatkov iz obdobja 2007–2008 v skladu z opaženim povprečnim napredkom. Zaradi predvidljivosti bi se zato moral uporabiti faktor, ki predstavlja najboljšo oceno napredka sektorjev, ki bi morala upoštevati trdne, objektivne in preverjene podatke naprav, da bodo imeli sektorji, katerih stopnja izboljšanja se znatno razlikuje od tega faktorja, referenčno vrednost, ki je bližje njihovi dejanski stopnji izboljšanja. Če podatki kažejo, da je razlika glede na faktor zmanjšanja vsako leto v zadevnem obdobju za več kot 0,5% večja ali manjša od vrednosti iz obdobja 2007–2008, se zadevna referenčna vrednost prilagodi za navedeni odstotek. Za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za proizvodnjo aromatov, vodika in sinteznega plina v rafinerijah in kemičnih tovarnah bi morale biti referenčne vrednosti za aromate, vodik in sintezni plin še naprej usklajene z referenčnimi vrednostmi rafinerij.
(8)  Da se izrazi tehnološki napredek v zadevnih sektorjih in da se ti sektorji prilagodijo ustreznim obdobjem dodelitve, bi bilo treba zagotoviti določbo o posodobitvi referenčnih vrednostih za brezplačne dodelitve napravam, ki se določijo na podlagi podatkov iz let 2007 in 2008 v skladu z opaženim povprečnim napredkom. Zaradi predvidljivosti bi se zato moral uporabiti faktor, ki predstavlja dejansko oceno napredka pri 10 % najučinkovitejših naprav v sektorju, ki bi morala upoštevati trdne, objektivne in preverjene podatke naprav, da bodo imeli sektorji, katerih stopnja izboljšanja se znatno razlikuje od tega faktorja, referenčno vrednost, ki je bližje njihovi dejanski stopnji izboljšanja. Če podatki kažejo, da je razlika glede na faktor zmanjšanja vsako leto v zadevnem obdobju večja od 1,75% glede na vrednosti iz let 2007 in 2008 (bodisi večja ali manjša), bi bilo treba zadevno referenčno vrednost prilagoditi za navedeni odstotek. Kadar pa podatki kažejo izboljšanje glede na faktor zmanjšanja v višini 0,25 % ali manj v zadevnem obdobju, bi bilo treba zadevno referenčno vrednost prilagoditi za navedeni odstotek. Za zagotavljanje enakih konkurenčnih pogojev za proizvodnjo aromatov, vodika in sinteznega plina v rafinerijah in kemičnih tovarnah bi morale biti referenčne vrednosti za aromate, vodik in sintezni plin še naprej usklajene z referenčnimi vrednostmi rafinerij.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 9
(9)  Države članice bi morale v skladu s pravili o državni pomoči zagotoviti delno nadomestilo nekaterim napravam v sektorjih ali delih sektorjev, za katere je bilo ugotovljeno, da so izpostavljeni znatnemu tveganju selitve virov CO2, ker so bili stroški, povezani z emisijami toplogrednih plinov, preneseni na cene električne energije. Protokol in spremljajoči sklepi, sprejeti na konferenci pogodbenic v Parizu, morajo zagotoviti dinamično uporabo sredstev za podnebno financiranje, prenos tehnologije in krepitev zmogljivosti upravičenih pogodbenic, zlasti tistih z najmanj zmogljivostmi. Podnebno financiranje javnega sektorja bo še naprej imelo pomembno vlogo pri uporabi virov po letu 2020. Zato bi se morali prihodki od dražbe prav tako uporabiti za ukrepe podnebnega financiranja v ranljivih tretjih državah, vključno za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb. Znesek podnebnega financiranja, ki se uporabi, bo odvisen tudi od ambicioznosti in kakovosti predlaganih načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov, nadaljnjih naložbenih načrtov in nacionalnih procesov za načrtovanje prilagajanja. Države članice bi morale uporabiti prihodke od dražb tudi za spodbujanje pridobivanja spretnosti in prerazporeditev dela, na katerega vpliva tranzicija delovnih mest v razogljičenem gospodarstvu.
(9)  Da bi dosegli cilj enakih konkurenčnih pogojev, bi morale države članice prek centraliziranega sistema na ravni Unije zagotoviti delno nadomestilo nekaterim napravam v sektorjih ali delih sektorjev, za katere je bilo ugotovljeno, da so izpostavljeni znatnemu tveganju selitve virov CO2, ker so bili stroški, povezani z emisijami toplogrednih plinov, preneseni na cene električne energije. Podnebno financiranje javnega sektorja bo še naprej imelo pomembno vlogo pri uporabi virov po letu 2020. Zato bi se morali prihodki od dražbe prav tako uporabiti za ukrepe podnebnega financiranja v ranljivih tretjih državah, vključno za prilagajanje na učinke podnebnih sprememb. Znesek podnebnega financiranja, ki se uporabi, bo odvisen tudi od ambicioznosti in kakovosti predlaganih načrtovanih, nacionalno določenih prispevkov, nadaljnjih naložbenih načrtov in nacionalnih procesov za načrtovanje prilagajanja. Države članice bi morale obravnavati tudi socialne vidike razogljičenja svojih gospodarstev ter prihodke od dražb porabiti za spodbujanje pridobivanja spretnosti in prerazporeditev dela, na katerega vpliva tranzicija delovnih mest v razogljičenem gospodarstvu. Države članice bi morale imeti možnost, da dopolnijo nadomestilo, ki ga prejmejo prek centraliziranega sistema na ravni Unije. Takšni finančni ukrepi ne bi smeli preseči ravni iz zadevnih smernic o državni pomoči.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)  Glavna dolgoročna spodbuda te direktive za zajemanje in shranjevanje CO2, za nove tehnologije obnovljive energije in za pomembne inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov so signali glede cen ogljika, ki jih direktiva ustvarja, in dejstvo, da pravic ne bo treba predati za emisije CO2, ki se stalno hranijo ali preprečujejo. Poleg tega bi se za dopolnjevanje virov, ki se že uporabljajo za pospešitev demonstracije komercialnih obratov za zajemanje in shranjevanje CO2 in inovativnih tehnologij obnovljive energije, morale pravice EU ETS uporabljati za zagotavljanje zajamčenih nagrad za uporabo obratov za zajemanje in shranjevanje CO2, novih tehnologij obnovljive energije in industrijskih inovacij na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov v Uniji za CO2, ki se hrani ali preprečuje v zadostnem obsegu, če je vzpostavljen sporazum o delitvi znanj. Večji del te podpore bi moral biti odvisen od preverjenega izogibanja emisijam toplogrednih plinov, nekaj podpore pa se lahko dodeli, če se dosežejo vnaprej določeni mejniki, pri čemer je treba upoštevati uporabljeno tehnologijo. Najvišji delež stroškov projektov, ki se podpirajo, se lahko razlikuje glede na kategorijo projekta.
(10)  Glavna dolgoročna spodbuda te direktive za zajemanje in shranjevanje ogljika ter zajemanje in uporabo ogljika, za nove tehnologije obnovljive energije in za pomembne inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov so signali glede cen ogljika, ki jih direktiva ustvarja, in dejstvo, da pravic ne bo treba predati za emisije CO2, ki se stalno hranijo ali preprečujejo. Poleg tega bi se za dopolnjevanje virov, ki se že uporabljajo za pospešitev demonstracije komercialnih obratov za zajemanje in shranjevanje ogljika ter zajemanje in uporabo ogljika in inovativnih tehnologij obnovljive energije, morale pravice EU ETS uporabljati za zagotavljanje zajamčenih nagrad za uporabo obratov za zajemanje in shranjevanje ogljika ter zajemanje in uporabo ogljika, novih tehnologij obnovljive energije in industrijskih inovacij na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov v Uniji za CO2, ki se hrani ali preprečuje v zadostnem obsegu, če je vzpostavljen sporazum o delitvi znanj. Večji del te podpore bi moral biti odvisen od preverjenega izogibanja emisijam toplogrednih plinov, nekaj podpore pa se lahko dodeli, če se dosežejo vnaprej določeni mejniki, pri čemer je treba upoštevati uporabljeno tehnologijo. Najvišji delež stroškov projektov, ki se podpirajo, se lahko razlikuje glede na kategorijo projekta.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 11
(11)  Na podlagi 2 % skupnih pravic EU ETS bi se moral vzpostaviti sklad za modernizacijo, pravice pa bi se morale prodati na dražbi v skladu s pravili in modalitetami za dražbe prek skupnega dražbenega sistema, določenega v Uredbi Komisije (EU) št. 1031/2010. Države članice, katerih BDP na prebivalca po tržnih deviznih tečajih je bil leta 2013 manjši od 60 % povprečja Unije, bi morale biti upravičene do financiranja iz sklada za modernizacijo in odstopanja od načela prodaje vseh pravic za proizvodnjo električne energije na dražbi do leta 2030 z uporabo možnosti brezplačne dodelitve, da se pregledno spodbujajo produktivne naložbe za modernizacijo energetskega sektorja in pri tem preprečijo izkrivljanja notranjega trga z energijo. Pravila za upravljanje sklada za modernizacijo bi morala določati usklajen, obsežen in pregleden okvir, da se zagotovi najučinkovitejše izvajanje, pri čemer bi morala upoštevati potrebo po neoviranem dostopu vseh udeležencev. Struktura upravljanja bi morala delovati v skladu z namenom zagotavljanja primerne rabe finančnih sredstev. Navedeno strukturo upravljanja bi morala sestavljati odbor za naložbe in upravni odbor, pri postopku odločanja pa bi se moralo ustrezno upoštevati strokovno znanje EIB, razen če se podpora malim projektom zagotovi s posojili iz nacionalnih spodbujevalnih bank ali nepovratnimi sredstvi prek nacionalnega programa, ki ima enake cilje kot sklad za modernizacijo. Naložbe, financirane iz sklada, bi morale predlagati države članice. Za zagotovitev ustrezne obravnave potreb po naložbah v državah članicah z nižjimi prihodki se bodo pri porazdelitvi finančnih sredstev v enaki meri upoštevale preverjene emisije in merila glede BDP. Finančna pomoč iz sklada za modernizacijo se lahko zagotovi v različnih oblikah.
(11)  Na podlagi 2 % skupnih pravic EU ETS bi se moral vzpostaviti sklad za modernizacijo, pravice pa bi se morale prodati na dražbi v skladu s pravili in modalitetami za dražbe prek skupnega dražbenega sistema, določenega v Uredbi Komisije (EU) št. 1031/2010. Države članice, katerih BDP na prebivalca po tržnih deviznih tečajih je bil leta 2013 manjši od 60 % povprečja Unije, bi morale biti upravičene do financiranja iz sklada za modernizacijo. Države članice, katerih BDP na prebivalca v evrih po tržnih cenah je bil leta 2014 manjši od 60 % povprečja Unije, bi morale do leta 2030 imeti možnost odstopanja od načela prodaje vseh pravic za proizvodnjo električne energije z uporabo možnosti brezplačne dodelitve, da se v skladu s podnebnimi in energetskimi cilji Unije do leta 2030 in do leta 2050 pregledno spodbujajo produktivne naložbe za modernizacijo in diverzifikacijo energetskega sektorja ter da se pri tem preprečijo izkrivljanja notranjega trga z energijo. Pravila za upravljanje sklada za modernizacijo bi morala določati usklajen, obsežen in pregleden okvir, da se zagotovi najučinkovitejše izvajanje, pri čemer bi morala upoštevati potrebo po neoviranem dostopu vseh udeležencev. Ta pravila bi morala biti pregledna, uravnotežena in v skladu z namenom zagotavljanja primerne rabe finančnih sredstev. To upravljavsko strukturo bi morali sestavljati odbor za naložbe, svetovalni odbor in upravni odbor. Pri postopku odločanja bi se moralo ustrezno upoštevati strokovno znanje EIB, razen če se podpora malim projektom zagotovi s posojili iz nacionalnih spodbujevalnih bank ali nepovratnimi sredstvi prek nacionalnega programa, ki ima enake cilje kot sklad za modernizacijo. Naložbe, financirane iz sklada, bi morale predlagati države članice, vse financiranje iz sklada pa bi moralo biti skladno s posebnimi merili za upravičenost. Za zagotovitev ustrezne obravnave potreb po naložbah v državah članicah z nižjimi prihodki se bodo pri porazdelitvi finančnih sredstev v enaki meri upoštevale preverjene emisije in merila glede BDP. Finančna pomoč iz sklada za modernizacijo se lahko zagotovi v različnih oblikah.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 12
(12)  Evropski svet je potrdil, da bi se morale izboljšati modalitete izbirne brezplačne dodelitve za modernizacijo energetskega sektorja v določenih državah članicah, vključno s preglednostjo. Naložbe v vrednosti 10 milijonov EUR ali več bi morala zadevna država članica izbrati s konkurenčnim postopkom za zbiranje ponudb na podlagi jasnih in preglednih pravil, da se zagotovi, da se brezplačna dodelitev uporablja za spodbujanje produktivnih naložb za modernizacijo energetskega sektorja v skladu s cilji energetske unije. Naložbe v vrednosti manj kot 10 milijonov EUR bi morale biti prav tako upravičene do financiranja na podlagi brezplačne dodelitve. Zadevna država članica bi morala take naložbe izbrati na podlagi jasnih in preglednih meril. Rezultati tega izbirnega postopka bi morali biti predmet javnega posvetovanja. V fazi izbora naložbenih projektov bi bilo treba obvestiti javnost, ki bi morala biti ustrezno obveščena tudi o njihovem izvajanju.
(12)  Evropski svet je potrdil, da bi se morale izboljšati modalitete izbirne brezplačne dodelitve za modernizacijo in diverzifikacijo energetskega sektorja v nekaterih državah članicah, vključno s preglednostjo. Naložbe v vrednosti 10 milijonov EUR ali več bi morala zadevna država članica izbrati s konkurenčnim postopkom za zbiranje ponudb na podlagi jasnih in preglednih pravil, da se zagotovi, da se brezplačna dodelitev uporablja za spodbujanje produktivnih naložb za modernizacijo in diverzifikacijo energetskega sektorja v skladu s cilji energetske unije, vključno s spodbujanjem tretjega energetskega svežnja. Naložbe v vrednosti manj kot 10 milijonov EUR bi morale biti prav tako upravičene do financiranja na podlagi brezplačne dodelitve. Zadevna država članica bi morala take naložbe izbrati na podlagi jasnih in preglednih meril. Izbirni postopek bi moral biti predmet javnega posvetovanja, izidi, tudi v primeru zavrnjenih projektov, pa bi morali biti javno dostopni. V fazi izbora naložbenih projektov bi bilo treba obvestiti javnost, ki bi morala biti ustrezno obveščena tudi o njihovem izvajanju. Države članice bi morale imeti možnost, da ustrezno količino pravic ali del njih prenesejo na sklad za modernizacijo, če so upravičene do uporabe obeh instrumentov. Odstopanje bi moralo prenehati do konca obdobja trgovanja leta 2030.
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
(13)  Financiranje EU ETS bi moralo biti usklajeno z drugimi programi financiranja Unije, vključno z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, da se zagotovi učinkovitost javne porabe.
(13)  Financiranje EU ETS bi moralo biti usklajeno z drugimi programi financiranja Unije, vključno s programom Obzorje 2020, Evropskim skladom za strateške naložbe, evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi ter naložbeno strategijo Evropske investicijske banke na področju podnebnih sprememb, da se zagotovi učinkovitost javne porabe.
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 14
(14)  Obstoječe določbe, ki veljajo za male naprave, ki se izključijo iz EU ETS, omogočajo izključenim napravam, da ostanejo izključene, državam članicam pa bi bilo treba omogočiti, da posodobijo svoj seznam izključenih naprav in da države članice, ki trenutno ne uporabljajo te možnosti, izkoristijo to možnost na začetku vsakega obdobja trgovanja.
(14)  Obstoječe določbe, ki veljajo za male naprave, ki se izključijo iz EU ETS, bi bilo treba razširiti, da bi pokrivale naprave, s katerimi upravljajo mala in srednja podjetja in ki izpuščajo manj kot 50 000 ton ekvivalenta CO2 v vsakem od treh let pred letom vloge za izključitev. Državam članicam bi bilo treba omogočiti, da posodobijo svoj seznam izključenih naprav in da države članice, ki trenutno ne uporabljajo te možnosti, izkoristijo to možnost na začetku vsakega obdobja trgovanja in po polovici obdobja. Prav tako bi bilo treba omogočiti, da bi naprave, ki izpuščajo manj kot 5000 ton ekvivalenta CO2 v vsakem od predhodnih treh let pred začetkom vsakega obdobja trgovanja, izključili iz EU ETS, odločitev pa bi se pregledala vsakih pet let. Države članice bi morale zagotoviti, da enakovredni alternativni ukrepi za naprave, ki se niso vključile, ne povzročijo višjih stroškov izpolnjevanja obveznosti. Poenostaviti bi morali zahteve v zvezi s spremljanjem, poročanjem in preverjanjem za male emisijske vire, vključene v EU ETS.
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)   Da bi bistveno zmanjšali upravno breme podjetij, bi morali Komisiji prepustiti razmislek o ukrepih, kot so samodejna predložitev in preverjanje poročil o emisijah, ter dodobra izkoristiti potencial informacijskih in komunikacijskih tehnologij.
Sprememba 21
Predlog direktive
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)   Z delegiranima aktoma, navedenima v členih 14 in 15, bi bilo treba čim bolj poenostaviti pravila nadzora, poročanja in preverjanja, da bi zmanjšali upravno breme za upravljavce. Delegirani akt, naveden v členu 19(3), bi moral olajšati dostop do registra in njegovo uporabo, zlasti za male upravljavce.
Sprememba 22
Predlog direktive
Člen 1 – točka -1 (novo)
(-1)   po vsej direktivi se izraz „sistem Skupnosti“ nadomesti z izrazom „EU ETS“, skupaj s potrebnimi slovničnimi spremembami;
Sprememba 23
Predlog direktive
Člen 1 – točka -1 a (novo)
(-1a)   po vsej direktivi se izraz „na ravni Skupnosti“ nadomesti z izrazom „na ravni Unije“;
Sprememba 24
Predlog direktive
Člen 1 – točka -1 b (novo)
(-1b)   po vsej direktivi, z izjemo primerov iz točk (-1) in (-1a) ter člena 26(2), se izraz „Skupnost“ nadomesti z „Unija“, skupaj s potrebnimi slovničnimi spremembami;
Sprememba 25
Predlog direktive
Člen 1 – točka -1 c (novo)
(-1c)   po vsej direktivi se besedilo „regulativni postopek iz člena 23(2)“ nadomesti z besedilom „postopek pregleda iz člena 30c(2)“;
Sprememba 26
Predlog direktive
Člen 1 – točka -1 d (novo)
(-1d)   v členu 3g, v točki (d) člena 5(1), v točki (c) člena 6(2), v drugem pododstavku člena 10a(2), v členu 14(2), (3) in (4), v členu 19(1) in (4) ter v členu 29a(4) se beseda „uredba“ nadomesti z besedo „akt“ skupaj s potrebnimi slovničnimi spremembami;
Sprememba 28
Predlog direktive
Člen 1 – točka -1 f (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 3 – točka h
(-1f)   v členu 3 se točka (h) nadomesti z naslednjim:
(h)  „nov udeleženec“ pomeni:
(h) „nov udeleženec“ pomeni:
–  vsako napravo, ki izvaja eno ali več dejavnosti iz Priloge I, ki je dovoljenje za emisije toplogrednih plinov prvič pridobila po 30. juniju 2011,
–  vsako napravo, ki izvaja eno ali več dejavnosti iz Priloge I, ki je dovoljenje za emisije toplogrednih plinov prvič pridobila po 30. juniju 2018,
–  vsako napravo, ki izvaja dejavnost, ki je v skladu s členom 24(1) ali (2) prvič vključena v sistem Skupnosti, ali
–  vsako napravo, ki izvaja dejavnost, ki je v skladu s členom 24(1) ali (2) prvič vključena v sistem Unije, ali
–  – vsako napravo, ki izvaja eno ali več dejavnosti iz Priloge I ali dejavnost, ki je vključena v sistem Skupnosti v skladu s členom 24(1) ali (2), ki je bila znatno razširjena po 30. juniju 2018, samo kar zadeva to razširitev.
–  vsako napravo, ki izvaja eno ali več dejavnosti iz Priloge I ali dejavnost, ki je vključena v sistem Unije v skladu s členom 24(1) ali (2), ki je bila znatno razširjena po 30. juniju 2018, samo kar zadeva to razširitev.“;
Sprememba 29
Predlog direktive
Člen 1 – točka -1 g (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 3 – točka u a (novo)
(-1g)   v členu 3 se doda naslednja točka:
„(ua) „mali emisijski vir“ pomeni napravo z nizkimi emisijami, s katero upravlja malo ali srednje podjetje1a in ki izpolnjuje najmanj eno od naslednjih meril:
–  povprečne letne preverjene emisije te naprave, sporočene zadevnemu pristojnemu organu v obdobju trgovanja tik pred sedanjim obdobjem trgovanja, razen emisij CO2 iz biomase, in sicer pred odštetjem prenesenega CO2, so bile nižje od 50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida na leto;
–  podatki o povprečnih letnih emisijah iz prvega odstavka za to napravo niso na voljo ali se ne uporabljajo več zaradi sprememb meja naprave ali pogojev njenega delovanja, vendar se ocenjuje, da bodo letne emisije te naprave v naslednjih petih letih, razen emisij CO2 iz biomase, in sicer pred odštetjem prenesenega CO2, nižje od 50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida na leto.“
__________________
1a kot opredeljeno v prilogi priporočila 2003/361/ES;
Sprememba 30
Predlog direktive
Člen 1 – točka -1 h (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 3c – odstavek 2
(-1h)   v členu 3c se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
2.  Za obdobje iz 1 člen 13(1) , ki se začne 1. januarja 2013, in za vsako nadaljnje obdobje, če ni nobene spremembe na podlagi pregleda iz člena 30(4), je skupna količina pravic, ki se dodeli operatorjem zrakoplovov, enaka 95 % zgodovinskih emisij iz letalstva, pomnoženih s številom let v obdobju.
2. Za obdobje iz 1 člen 13(1) , ki se začne 1. januarja 2013, in za vsako nadaljnje obdobje, če ni nobene spremembe na podlagi pregleda iz člena 30(4), je skupna količina pravic, ki se dodeli operatorjem zrakoplovov, enaka 95 % zgodovinskih emisij iz letalstva, pomnoženih s številom let v obdobju.
Skupna količina pravic, ki se dodelijo operatorjem zrakoplovov v letu 2021 je za 10 % nižja od pravic, dodeljenih v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2016, in se zatem znižuje z isto letno stopnjo kot splošna zgornja meja za EU ETS iz drugega pododstavka člena 10(1), da bi se zgornja meja v letalskem sektorju do leta 2030 bolj uskladila z drugimi sektorji v EU ETS.
Za letalske dejavnosti na letališča v državah zunaj EGP in z njih, se količina pravic, ki se dodelijo od leta 2021 dalje, lahko prilagodi glede na prihodnji svetovni tržni mehanizem, ki ga bo na 39. srečanju sprejela Mednarodna organizacija civilnega letalstva (ICAO). Do leta 2019 Komisija Evropskemu Parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog glede teh dejavnosti za obdobje po 40. srečanju ICAO.
Ti deleži se lahko pregledajo v okviru splošnega pregleda te direktive.
Ti deleži se lahko pregledajo v okviru splošnega pregleda te direktive.
Sprememba 31
Predlog direktive
Člen 1 – točka -1 i (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 3c – odstavek 4
(-1i)   v členu 3c(4) se zadnji stavek nadomesti z naslednjim:
To odločitev obravnava v odboru iz člena 23(1).
To odločitev obravnava v odboru iz člena 30c(1).
Sprememba 32
Predlog direktive
Člen 1 – točka -1 j (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 3d – odstavek 2
(-1j)   v členu 3d se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
2.  Od 1. januarja 2013 se 15 % pravic ponudi na dražbi. Ta odstotek se lahko poveča v okviru splošnega pregleda te direktive.
2. Od 1. januarja 2021 se 50 % pravic proda na dražbi.
Sprememba 33
Predlog direktive
Člen 1 – točka 1
Direktiva 2003/87/ES
Člen 3d – odstavek 3
(1)  V členu 3d(3) se drugi odstavek nadomesti z naslednjim:
(1)  V členu 3d se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.“.
3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive z določitvijo podrobne ureditve, v skladu s katero dajo države članice na dražbo pravice, ki jih ni treba izdati brezplačno, v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena ali členom 3f(8). Število pravic, ki jih bo v vsakem obdobju na dražbi ponudila vsaka država članica, je sorazmerno z njenim deležem vseh pripisanih emisij iz letalstva vseh držav članic v referenčnem letu, ki so bile sporočene v skladu s členom 14(3) in preverjene v skladu s členom 15. Referenčno leto za obdobje iz člena 3c(1) je leto 2010, za vsako nadaljnje obdobje iz člena 3c pa koledarsko leto, ki se konča 24 mesecev pred začetkom obdobja, na katerega se dražba nanaša.
Sprememba 34
Predlog direktive
Člen 1 – točka 1 a (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 3d – odstavek 4 – pododstavek 1
(1a)   v členu 3d(4) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
4 Države članice določijo kako se bodo porabili prihodki, ustvarjeni z dražbo pravic. Ti prihodki bi se morali porabiti za obvladovanje podnebnih sprememb v EU in tretjih državah, med drugim za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, za prilagajanje na vplive podnebnih sprememb v Unije in tretjih državah, zlasti državah v razvoju, za financiranje raziskav in razvoja za blažitev in prilagajanje, tudi na področjih letalstva in letalskega prometa, za zmanjšanje emisij s prometom z malo emisijami ter za kritje stroškov v zvezi z upravljanjem sistema Skupnosti. Prihodke z dražbe bi bilo treba uporabiti tudi za financiranje prispevkov v Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije ter za ukrepe za preprečevanje krčenja gozdov.
4 Vsi prihodki se porabijo za obvladovanje podnebnih sprememb v EU in tretjih državah, med drugim za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, za prilagajanje na vplive podnebnih sprememb v Unije in tretjih državah, zlasti državah v razvoju, za financiranje raziskav in razvoja za blažitev in prilagajanje, tudi na področjih letalstva in letalskega prometa, za zmanjšanje emisij s prometom z malo emisijami ter za kritje stroškov v zvezi z upravljanjem sistema Unije. Prihodke z dražbe se lahko uporabi tudi za financiranje prispevkov v Svetovni sklad za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije ter za ukrepe za preprečevanje krčenja gozdov.
Sprememba 35
Predlog direktive
Člen 1 – točka 1 b (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 3e – odstavek 1 a (novo)
(1b)   v členu 3e se doda naslednji odstavek:
„1a. Od leta 2021 dalje se v skladu s to direktivo letalskemu sektorju ne odobri brezplačna dodelitev pravic, razen če to z naknadnim sklepom odobrita Evropski parlament in Svet, saj resolucija ICAO A-39/3 določa, da se svetovni tržni ukrep uporablja le do leta 2021. V zvezi s tem sozakonodajalca upoštevata interakcijo med tržnim ukrepom in EU ETS.“
Sprememba 36
Predlog direktive
Člen 1 – točka 2 a (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Poglavje II a (novo)
(2a)   vstavi se naslednje poglavje:
„POGLAVJE IIa
Vključitev ladijskega prometa v primeru, če ni napredka na mednarodni ravni
Člen 3ga
Uvod
Če ni primerljivega sistema, ki bi deloval v okviru Mednarodne pomorske organizacije, se od leta 2021 naprej emisije CO2, izpuščene v pristaniščih Unije in med potovanji v pristanišča pristanka Unije in iz njih, upoštevajo v okviru sistema iz tega poglavja, ki naj bi deloval od leta 2023 dalje.
Člen 3gb
Področje uporabe
Določbe tega poglavja se od 1. januarja 2023 uporabljajo za dodelitev in izdajo pravic v zvezi z emisijami CO2 ladij, ki priplujejo v pristanišče pod jurisdikcijo države članice ali odplujejo iz njega, v skladu z določbami iz Uredbe(EU) 2015/757. Člena 12 in 16 se uporabljata za pomorske dejavnosti na enak način kot za druge dejavnosti.
Člen 3gc
Dodatne pravice za pomorski sektor
Komisija do 1. avgusta 2021 sprejme delegirane akte v skladu s členom 30b, da dopolni to direktivo tako, da določi skupno količino pravic za pomorski sektor v skladu z drugimi sektorji, metodo dodeljevanja pravic za sektor s prodajo na dražbi in posebne določbe v zvezi z državo članico upravljavko. Ko se pomorski sektor vključi v EU ETS, se skupna količina pravic poveča za to vsoto.
20 % prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic na dražbi iz člena 3gd, se uporabi prek sklada, ustanovljenega v skladu s tem členom (pomorski podnebni sklad) za izboljšanje energetske učinkovitosti in podporo naložbam v inovativne tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 v pomorskem sektorju, vključno s pomorskim prometom na kratkih razdaljah in pristanišči.
Člen 3gd
Pomorski podnebni sklad
1.   Na ravni Unije se ustanovi sklad za kompenzacijo pomorskih emisij, izboljšanje energetske učinkovitosti in omogočanje naložb v inovativne tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 v pomorskem sektorju.
2.   Upravljavci ladij lahko prostovoljno v sklad prispevajo letno članarino glede na skupno količino njihovih emisij za predhodno koledarsko leto, o kateri so poročali v skladu z Uredbo (EU) 2015/757. Z odstopanjem od člena 12(3) sklad izvaja kolektivno predajo pravic v imenu upravljavcev ladij, ki so člani sklada. Sklad vsako leto do 28. februarja določi prispevek za tono emisij, ki ni manjši od ravni tržne cene za pravice v predhodnem letu.
3.   Sklad pridobi pravice, enake skupni količini emisij njegovih članov v predhodnem koledarskem letu in jih preda v registru, vzpostavljenem v skladu s členom 19 do 30. aprila vsakega leta za poznejšo ukinitev. Prispevki se objavijo.
4 S prihodki iz odstavka 3gc sklad med drugim izboljša energetsko učinkovitost in omogoči naložbe v inovativne tehnologije za zmanjšanje emisij CO2 v pomorskem sektorju, vključno s pomorskim prometom na kratkih razdaljah in pristanišči. Vse naložbe, ki jih sklad podpre, se objavijo in so skladne s cilji te direktive.
5.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive v zvezi z izvajanjem tega člena.
Člen 3ge
Mednarodno sodelovanje
V primeru, da se doseže mednarodni sporazum o globalnih ukrepih za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz pomorskega prometa, Komisija pregleda to direktivo in po potrebi predlaga spremembe, da zagotovi skladnost s tem mednarodnim sporazumom.“
Sprememba 37
Predlog direktive
Člen 1 – točka 2 b (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 5 – pododstavek 1 – točka d a (novo)
(2b)   v členu 5(1) se doda naslednja točka:
„(da) vse tehnologije zajemanja in uporabe ogljika, ki se bodo uporabljaje v napravi, da bi pomagale zmanjšati emisije.“;
Sprememba 38
Predlog direktive
Člen 1 – točka 2 c (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 6 – odstavek 2 – točki e a in e b (novo)
(2c)   v členu 6(2) se dodata naslednji točki:
„(ea) vse pravne zahteve glede družbene odgovornosti in poročanja, da se zagotovi enako in učinkovito izvajanje okoljskih predpisov ter zagotovi, da imajo pristojni organi in deležniki, vključno s predstavniki delavcev in civilne družbe ter lokalnih skupnosti, dostop do vseh ustreznih informacij, kot je določeno v Aarhuški konvenciji in preneseno v pravo Unije in nacionalno pravo, vključno s to direktivo;
(eb)   zahtevo, da se vsako leto objavijo obsežne informacije o boju proti podnebnim spremembam in spoštovanju direktiv Unije na področju okolja, zdravja in varnosti pri delu; te informacije morajo biti na voljo predstavnikom delavcev in civilne družbe iz lokalnih skupnosti v bližini naprave.“
Sprememba 39
Predlog direktive
Člen 1 – točka 2 d (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 7
(2d)   člen 7 se nadomesti z naslednjim:
'Člen 7
'Člen 7
Upravljavec obvesti pristojni organ o vseh načrtovanih spremembah vrste ali delovanja naprave, o vsaki razširitvi ali znatnem zmanjšanju njene zmogljivosti, zaradi katerih bi bilo morda treba posodobiti dovoljenje za emisije toplogrednih plinov. Kjer je primerno, pristojni organ posodobi dovoljenje. Kadar se spremeni identiteta upravljavca naprave, pristojni organ posodobi dovoljenje, tako da doda ime in naslov novega upravljavca.'
Upravljavec brez nepotrebnega odlašanja obvesti pristojni organ o vseh načrtovanih spremembah vrste ali delovanja naprave, o vsaki razširitvi ali znatnem zmanjšanju njene zmogljivosti, zaradi katerih bi bilo morda treba posodobiti dovoljenje za emisije toplogrednih plinov. Kjer je primerno, pristojni organ posodobi dovoljenje. Kadar se spremeni identiteta upravljavca naprave, pristojni organ posodobi dovoljenje z ustreznimi osebnimi in kontaktnimi informacijami novega upravljavca.'
Sprememba 142
Predlog direktive
Člen 1 – točka 3
Direktiva 2003/87/ES
Člen 9 – odstavka 2 in 3
Od leta 2021 je linearni faktor 2,2 %.
Od leta 2021 je linearni faktor 2,2 %, ki se spremlja, da bi ga ne prej kot leta 2024 zvišali na 2,4 %.
Sprememba 41
Predlog direktive
Člen 1 – točka 4 – točka a
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 1
(a)   odstavku 1 se dodajo trije novi pododstavki:
(a)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
„1. Od leta 2019 države članice bodisi prodajo na dražbi bodisi ukinejo pravice, ki niso dodeljene brezplačno v skladu s členoma 10a in 10c in niso vključene v rezervo za stabilnost trga.
Sprememba 42
Predlog direktive
Člen 1 – točka 4 – točka a
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2
Od leta 2021 delež pravic, ki jih države članice prodajo na dražbi, znaša 57 %.
Od leta 2021 delež pravic, ki se prodajo na dražbi ali ukinejo, znaša 57 %, ta delež pa se zmanjša za največ pet odstotnih točk v celotnem desetletnem obdobju, ki se začne 1. januarja 2021, v skladu s členom 10a(5). Ta prilagoditev se izvede izključno v obliki zmanjšanja pravic, ki se prodajo na dražbi v skladu s točko (a) prvega pododstavka odstavka 2. Kadar prilagoditve ni ali je za njeno izvedbo potrebnih manj kot pet odstotnih točk, se preostale pravice ukinejo. Ukiniti se ne sme več kot 200 milijonov pravic.
Sprememba 43
Predlog direktive
Člen 1 – točka 4 – točka a
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 3
2 % skupne količine pravic v obdobju 2021–2030 se prodata na dražbi, da se vzpostavi sklad za izboljšanje energetske učinkovitosti in modernizacijo energijskih sistemov določenih držav članic, kot je določeno v členu 10d te direktive („sklad za modernizacijo“).
2 % skupne količine pravic v obdobju 2021–2030 se prodata na dražbi, da se vzpostavi sklad za izboljšanje energetske učinkovitosti in modernizacijo energijskih sistemov določenih držav članic, kot je določeno v členu 10d te direktive („sklad za modernizacijo“). Količina iz tega pododstavka je del 57-odstotnega deleža pravic, ki se prodajo na dražbi, kot je določeno v drugem pododstavku.
Sprememba 44
Predlog direktive
Člen 1 – točka 4 – točka a
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 3 a (novo)
Poleg tega se 3 % skupne količine pravic, ki se izdajo med letoma 2021 in 2030, prodajo na dražbi, da bi izplačali nadomestila sektorjem ali delom sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju selitve virov CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije, kot je določeno v členu 10a(6) te direktive. Dve tretjini količine iz tega pododstavka spadata v 57-odstotni delež pravic, ki se prodajo na dražbi, kot je določeno v drugem pododstavku.
Sprememba 45
Predlog direktive
Člen 1 – točka 4 – točka a
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 3 b (novo)
Kot dopolnitev Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada se s 1. januarjem 2021 ustanovi sklad za pravičen prehod, ki se financira z združitvijo 2 % prihodkov od dražb.
Prihodki od teh dražb ostanejo na ravni Unije in se uporabijo za regije, ki imajo veliko delavcev v sektorjih, odvisnih od ogljika, BDP na prebivalca pa je precej pod povprečjem Unije. Pri teh ukrepih je treba spoštovati načelo subsidiarnosti.
Prihodki od dražb, namenjeni za pravičen prehod, se lahko uporabijo na različne načine, na primer:
–  ustvarjanje enot za prerazporeditev in/ali mobilnost,
–  pobude s področja izobraževanja/usposabljanja za prekvalifikacijo ali izpopolnjevanje delavcev,
–  podpora pri iskanju zaposlitve,
–  ustanavljanje podjetij ter
–  spremljanje in preventivni ukrepi za preprečevanje ali zmanjšanje negativnega učinka prestrukturiranja na telesno in duševno zdravje.
Ker so osnovne dejavnosti, ki se financirajo iz sklada za pravičen prehod, tesno povezane s trgom dela, so socialni partnerji po zgledu odbora Evropskega socialnega sklada dejavno vključeni v upravljanje sklada, sodelovanje z lokalnimi socialnimi partnerji pa je glavni pogoj, da projekti pridobijo finančna sredstva.
Sprememba 46
Predlog direktive
Člen 1 – točka 4 – točka a
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 4
Skupna preostala količina pravic, ki jih države članice prodajo na dražbi, se porazdeli v skladu z odstavkom 2.
Skupna preostala količina pravic, ki jih države članice prodajo na dražbi, se po odbitku količine pravic iz prvega pododstavka člena 10a(8) porazdeli v skladu z odstavkom 2.
Sprememba 47
Predlog direktive
Člen 1 – točka 4 – točka a
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 4 a (novo)
S 1. januarjem 2021 se ukine 800 milijonov pravic, vključenih v rezervo za stabilnost trga.
Sprememba 48
Predlog direktive
Člen 1 – točka 4 – točka b – točka ii
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10 – odstavek 2 – točka b
(b)  10 % skupne količine pravic, ki se prodajo na dražbi, se porazdeli med določene države članice za namene solidarnosti in rasti v Skupnosti, s čimer se poveča količina pravic, ki jih navedene države članice prodajo na dražbi v okviru točke (a) za odstotke, navedene v Prilogi IIa.“
(b)  10 % skupne količine pravic, ki se prodajo na dražbi, se porazdeli med določene države članice za namene solidarnosti in rasti v Skupnosti, s čimer se poveča količina pravic, ki jih navedene države članice prodajo na dražbi v okviru točke (a) za odstotke, navedene v Prilogi IIa.“ Za države članice, ki so upravičene do financiranja iz sklada za modernizacijo, kot je določeno v členu 10d, se delež njihovih pravic, določen v Prilogi IIa, prenese v njihov delež v skladu za modernizacijo.
Sprememba 49
Predlog direktive
Člen 1 – točka 4 – točka b a (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10 – odstavek 3 – uvodni del
(ba)   v odstavku 3 se uvodni del nadomesti z naslednjim:
3.  Države članice določijo, kako se bodo porabili prihodki, pridobljeni s prodajo pravic na dražbi. 50 % prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic na dražbi iz odstavka 2, vključno z vsemi prihodki iz prodaje pravic na dražbi iz točk (b) in (c) odstavka 2 ali enakovredne finančne vrednosti teh prihodkov, se uporabi za enega ali več naslednjih namenov:
3. Države članice določijo, kako se bodo porabili prihodki, pridobljeni s prodajo pravic na dražbi. 100 % vseh prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic na dražbi iz odstavka 2, ali enakovredne finančne vrednosti teh prihodkov, se uporabi za enega ali več naslednjih namenov:
Sprememba 50
Predlog direktive
Člen 1 – točka 4 – točka b (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10 – odstavek 3 – točka b
(bb)   v odstavku 3 se točka (b) nadomesti z naslednjim:
(b)  razvoj obnovljivih virov energije za izpolnitev zaveze Skupnosti v zvezi z uporabo 20 % obnovljivih virov energije do leta 2020, ter razvoj drugih tehnologij, ki prispevajo k prehodu na varno in trajnostno gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in pomoč za izpolnitev zaveze Skupnosti, da bo do leta 2020 povečala energetsko učinkovitost za 20 %;
(b) razvoj obnovljivih virov energije za izpolnitev zaveze Unije v zvezi z uporabo obnovljivih virov energije do leta 2030, ter razvoj drugih tehnologij, ki prispevajo k prehodu na varno in trajnostno gospodarstvo z nizkimi emisijami CO2 in pomoč za izpolnitev zaveze Unije, da bo do leta 2030 povečala energetsko učinkovitost na raven, dogovorjeno v ustreznih zakonodajnih aktih;
Sprememba 51
Predlog direktive
Člen 1 – točka 4 – točka b c (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10 – odstavek 3 – točka f
(bc)   v odstavku 3 se točka (f) nadomesti z naslednjim:
(f)  spodbujanje prehoda na promet z nizkimi emisijami in javne vrste prometa;
(f) spodbujanje prehoda na promet z nizkimi emisijami in javne vrste prometa ter podpora za prevoz na električni pogon, kot so železnice ali drugi elektrificirani površinski načini prevoza, ob upoštevanju njihovih posrednih stroškov iz sistema EU ETS, dokler stroški CO2 ne bodo podobno opredeljeni za druga površinska prevozna sredstva;
Sprememba 52
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 4 – točka b d (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10 – odstavek 3 – točka h
(bd)   v odstavku 3 se točka (h) nadomesti z naslednjim:
(h)  ukrepe, katerih namen je povečanje energetske učinkovitosti in izolacije ali zagotavljanje finančne podpore za obravnavo socialnih vprašanj v gospodinjstvih z nizkim ali srednjim prihodkom;
(h) ukrepe, katerih namen je povečanje energetske učinkovitosti, izboljšanje sistemov daljinskega ogrevanja in izolacije ali zagotavljanje finančne podpore za obravnavo socialnih vprašanj v gospodinjstvih z nizkim ali srednjim prihodkom;
Sprememba 53
Predlog direktive
Člen 1 – točka 4 – točka c
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10 – odstavek 3 – točka j
(j)  financiranje finančnih ukrepov v korist sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki so preneseni na cene električne energije, če ti ukrepi izpolnjujejo pogoje iz člena 10a(6);
(j)  financiranje finančnih ukrepov v korist sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju selitve virov CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki so preneseni na cene električne energije, če se v ta namen porabi največ 20 % prihodkov in če ti ukrepi izpolnjujejo pogoje iz člena 10a(6);
Sprememba 54
Predlog direktive
Člen 1 – točka 4 – točka c
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10 – odstavek 3 – točka l
(l)  spodbujanje pridobivanja spretnosti in porazdelitev dela, na katerega vpliva tranzicija delovnih mest v razogljičenem gospodarstvu, v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji.
(l)  obravnavanje socialnih učinkov razogljičenja gospodarstev in spodbujanje pridobivanja spretnosti in porazdelitev dela, na katerega vpliva tranzicija delovnih mest, v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji.
Sprememba 55
Predlog direktive
Člen 1 – točka 4 – točka c a (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10 – odstavek 3 – pododstavek 1 a (novo)
(ca)   v odstavku 3 se vstavi naslednji pododstavek:
„Ti podatki se zagotovijo v obliki standardizirane predloge, ki jo pripravi Komisija, vključno z informacijami o uporabi prihodkov z dražb za različne kategorije in dodatnostjo uporabe sredstev. Komisija te informacije objavi na svojem spletišču.“
Sprememba 56
Predlog direktive
Člen 1 – točka 4 – točka c b (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10 – odstavek 3 – pododstavek 2
(cb)   v odstavku 3 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
Šteje se, da države članice izpolnjujejo določbe iz tega odstavka, če imajo in izvajajo fiskalne politike ali politike finančne podpore, zlasti v državah v razvoju, ali notranje regulativne politike, ki spodbujajo finančno podporo, določeno za namene iz prvega pododstavka, in katerih vrednost je enaka vsaj 50 % prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic na dražbi iz odstavka 2, skupaj z vsemi prihodki, pridobljenimi s prodajo pravic na dražbi iz točk (b) in (c) odstavka 2.
Šteje se, da države članice izpolnjujejo določbe iz tega odstavka, če imajo in izvajajo fiskalne politike ali politike finančne podpore, zlasti v državah v razvoju, ali notranje regulativne politike, ki spodbujajo dodatno finančno podporo, določeno za namene iz prvega pododstavka, in katerih vrednost je enaka vsaj 100 % prihodkov, pridobljenih s prodajo pravic na dražbi iz odstavka 2, in so poročale o teh politikah v obliki standardizirane predloge, ki jo pripravi Komisija.
Sprememba 57
Predlog direktive
Člen 1 – točka 4 – točka d
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10 – odstavek 4 – pododstavki 1, 2 in 3
(d)  tretji pododstavek odstavka 4 se nadomesti z naslednjim:
(d)  v odstavku 4 se prvi, drugi in tretji pododstavek nadomestijo z naslednjim:
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.“
4. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive s podrobno ureditvijo o časovnem načrtu, upravljanju in drugih vidikih dražbe, da se zagotovi njena odprta, pregledna, usklajena in nediskriminatorna izvedba. Postopek je zato predvidljiv, zlasti kar zadeva časovni načrt in zaporedje dražb ter ocenjene količine pravic, ki so na razpolago. Če je iz ocene za posamezni industrijski sektor razvidno, da ni pričakovati znatnejšega vpliva na sektorje ali dele sektorjev, ki so izpostavljeni visokemu tveganju selitve virov CO2, lahko Komisija za zagotovitev pravilnega delovanja trga v izrednih okoliščinah prilagodi časovni načrt za obdobje iz člena 13(1) s pričetkom 1. januarja 2013. Komisija izvede samo eno tako prilagoditev, in sicer za največ 900 milijonov pravic.
Dražbe se oblikujejo tako, da se zagotovi:
(a)   da imajo upravljavci ter predvsem mala in srednja podjetja, ki so vključena v sistem EU ETS, poln, pravičen in enakovreden dostop;
(b)   da imajo vsi sodelujoči istočasno dostop do enakih informacij ter da sodelujoči ne ogrozijo delovanja dražbe;
(c)   da sta organizacija in udeležba na dražbah stroškovno učinkoviti in da se preprečijo neupravičeni administrativni stroški in
(d)   da imajo mali onesnaževalci dostop do pravic.
Sprememba 58
Predlog direktive
Člen 1 – točka 4 – točka d a (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10 – odstavek 4 – pododstavek 4 a (novo)
(da)   v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:
„Države članice vsaki dve leti Komisiji poročajo o zaprtju zmogljivosti za proizvodnjo električne energije na svojem ozemlju zaradi nacionalnih ukrepov. Komisija izračuna enakovredno število pravic, ki jih zaprte naprave predstavljajo, in obvesti državo članico. Države članice lahko v skladu z odstavkom 2 ukinejo ustrezno količino v skupni razdeljeni količini pravic.“
Sprememba 59
Predlog direktive
Člen 1 – točka 4 – točka d b (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10 – odstavek 5
(db)   odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:
5.  Komisija nadzoruje delovanje evropskega trga ogljika. Vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o delovanju trga ogljika, vključno z izvajanjem dražb, likvidnostjo in količinami, s katerimi se trguje. Če je to potrebno, države članice zagotovijo, da so Komisiji predložene vse potrebne informacije vsaj dva meseca, preden Komisija sprejme poročilo.
5. Komisija nadzoruje delovanje sistema EU ETS. Vsako leto Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o njegovem delovanju, vključno z izvajanjem dražb, likvidnostjo in količinami, s katerimi se trguje. V poročilu je obravnavano tudi medsebojno delovanje sistema EU ETS z drugimi podnebnimi in energetskimi politikami Unije, tudi to, kako te politike vplivajo na ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem v EU ETS, in njihova skladnost s podnebnimi in energetskimi cilji Unije do leta 2030 in 2050. V poročilu se upošteva tudi tveganje selitve virov CO2 in učinek na naložbe v Uniji. Države članice zagotovijo, da so Komisiji predložene vse potrebne informacije vsaj dva meseca, preden Komisija sprejme poročilo.
Sprememba 60
Predlog direktive
Člen 1 – točka 5 – točka a
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10a – odstavek 1 – pododstavka 1 in 2
(a)  drugi odstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:
(a)  v odstavku 1 se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim:
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23. Ta akt določa tudi dodatno dodelitev iz rezerve za nove udeležence za znatna povečanja proizvodnje z uporabo istih pragov in prilagoditev dodelitve, kot se uporabljajo pri delnem prenehanju delovanja.“
„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive z uvedbo v celoti usklajenih ukrepov na ravni Unije za dodelitev pravic iz odstavkov 4, 5, 7, vključno z vsemi nujnimi določbami za usklajeno uporabo odstavka 19. Ta akt določa tudi dodatno dodelitev iz rezerve za nove udeležence za znatne spremembe v proizvodnji. Predvsem zagotavlja, da se za vsako 10-odstotno povečanje ali zmanjšanje proizvodnje, izraženo kot drseče povprečje preverjenih podatkov o proizvodnji za dve predhodni leti, glede na proizvodno dejavnost, o kateri se obvešča v skladu s členom 11, prilagodi ustrezna količina pravic, in sicer z vključitvijo pravic v rezervo iz odstavka 7 oz. izključitvijo pravic iz nje.
Pri pripravi delegiranega akta iz prvega pododstavka Komisija upošteva, da je treba omejiti upravno zapletenost in preprečiti izigravanje sistema. V ta namen lahko po potrebi prožno uporablja pragove iz tega odstavka, če je to upravičeno zaradi posebnih okoliščin.
Sprememba 61
Predlog direktive
Člen 1 – točka 5 – točka a a (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10a – odstavek 1 – pododstavek 3
(aa)  v odstavku 1 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:
Ukrepi iz prvega pododstavka, kolikor je mogoče, določijo ex-ante referenčne vrednosti celotne Skupnosti za zagotovitev, da se dodelitev opravi na način, ki spodbuja tehnologije za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in energetske učinkovitosti ob upoštevanju najučinkovitejših tehnologij, nadomestnih proizvodov, alternativnih proizvodnih postopkov, soproizvodnje z visokim izkoristkom, energetsko učinkovite predelave odpadnih plinov, uporabe biomase ter zajemanja in shranjevanja CO2, kjer so na voljo takšne zmogljivosti, da ne spodbuja povečanja emisij. Pravice v zvezi z morebitno proizvodnjo električne energije se ne dodelijo brezplačno, razen ko gre za primere, ki spadajo pod člen 10c, in električno energijo, proizvedeno iz odpadnih plinov.
Ukrepi iz prvega pododstavka, kolikor je mogoče, določijo ex-ante referenčne vrednosti celotne Unije za zagotovitev, da se dodelitev opravi na način, ki spodbuja tehnologije za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in energetske učinkovitosti ob upoštevanju najučinkovitejših tehnologij, nadomestnih proizvodov, alternativnih proizvodnih postopkov, soproizvodnje z visokim izkoristkom, energetsko učinkovite predelave odpadnih plinov, uporabe biomase, zajemanja in shranjevanja CO2 ter zajemanja in uporabe CO2, kjer so na voljo takšne zmogljivosti, da ne spodbuja povečanja emisij. Pravice v zvezi z morebitno proizvodnjo električne energije se ne dodelijo brezplačno, razen ko gre za primere, ki spadajo pod člen 10c, in električno energijo, proizvedeno iz odpadnih plinov.
Sprememba 62
Predlog direktive
Člen 1 – točka 5 – točka b
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10a – odstavek 2 – pododstavek 3 – uvodni del
Referenčne vrednosti za brezplačno dodelitev se prilagodijo, da se preprečijo nepričakovani dobički in izrazi tehnološki napredek v obdobju 2007–2008 in vsakem poznejšem obdobju, za katerega se določijo brezplačne dodelitve v skladu s členom 11(1). Ta prilagoditev zmanjša referenčne vrednosti, ki jih določa akt, sprejet v skladu s členom 10a, za 1 % vrednosti, ki je bila določena na podlagi podatkov za obdobje 2007–2008, za vsako leto med letom 2008 in sredino zadevnega obdobja brezplačne dodelitve, razen v naslednjih primerih:
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive za določitev spremenjenih referenčnih vrednosti za brezplačno dodelitev. Navedeni akti so v skladu z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z odstavkom 1 tega člena, in izpolnjujejo naslednje zahteve:
Sprememba 63
Predlog direktive
Člen 1 – točka 5 – točka b
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10a – odstavek 2 – pododstavek 3 – točka -i (novo)
(-i)   referenčne vrednosti za obdobje 2021–2025 se določijo na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 11 za leti 2016 in 2017;
Sprememba 64
Predlog direktive
Člen 1 – točka 5 – točka b
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10a – odstavek 2 – pododstavek 3 – točka -i a (novo)
(-ia)   Komisija na podlagi primerjave referenčnih vrednosti, pridobljenih na podlagi teh informacij, in referenčne vrednosti iz Sklepa Komisije 2011/278/EU določi letno stopnjo zmanjšanja za vsako referenčno vrednost in jo uporabi za referenčne vrednosti, ki se uporabljajo v obdobju 2013–2020 za vsako leto med 2008 in 2023, da določi referenčne vrednosti za obdobje 2021–2025;
Sprememba 65
Predlog direktive
Člen 1 – točka 5 – točka b
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10a – odstavek 2 – pododstavek 3 – točka i
(i)   Na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 11, Komisija opredeli, ali so vrednosti za vsako referenčno vrednost, izračunano z uporabo načel iz člena 10a, za vsako leto od zgoraj navedenega letnega zmanjšanja za več kot 0,5 % nižje ali višje od vrednosti za obdobje 2007–2008. V tem primeru se navedena referenčna vrednost prilagodi bodisi za 0,5 % bodisi za 1,5 % za vsako leto med letom 2008 in sredino obdobja, za katerega se dodeli brezplačna dodelitev;
(i)   kadar na podlagi informacij, posredovanih v skladu s členom 11, stopnja izboljšanja ne presega 0,25 %, je treba referenčno vrednost zmanjšati za ta odstotek v obdobju 2021-2025 za vsako leto med 2008 in 2023;
Sprememba 66
Predlog direktive
Člen 1 – točka 5 – točka b
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10a – odstavek 2 – pododstavek 3 – točka ii
(ii)   Z odstopanjem v zvezi z referenčnimi vrednostmi za aromate, vodik in sintezni plin se te referenčne vrednosti prilagodijo za isti odstotek kot referenčne vrednosti za rafinerije, da se ohranijo enaki konkurenčni pogoji za proizvajalce teh proizvodov.
(ii)   kadar na podlagi informacij, posredovanih v skladu s členom 11, stopnja izboljšanja presega 1,75%, je treba referenčno vrednost zmanjšati za ta odstotek v obdobju 2021-2025 za vsako leto med 2008 in 2023.
Sprememba 67
Predlog direktive
Člen 1 – točka 5 – točka b
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10a – odstavek 2 – pododstavek 4
Za ta namen Komisija sprejme izvedbeni akt v skladu s členom 22a.
črtano
Sprememba 68
Predlog direktive
Člen 1 – točka 5 – točka b a (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10a – odstavek 2 – pododstavek 3 a (novo)
(ba)   v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:
„Referenčne vrednosti za obdobje 2026–2030 se določijo na enak način na podlagi informacij, predloženih v skladu s členom 11, za leti 2021 in 2022 in z letno stopnjo zmanjšanja, ki se uporabi za vsako leto med 2008 in 2028.“
Sprememba 69
Predlog direktive
Člen 1 – točka 5 – točka b b (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10a – odstavek 2 – pododstavek 3 b (novo)
(bb)   v odstavku 2 se doda naslednji pododstavek:
(ii)   Z odstopanjem v zvezi z referenčnimi vrednostmi za aromate, vodik in sintezni plin se te referenčne vrednosti prilagodijo za isti odstotek kot referenčne vrednosti za rafinerije, da se ohranijo enaki konkurenčni pogoji za proizvajalce teh proizvodov.
Z odstopanjem v zvezi z referenčnimi vrednostmi za aromate, vodik in sintezni plin se te referenčne vrednosti prilagodijo za isti odstotek kot referenčne vrednosti za rafinerije, da se ohranijo enaki konkurenčni pogoji za proizvajalce teh proizvodov.
Sprememba 165
Predlog direktive
Člen 1 –točka 5 – točka b c (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10a – odstavek 3
(bc)   v odstavku 3 se doda naslednji pododstavek:
Ob upoštevanju odstavkov 4 in 8 in ne glede na člen 10c se proizvajalcem električne energije, napravam za zajemanje CO2, cevovodom za prenos CO2 ali mestom za shranjevanje CO2 ne dodelijo brezplačne pravice.
Ob upoštevanju odstavkov 4 in 8 in ne glede na člen 10c se proizvajalcem električne energije, napravam za zajemanje CO2, cevovodom za prenos CO2 ali mestom za shranjevanje CO2 ne dodelijo brezplačne pravice. Proizvajalci električne energije, ki to proizvajajo iz odpadnih plinov, niso proizvajalci električne energije v smislu člena 3(u) te direktive. Pri izračunu referenčnih vrednosti se upošteva skupna vsebnost ogljika v odpadnem plinu, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije.“
Sprememba 70
Predlog direktive
Člen 1 – točka 5 – točka b d (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10a – odstavek 4
(bd)   odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:
4.  Brezplačne pravice se dodelijo za daljinsko ogrevanje in soproizvodnjo z visokim izkoristkom, kot jo opredeljuje Direktiva 2004/8/ES, za ekonomsko upravičljivo povpraševanje v zvezi s proizvodnjo toplotne ali hladilne energije. Vsako leto po letu 2013 se skupna dodelitev takšnim napravam glede proizvodnje te toplote popravi z linearnim faktorjem iz člena 9.
4. Brezplačne pravice se dodelijo za daljinsko ogrevanje in soproizvodnjo z visokim izkoristkom, kot jo opredeljuje Direktiva 2004/8/ES, za ekonomsko upravičljivo povpraševanje v zvezi s proizvodnjo toplotne ali hladilne energije.
Sprememba 71
Predlog direktive
Člen 1 – točka 5 – točka c
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10a – odstavek 5
Za upoštevanje deleža pravic, ki se prodajo na dražbi, določenega v členu 10, znesek brezplačnih dodelitev vsako leto, ko znesek brezplačnih dodelitev ne doseže najvišje ravni, upošteva delež pravic, ki jih država članica proda na dražbi, preostale pravice do navedene ravni pa se uporabijo za preprečevanje ali omejevanje zmanjšanja brezplačne dodelitve, da se spoštuje delež pravic, ki jih država članica proda na dražbi v poznejših letih. Če se kljub temu doseže najvišja raven, se brezplačne dodelitve ustrezno prilagodijo. Vsaka taka prilagoditev se izvede na enoten način.
5.   Kadar znesek brezplačnih dodelitev v danem letu ne doseže najvišje ravni, ki upošteva delež pravic, ki jih država članica proda na dražbi, kot je določeno v členu 10(1), se preostale pravice uporabijo do navedene ravni za preprečevanje ali omejevanje zmanjšanja brezplačne dodelitve v naslednjih letih. Kadar pa je najvišja raven dosežena, se v skladu s členom 10(b) sektorjem in delom sektorjev brezplačno razdeli število pravic, enako zmanjšanju do pet odstotnih točk deleža pravic, ki jih države članice prodajo na dražbi v celotnem desetletnem obdobju, ki se začne 1. januarja 2021, v skladu s členom 10(1). Kadar kljub temu to zmanjšanje ne zadostuje za potrebe sektorjev ali delov sektorjev v skladu s členom 10b, se brezplačne dodelitve ustrezno prilagodijo z enotnim medsektorskim korekcijskim faktorjem za sektorje, čigar intenzivnost trgovanja s tretjimi državami je nižja od 15 % ali čigar intenzivnost emisij CO2 je nižja od 7 Kg CO2/Euro bruto dodane vrednosti.
Sprememba 72
Predlog direktive
Člen 1 – točka 5 – točka d
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10a – odstavek 1 – pododstavek 1
Države članice bi morale sprejeti finančne ukrepe v korist sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju premestitve emisij CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije, pri čemer se upošteva kakršni koli učinek na notranji trg. Taki finančni ukrepi za nadomestitev dela teh stroškov so skladni s pravili o državni pomoči.
6.   Na ravni Unije se sprejeme centralizirana ureditev, da bi zagotovili nadomestila za sektorje ali dele sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju selitve virov CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije.
Nadomestilo je sorazmerno stroškom emisij toplogrednih plinov, ki so dejansko preneseni na cene električne energije, in se uporablja v skladu z merili iz ustreznih smernic o državni pomoči, da bi preprečili negativne učinke na notranjem trgu ter prekomerno nadomestitev nastalih stroškov.
Kadar znesek razpoložljivega nadomestila ne zadošča za nadomestitev upravičenih stroškov, se enotno zmanjša znesek nadomestila, ki je na voljo za vse upravičene naprave.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive za izvedbo določb iz tega odstavka, in sicer z uvedbo ureditve za ustanovitev in delovanje sklada.
Sprememba 73
Predlog direktive
Člen 1 – točka 5 – točka d a (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10a – odstavek 6 – pododstavek 1 a (novo)
(da)   v odstavku 6 se vstavi nov pododstavek:
„Države članice lahko tudi sprejmejo nacionalne finančne ukrepe v korist sektorjev ali delov sektorjev, ki so izpostavljeni resničnemu tveganju selitve virov CO2 zaradi znatnih posrednih stroškov, ki dejansko nastanejo zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov, ki se prenesejo na cene električne energije, pri čemer se upoštevajo vsi učinki na notranji trg. Taki finančni ukrepi za nadomestitev dela teh stroškov so skladni s pravili o državni pomoči in členom 10(3) te direktive. Ti nacionalni ukrepi skupaj s podporo iz prvega pododstavka ne presegajo najvišje ravni nadomestila, navedene v ustreznih smernicah o državni pomoči, in ne ustvarjajo novega izkrivljanja trga. Veljavne zgornje meje za nadomestila v obliki državne pomoči se med obdobjem trgovanja neprestano nižajo.“
Sprememba 74
Predlog direktive
Člen 1 – točka 5 – točka e – točka i
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10a – odstavek 7 – pododstavek 1
Pravice iz največje količine iz člena 10a(5) te direktive, ki niso bile brezplačno dodeljene do leta 2020, se prihranijo za nove udeležence in znatna povečanja proizvodnje skupaj z 250 milijoni pravic, vključenih v rezervo za stabilnost trga v skladu s členom 1(3) Sklepa (EU) 2015/... Evropskega parlamenta in Sveta(*).
7.  Za nove udeležence in znatna povečanja proizvodnje se bo namenilo 400 milijonov pravic.
Sprememba 75
Predlog direktive
Člen 1 – točka 5 – točka e – točka i
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10a – odstavek 7 – pododstavek 2
Od leta 2021 se pravice, ki niso dodeljene napravam zaradi uporabe odstavkov 19 in 20, vključijo v rezervo.“;
Od leta 2021 naprej se vse pravice, ki niso dodeljene napravam zaradi uporabe odstavkov 19 in 20, vključijo v rezervo.
Sprememba 76
Predlog direktive
Člen 1 – točka 5 – točka f – uvodni del
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10a – odstavek 8
(f)  v odstavku 8 se prvi, drugi in tretji pododstavek odstavka 8 nadomestijo z naslednjim:
(f)  odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:
Sprememba 77
Predlog direktive
Člen 1 – točka 5 – točka f – pododstavek 1
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10a – odstavek 8 – pododstavek 1
400 milijonov pravic je na voljo za podporo inovacij na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov v industrijskih sektorjih, navedenih v Prilogi I, ter za spodbujanje gradnje in delovanja komercialnih demonstracijskih projektov, katerih cilj je okoljsko varno zajemanje in geološko shranjevanje CO2, in demonstracijskih projektov inovativnih tehnologij obnovljive energije na ozemlju Unije.
8.   600 milijonov pravic je na voljo kot vzvod za naložbe v inovacije na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov v industrijskih sektorjih, navedenih v Prilogi I, vključno z materiali na biološki osnovi in proizvodi, ki nadomeščajo ogljično-intenzivne materiale, ter za spodbujanje gradnje in delovanja komercialnih demonstracijskih projektov, katerih cilj je okoljsko varno zajemanje in shranjevanje CO2 ter zajemanje in uporaba CO2, ter demonstracijskih projektov inovativnih tehnologij obnovljive energije in shranjevanja energije na ozemlju Unije.
Sprememba 78
Predlog direktive
Člen 1 – točka 5 – točka f
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10a – odstavek 8 – pododstavek 2
Pravice so na voljo za inovacije na področju nizkoogljičnih industrijskih tehnologij in procesov ter podporo za demonstracijske projekte za razvoj številnih tehnologij zajemanja in shranjevanja CO2 in inovativnih tehnologij obnovljive energije, ki še niso komercialno sposobne preživeti, na geografsko usklajenih lokacijah. Za spodbujanje inovativnih projektov se lahko podpre do 60 % zadevnih stroškov projektov, od katerih jih do 40 % ne sme biti odvisnih od preverjenega izogibanja emisijam toplogrednih plinov, če se dosežejo vnaprej določeni mejniki ob upoštevanju uporabljenih tehnologij.
Pravice so na voljo za inovacije na področju nizkoogljičnih industrijskih tehnologij in procesov ter podporo za demonstracijske projekte za razvoj številnih inovativnih tehnologij obnovljive energije in tehnologij zajemanja in shranjevanja CO2 ter zajemanja in uporabe CO2, ki še niso komercialno sposobne preživeti. Projekti so izbrani na podlagi učinka na energijske sisteme ali industrijske procese v državi članici, skupini držav članic ali Uniji. Za spodbujanje inovativnih projektov se lahko podpre do 75 % zadevnih stroškov projektov, od katerih jih do 60 % ne sme biti odvisnih od preverjenega izogibanja emisijam toplogrednih plinov, če se dosežejo vnaprej določeni mejniki ob upoštevanju uporabljenih tehnologij. Pravice so dodeljene projektom glede na njihove potrebe za doseganje vnaprej določenih mejnikov.
Sprememba 79
Predlog direktive
Člen 1 – točka 5 – točka f
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10a – odstavek 8 – pododstavek 3
Poleg tega 50 milijonov nedodeljenih pravic iz rezerve za stabilnost trga, vzpostavljene s Sklepom (EU) št. 2015/..., dopolnjuje vse preostale obstoječe vire iz tega odstavka za zgoraj navedene projekte v vseh državah članicah, vključno z malimi projekti, pred letom 2021. Projekti so izbrani na podlagi objektivnih in preglednih meril.
Poleg tega 50 milijonov nedodeljenih pravic iz rezerve za stabilnost trga dopolnjuje vse preostale obstoječe vire iz tega odstavka, kar je posledica tega, da sredstva iz dražb pravic iz programa NER300 za obdobje 2013–2020 niso bila uporabljena, za projekte iz prvega in drugega pododstavka s projekti v vseh državah članicah, vključno z malimi projekti, pred letom 2021 in od leta 2018 dalje. Projekti so izbrani na podlagi objektivnih in preglednih meril ter ob upoštevanju njihovega pomena v zvezi z razogljičenjem zadevnih sektorjev.
Projekti, ki se podpirajo v skladu s tem pododstavkom, lahko prejmejo tudi dodatno podporo v skladu s prvim in drugim pododstavkom.
Sprememba 80
Predlog direktive
Člen 1 – točka 5 – točka f
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10a – odstavek 8 – pododstavek 4
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive z določitvijo meril za izbiro projektov, ki so upravičeni do pravic iz tega odstavka, ob upoštevanju naslednjih načel:
(i)  projekti so osredotočeni na oblikovanje in razvoj prebojnih rešitev in izvajanje demonstracijskih programov;
(ii)  dejavnosti v proizvodnih obratih se izvajajo blizu trga, da se dokaže, da je s pomočjo prebojnih tehnologij mogoče premagati tehnološke, pa tudi netehnološke ovire;
(iii)  pri projektih se razvijajo tehnološke rešitve, ki imajo lahko razširjeno uporabo in združujejo različne tehnologije;
(iv)  v idealnem primeru je mogoče rešitve in tehnologije prenesti znotraj sektorja in morebiti tudi na druge sektorje;
(v)  prednost imajo projekti, pri katerih so predvidena zmanjšanja emisij precej pod ustrezno referenčno vrednostjo. Z upravičenimi projekti se ali prispeva k zmanjšanju emisij pod referenčnimi vrednostmi iz odstavka 2 ali pa omogoča, da se bodo v prihodnosti znatno znižali stroški prehoda na nizkoogljično proizvodnjo električne energije; in
(vi)  projekti za zajemanje in uporabo CO2 zagotavljajo v celotni življenjski dobi neto zmanjšanje emisij in trajno skladiščenje CO2.
Sprememba 82
Predlog direktive
Člen 1 – točka 5 – točka i a (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10a – odstavek 20
(ia)   odstavek 20 se nadomesti z naslednjim:
20.  Komisija kot del ukrepov, sprejetih v skladu z odstavkom 1, vključi ukrepe za določanje naprav, ki so deloma prenehale obratovati ali so znatno zmanjšale svojo zmogljivost, in, če je potrebno, ustrezne ukrepe za prilagoditev stopnje brezplačnih pravic, ki so jim bile dodeljene.
20. Komisija kot del ukrepov, sprejetih v skladu z odstavkom 1, vključi ukrepe za določanje naprav, ki so deloma prenehale obratovati ali so znatno zmanjšale svojo zmogljivost, in, če je potrebno, ustrezne ukrepe za prilagoditev stopnje brezplačnih pravic, ki so jim bile dodeljene.
Ti ukrepi zagotavljajo prožnost za industrijske sektorje, v katerih se zmogljivosti redno prenašajo med delujočimi napravami istega podjetja.“
Sprememba 83
Predlog direktive
Člen 1 – točka 6
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10b – naslov
Ukrepi za podporo nekaterim energetsko intenzivnim panogam v primeru premestitve emisij CO2
Prehodni ukrepi za podporo nekaterim energetsko intenzivnim panogam v primeru selitve virov CO2
Sprememba 85
Predlog direktive
Člen 1 – točka 6
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10b – odstavek 1 a (novo)
1a.   Komisija po sprejetju pregledane Direktive 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta* znova oceni delež zmanjšanja emisij v sistemu ETS EU in Odločbo št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta**. Za zaščito industrije, ki je izpostavljena tveganju selitve virov CO2 ali naložb, se določi cilj, da je treba povečati energetsko učinkovitost, in s tem dodatna zmanjšanja.
____________
* Direktiva 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/ES in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L 315, 14.11.2012, str. 1).
** Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 136).
Sprememba 144
Predlog direktive
Člen 1 – točka 6
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10b – odstavka 1 b in 1 c (novo)
(1b)   Komisija na podlagi člena 6(2) pariškega sporazuma v poročilu, ki ga pripravi v skladu s členom 28aa, oceni razvoj politik za ublažitev podnebnih sprememb v tretjih državah in regijah, vključno s tržnimi pristopi, ter učinek teh politik na konkurenčnost evropske industrije.
(1c)   Če v poročilu ugotovi, da še vedno obstaja znatno tveganje selitve virov CO2, po potrebi pripravi zakonodajni predlog o uvedbi prilagoditve meje CO2, ki je popolnoma skladen s pravili Svetovne trgovinske organizacije in temelji na študiji izvedljivosti, ki se začne izvajati z objavo te direktive v Uradnem listu. S tem mehanizmom bi sistem EU za trgovanje z emisijami vključeval uvoznike proizvodov, proizvedenih v sektorjih ali delih sektorjev iz člena 10a.
Sprememba 86
Predlog direktive
Člen 1 – točka 6
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10b – odstavek 2
2.  Sektorji in deli sektorjev, v katerih proizvod preseže vrednost 0,18, če se njihova intenzivnost trgovanja s tretjimi državami pomnoži z intenzivnostjo emisij, se lahko vključijo v skupino iz odstavka 1 na podlagi ocene kakovosti, pri kateri se uporabijo naslednja merila:
2.  Sektorji in deli sektorjev, v katerih proizvod preseže vrednost 0,12, če se njihova intenzivnost trgovanja s tretjimi državami pomnoži z intenzivnostjo emisij, se lahko vključijo v skupino iz odstavka 1 na podlagi ocene kakovosti, pri kateri se uporabijo naslednja merila:
(a)  obseg, do katerega lahko posamezne naprave v zadevnih sektorjih ali delih sektorjev zmanjšajo ravni emisij ali porabo električne energije;
(a)  obseg, do katerega lahko posamezne naprave v zadevnih sektorjih ali delih sektorjev zmanjšajo ravni emisij ali porabo električne energije, ob upoštevanju posledičnega zvišanja stroškov proizvodnje;
(b)  sedanje in predvidene značilnosti trga;
(b)  sedanje in predvidene značilnosti trga;
(c)  stopnje dobička kot potencialni kazalnik dolgoročnih naložb ali odločitev za premestitev.
(c)  stopnje dobička kot potencialni kazalnik dolgoročnih naložb ali odločitev za premestitev;
(ca)   dobrine, s katerimi se na svetovnih trgih trguje za skupno referenčno ceno.
Sprememba 87
Predlog direktive
Člen 1 – točka 6
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10b – odstavek 3
3.  Za druge sektorje in dele sektorjev se šteje, da lahko prenesejo več stroškov pravic na cene proizvodov, in za obdobje do leta 2030 se jim brezplačno dodeli 30 % količine pravic, določene v skladu z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 10a.
3.  Za sektor daljinskega ogrevanja se šteje, da lahko prenese več stroškov pravic na cene proizvodov, in za obdobje do leta 2030 se mu brezplačno dodeli 30 % količine pravic, določene v skladu z ukrepi, sprejetimi v skladu s členom 10a. Drugim sektorjem in delom sektorjem se ne dodeli brezplačnih pravic.
Sprememba 88
Predlog direktive
Člen 1 – točka 6
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10b – odstavek 4
4.  Komisija do 31. decembra 2019 sprejme delegirani akt za predhodne odstavke za dejavnosti na 4-mestni ravni (koda NACE-4) v zvezi z odstavkom 1 v skladu s členom 23 na podlagi razpoložljivih podatkov za zadnja tri koledarska leta.
4.  Komisija do 31. decembra 2019 sprejme delegirane akte v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive v zvezi z odstavkom 1 o dejavnostih na 4-mestni ravni (koda NACE-4) ali, če je upravičeno na podlagi objektivnih meril, ki jih določi Komisija, na ustrezni ravni členitve na osnovi javnih in sektorskih podatkov, ki vključujejo dejavnosti, vključene v sistem ETS EU. Ocena intenzivnosti trgovanja temelji na razpoložljivih podatkih za zadnjih pet koledarskih let.
Sprememba 89
Predlog direktive
Člen 1 – točka 6
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10c – odstavek 1
1.  Z odstopanjem od člena 10a(1) do (5) lahko države članice, katerih BDP na prebivalca v EUR po tržnih cenah je bil leta 2013 manjši od 60 % povprečja Unije, dodelijo prehodno brezplačno dodelitev napravam za proizvodnjo električne energije za modernizacijo energetskega sektorja.
1.  Z odstopanjem od člena 10a(1) do (5) lahko države članice, katerih BDP na prebivalca v EUR po tržnih cenah je bil leta 2013 manjši od 60 % povprečja Unije, dodelijo prehodno brezplačno dodelitev napravam za proizvodnjo električne energije za modernizacijo, diverzifikacijo in vzdržno preoblikovanje energetskega sektorja. To odstopanje se konča 31. decembra 2030.
Sprememba 90
Predlog direktive
Člen 1 – točka 6
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10c – odstavek 1 a (novo)
1a.   Države članice, ki v skladu z odstavkom 1 niso upravičene, a so imele v letu 2014 BDP na prebivalca v EUR po tržnih cenah manjši od 60 % povprečja Unije, tudi lahko uporabijo odstopanje iz tega odstavka do skupne količine iz odstavka 4, če se ustrezno število pravic prenese v sklad za modernizacijo, prihodki pa se uporabijo za podporo naložbam v skladu s členom 10d.
Sprememba 91
Predlog direktive
Člen 1 – točka 6
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10c – odstavek 1 b (novo)
1b.   Države članice, ki so po tem členu upravičene, da napravam za proizvodnjo električne energije brezplačno dodelijo pravice, se lahko odločijo, da ustrezno število pravic ali njihov del prenesejo v sklad za modernizacijo in jih dodelijo v skladu z določbami člena 10d. V takšnem primeru pred prenosom obvestijo Komisijo.
Sprememba 92
Predlog direktive
Člen 1 – točka 6
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10c – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b
(b)  zagotavlja, da lahko ponudbo predložijo le projekti, ki prispevajo k diverzifikaciji mešanice energijskih virov in virov oskrbe, potrebnemu prestrukturiranju, okoljskemu posodabljanju in nadgrajevanju infrastrukture, čistim tehnologijam in modernizaciji proizvodnje električne energije ter sektorju prenosa in distribucije;
(b)  zagotavlja, da lahko ponudbo predložijo le projekti, ki prispevajo k diverzifikaciji mešanice energijskih virov in virov oskrbe, potrebnemu prestrukturiranju, okoljskemu posodabljanju in nadgrajevanju infrastrukture, čistim tehnologijam (kot so tehnologije obnovljivih virov energije) ali modernizaciji proizvodnje električne energije, omrežjem za daljinsko ogrevanje ter sektorju prenosa in distribucije;
Sprememba 93
Predlog direktive
Člen 1 – točka 6
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10c – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c – uvodni del
(c)  določa jasna, objektivna, pregledna in nediskriminatorna izbirna merila za razvrščanje projektov za zagotavljanje, da se izberejo projekti, ki:
(c)  v skladu s podnebnimi in energetskimi političnimi cilji Unije za leto 2050 določa jasna, objektivna, pregledna in nediskriminatorna izbirna merila za razvrščanje projektov za zagotavljanje, da se izberejo projekti, ki:
Sprememba 94
Predlog direktive
Člen 1 – točka 6
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10c – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c – točka i
(i)  na podlagi analize stroškov in koristi zagotavljajo pozitivni neto zaslužek v smislu zmanjšanja emisij in dosegajo vnaprej določeno znatno raven zmanjšanja CO2;
(i)  na podlagi analize stroškov in koristi zagotavljajo pozitivni neto zaslužek v smislu zmanjšanja emisij in dosegajo vnaprej določeno znatno raven zmanjšanja CO2, ki je sorazmerna z velikostjo projektov. Kadar so projekti povezani s proizvodnjo električne energije, skupne emisije toplogrednih plinov na kilovatno uro električne energije, proizvedene v napravi, ne presegajo 450 gramov ekvivalenta CO2 po zaključku projekta. Komisija do 1. januarja 2021 sprejme delegirani akt v skladu s členom 30b za spremembo te direktive, tako da za projekte, povezane s proizvodnjo toplote, opredeli najvišjo mejo za skupne emisije toplogrednih plinov na kilovatno uro toplote, ki jo proizvede naprava;
Sprememba 95
Predlog direktive
Člen 1 – točka 6
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10c – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c – točka ii
(ii)  so dodatni projekti, ki se jasno odzivajo na potrebe po zamenjavi in modernizaciji ter ne prinašajo tržnega povečanja povpraševanja po energiji;
(ii)  so dodatni projekti, čeprav se lahko uporabljajo za doseganje ustreznih ciljev iz okvira podnebne in energetske politike do leta 2030, se jasno odzivajo na potrebe po zamenjavi in modernizaciji ter ne prinašajo tržnega povečanja povpraševanja po energiji;
Sprememba 96
Predlog direktive
Člen 1 – točka 6
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10c – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka c – točka iii a (novo)
(iiia)   ne prispevajo k novi proizvodnji energije iz premoga in k povečevanju odvisnosti od te surovine.
Sprememba 97
Predlog direktive
Člen 1 – točka 6
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10c – odstavek 2 – pododstavek 2
Vsaka država članica, ki namerava izkoristiti izbirno brezplačno dodelitev, do 30. junija 2019 objavi podroben nacionalni okvir, ki določa konkurenčen postopek za zbiranje ponudb in izbirna merila, na katera lahko javnost predloži pripombe.
Vsaka država članica, ki namerava izkoristiti izbirno prehodno brezplačno dodelitev za modernizacijo energetskega sektorja, do 30. junija 2019 objavi podroben nacionalni okvir, ki določa konkurenčen postopek za zbiranje ponudb in izbirna merila, na katera lahko javnost predloži pripombe.
Sprememba 98
Predlog direktive
Člen 1 – točka 6
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10c – odstavek 2 – pododstavek 3
Če se z brezplačno dodelitvijo podprejo naložbe v vrednosti manj kot 10 milijonov EUR, država članica izbere projekte na podlagi objektivnih in preglednih meril. Rezultati tega izbirnega postopka so objavljeni in javnost lahko nanje predloži pripombe. Na podlagi navedenega zadevna država članica do 30. junija 2019 pripravi seznam naložb in ga predloži Komisiji.
Če se z brezplačno dodelitvijo podprejo naložbe v vrednosti manj kot 10 milijonov EUR, država članica izbere projekte na podlagi objektivnih in preglednih meril, ki so skladni z dolgoročnimi podnebnimi in energetskimi cilji Unije. O teh merilih poteka javno posvetovanje, s čimer se zagotovi popolna preglednost in dostopnost ustreznih dokumentov, v celoti pa se upoštevajo tudi komentarji deležnikov. Rezultati tega izbirnega postopka se objavijo za javno posvetovanje. Na podlagi navedenega zadevna država članica do 30. junija 2019 pripravi seznam naložb in ga predloži Komisiji.
Sprememba 99
Predlog direktive
Člen 1 – točka 6
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10c – odstavek 3
3.  Vrednost načrtovanih naložb je enaka vsaj tržni vrednosti brezplačne dodelitve, pri čemer se upošteva potreba po omejitvi neposredno povezanega zvišanja cen. Tržna vrednost je povprečje cene pravic v skupnem dražbenem sistemu v predhodnem koledarskem letu.
3.  Vrednost načrtovanih naložb je enaka vsaj tržni vrednosti brezplačne dodelitve, pri čemer se upošteva potreba po omejitvi neposredno povezanega zvišanja cen. Tržna vrednost je povprečje cene pravic v skupnem dražbenem sistemu v predhodnem koledarskem letu. Podpre se lahko do 75 % ustreznih stroškov naložbe.
Sprememba 100
Predlog direktive
Člen 1 – točka 6
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10c – odstavek 6
6.  Države članice zahtevajo, da upravičeni proizvajalci električne energije in upravljavci omrežij vsako leto do 28februarja poročajo o izvajanju izbranih naložb. Države članice o tem poročajo Komisiji, Komisija pa ta poročila javno objavi.
6.  Države članice zahtevajo, da upravičeni proizvajalci energije in upravljavci omrežij vsako leto do 31marca poročajo o izvajanju izbranih naložb, vključno z razmerjem med brezplačno dodelitvijo in dejanskimi naložbenimi odhodki, ter o vrstah podprtih naložb in načinu, kako so dosegli cilje iz točke (b) odstavka 2(1). Države članice o tem poročajo Komisiji, Komisija pa ta poročila javno objavi. Države članice in Komisija spremljajo in analizirajo morebitno arbitražo v zvezi s pragom 10 milijonov EUR za male projekte ter preprečijo neupravičeno delitev naložb med manjše projekte, tako da lahko posamezni upravičenec za eno napravo izkoristi samo eno naložbo.
Sprememba 101
Predlog direktive
Člen 1 – točka 6
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10c – odstavek 6 a (novo)
6a.   V primeru utemeljenega suma nepravilnosti ali če država članica ne poroča v skladu z odstavki 2 do 6, lahko Komisija opravi neodvisno preiskavo, pri čemer ji po potrebi pomaga pogodbena tretja stran. Komisija preišče tudi morebitne druge kršitve, kot je neizvajanje tretjega energetskega svežnja. Država članica zagotovi vse informacije o naložbah in dostop, ki so potrebni za preiskavo, vključno z dostopom do naprav in gradbišč. Komisija objavi poročilo o preiskavi.
Sprememba 102
Predlog direktive
Člen 1 – točka 6
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10c – odstavek 6 b (novo)
6b.   V primeru kršitve podnebnega in energetskega prava Unije, vključno s tretjim energetskim svežnjem, ali meril, določenih v tem členu, lahko Komisija od države članice zahteva, da zadrži brezplačno dodelitev.
Sprememba 149
Predlog direktive
Člen 1 – točka 7
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10d – odstavek 1 – pododstavek 1
1.  Za obdobje 2021–2030 se vzpostavi sklad za podpiranje naložb v modernizacijo energijskih sistemov in izboljšanje energetske učinkovitosti v državah članicah, katerih BDP na prebivalca je bil leta 2013 manjši od 60 % povprečja Unije, financira pa se v skladu z določbami iz člena 10.
1.  Za obdobje 2021–2030 se vzpostavi sklad za podpiranje in spodbujanje naložb v modernizacijo energijskih sistemov, vključno z daljinskim ogrevanjem, in izboljšanje energetske učinkovitosti v državah članicah, katerih BDP na prebivalca je bil leta 2013, 2014 ali 2015 manjši od 60 % povprečja Unije, financira pa se v skladu z določbami iz člena 10.
Sprememba 104
Predlog direktive
Člen 1 – točka 7
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10 d – odstavek 1 – pododstavek 2
Podprte naložbe so skladne s cilji te direktive in Evropskega sklada za strateške naložbe.
Podprte naložbe so skladne z načeli preglednosti, enakega obravnavanja in dobrega finančnega poslovodenja in zagotavljajo najboljše razmerje med ceno in kakovostjo. Skladne so s cilji te direktive, dolgoročnimi podnebnimi in energetskimi cilji Unije ter Evropskega sklada za strateške naložbe in:
(i)   prispevajo k varčevanju z energijo, sistemom obnovljivih virov energije, shranjevanju energije in sektorjem elektroenergetskega povezovanja ter prenosa in distribucije električne energije; če so projekti povezani s proizvodnjo električne energije, skupne emisije toplogrednih plinov na kilovatno uro električne energije, proizvedene v obratu, ne presegajo 450 gramov ekvivalenta CO2. Komisija do 1. januarja 2021 sprejme delegirani akt v skladu s členom 30b za spremembo te direktive, tako da za projekte, povezane s proizvodnjo toplote, opredeli najvišjo mejo za skupne emisije toplogrednih plinov na kilovatno uro toplote, ki jo proizvede naprava, ki se je ne sme preseči;
(ii)   na podlagi analize stroškov in koristi zagotavljajo pozitivni neto zaslužek v smislu zmanjšanja emisij in dosegajo vnaprej določeno znatno raven zmanjšanja CO2;
(iii)   so dodatni projekti, čeprav se lahko uporabljajo za doseganje ustreznih ciljev iz okvira podnebne in energetske politike do leta 2030, se jasno odzivajo na potrebe po zamenjavi in modernizaciji ter ne prinašajo tržnega povečanja povpraševanja po energiji;
(iv)   ne prispevajo k novim zmogljivostim proizvodnje energije iz premoga in k povečevanju odvisnosti od te surovine.
Sprememba 105
Predlog direktive
Člen 1 – točka 7
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10d – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Komisija redno pregleduje zahteve iz tega odstavka in pri tem upošteva podnebno strategijo EIB. Če zaradi tehnološkega napredka ena ali več zahtev iz tega odstavka ni več relevantna, Komisija do leta 2024 sprejme delegirani akt v skladu s členom 30b, da bi to direktivo spremenila z novimi ali posodobljenimi zahtevami.
Sprememba 106
Predlog direktive
Člen 1 – točka 7
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10d – odstavek 2
2.  Sklad financira tudi male naložbene projekte za modernizacijo energijskih sistemov in energetske učinkovitosti. Za ta namen odbor za naložbe razvije smernice in posebna izbirna merila za naložbe za take projekte.
2.  Sklad financira tudi male naložbene projekte za modernizacijo energijskih sistemov in energetske učinkovitosti. Za ta namen njegov odbor za naložbe oblikuje smernice za naložbe in posebna izbirna merila za te projekte v skladu s cilji te direktive in merili iz odstavka 1. Te smernice in izbirna merila so na voljo javnosti.
Za namene tega odstavka mali projekt pomeni projekt, ki se financira s posojili nacionalne spodbujevalne banke ali nepovratnimi sredstvi, ki prispevajo k izvajanju nacionalnega programa, katerega posebni cilji so v skladu s cilji sklada za modernizacijo, če se ne porabi več kot 10 % deleža držav članic, določenega v Prilogi IIb.
Sprememba 107
Predlog direktive
Člen 1 – točka 7
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10d – odstavek 3 a (novo)
3a.   Katera koli država članica upravičenka, ki se odloči za prehodno brezplačno dodelitev na podlagi člena 10c, lahko te pravice prenese na svoj delež v skladu za modernizacijo iz Priloge IIb in jih dodeli v skladu z določbami iz člena 10d.
Sprememba 108
Predlog direktive
Člen 1 – točka 7
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10d – odstavek 4 – pododstavek 1
4.  Sklad upravljata odbor za naložbe in upravni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki držav članic upravičenk, Komisije, EIB in trije predstavniki, ki jih ostale države članice izvolijo za obdobje petih let. Odbor za naložbe je odgovoren za določanje naložbene politike na ravni Unije, ustreznih finančnih instrumentov in izbirnih meril za naložbe.
4.  Države članice upravičenke so odgovorne za upravljanje sklada ter skupaj ustanovijo odbor za naložbe, ki ga sestavljajo po en predstavnik iz vsake države članice upravičenke, Komisija, EIB in trije opazovalci zainteresiranih strani, kot so industrijska združenja, sindikati ali nevladne organizacije. Odbor je odgovoren za določanje naložbene politike na ravni Unije, ki je v skladu z zahtevami iz tega člena in je usklajena s politikami Unije.
Ustanovi se svetovalni odbor, ki je neodvisen od odbora za naložbe. Sestavljajo ga trije predstavniki iz držav članic upravičenk, trije predstavniki iz držav članic, ki niso upravičenke, ter po en predstavnik Komisije, EIB in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD), ki so izbrani za obdobje petih let. Predstavniki svetovalnega odbora imajo obsežne in ustrezne izkušnje s strukturiranjem in financiranjem projektov na trgih. Svetovalni odbor svetuje in daje priporočila odboru za naložbe o upravičenosti projektov za izbor, naložbe in financiranje ter nadaljnjo pomoč pri razvoju projekta, če bi bila potrebna.
Upravni odbor je odgovoren za tekoče vodenje sklada.
Ustanovi se upravni odbor. Upravni odbor je odgovoren za tekoče vodenje sklada.
Sprememba 109
Predlog direktive
Člen 1 – točka 7
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10d – odstavek 4 – pododstavek 2
Odbor za naložbe za predsednika izvoli predstavnika Komisije. Odbor za naložbe si prizadeva, da se odločitve sprejmejo soglasno. Če odbor za naložbe ne more sprejeti soglasne odločitve v roku, ki ga določi predsednik, odločitev sprejme z navadno večino.
Predsednika odbora za naložbe izvolijo člani tega odbora za obdobje enega leta. Odbor za naložbe si prizadeva, da se odločitve sprejmejo soglasno. Svetovalni odbor sprejema mnenja z navadno večino.
Sprememba 110
Predlog direktive
Člen 1 – točka 7
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10d – odstavek 4 – pododstavek 3
Upravni odbor sestavljajo predstavniki, ki jih imenuje odbor za naložbe. Upravni odbor sprejme odločitve z navadno večino.
Odbor za naložbe, svetovalni odbor in upravni odbor delujejo odprto in pregledno. Zapisniki sej odbora za naložbe in svetovalnega odbora se objavijo. Objavi se njuna sestava, pa tudi življenjepisi in izjave o interesih članov, ki se redno posodabljajo. Odbor za naložbe in svetovalni odbor redno preverjata, da ni prišlo do navzkrižja interesov. Svetovalni odbor vsakih šest mesecev predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji seznam nasvetov v zvezi s projekti.
Sprememba 111
Predlog direktive
Člen 1 – točka 7
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10d – odstavek 4 – pododstavek 4
Če EIB odsvetuje financiranje naložbe in navede razloge za to, se odločitev sprejme le, če večina od dveh tretjin vseh članov glasuje za. V tem primeru država članica, v kateri se izvaja naložba, in EIB ne glasujeta. Za male projekte, ki se financirajo s posojili nacionalne spodbujevalne banke ali nepovratnimi sredstvi, ki prispevajo k izvajanju nacionalnega programa, katerega posebni cilji so v skladu s cilji sklada za modernizacijo, se predhodna stavka ne uporabljata, če se ne uporablja več kot 10 % deleža držav članic, določenega v Prilogi IIb.
Če EIB svetovalnemu odboru odsvetuje financiranje naložbe in navede razloge, zakaj naložba ni v skladu z naložbeno politiko, ki jo je sprejel odbor za naložbe, in izbirnimi merili iz odstavka 1, se pozitivno mnenje sprejme le, če za glasuje dvotretjinska večina članov. V tem primeru država članica, v kateri se izvaja naložba, in EIB ne glasujeta.
Sprememba 112
Predlog direktive
Člen 1 – točka 7
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10d – odstavek 5 – uvodni del
5.  Države članice upravičenke vsako leto poročajo upravnemu odboru o naložbah, ki jih financira sklad. Poročilo se objavi in vključuje:
5.  Države članice upravičenke vsako leto poročajo odboru za naložbe in svetovalnemu odboru o naložbah, ki jih financira sklad. Poročilo se objavi, vključuje pa:
Sprememba 113
Predlog direktive
Člen 1 – točka 7
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10d – odstavek 6
6.  Upravni odbor vsako leto Komisiji poroča o izkušnjah z ocenjevanjem in izbiro naložb. Komisija do 31. decembra 2024 pregleda osnovo, na podlagi katere so izbrani projekti, in po potrebi predloži predloge upravnemu odboru.
6.  Svetovalni odbor vsako leto Komisiji poroča o izkušnjah z ocenjevanjem in izbiro naložb. Komisija do 31. decembra 2024 pregleda osnovo, na podlagi katere so izbrani projekti, in po potrebi predloži predloge odboru za naložbe in svetovalnemu odboru.
Sprememba 114
Predlog direktive
Člen 1 – točka 7
Direktiva 2003/87/ES
Člen 10d – odstavek 7
7.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23 za izvajanje tega člena.
7.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive s podrobno ureditvijo učinkovitega delovanja sklada za modernizacijo.
Sprememba 115
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8 a (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
(8a)   v členu 11(1) se doda naslednji pododstavek:
„Od leta 2021 naprej države članice zagotovijo tudi, da upravljavec v vsakem koledarskem letu poroča o proizvodni dejavnosti za prilagoditev dodelitve pravic v skladu s členom 10a(7).“
Sprememba 116
Predlog direktive
Člen 1 – točka 8 b (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 11 – odstavek 3 a (novo)
(8b)   v členu 11 se doda naslednji odstavek:
„3a. V primeru utemeljenega suma nepravilnosti ali če država članica ne predloži seznama in informacij iz odstavkov 1 do 3, lahko Komisija uvede neodvisno preiskavo, pri čemer ji po potrebi pomaga pogodbena tretja stran. Zadevna država članica zagotovi vse informacije in dostop, ki so potrebni za preiskavo, vključno z dostopom do naprav in podatkov o proizvodnji. Komisija upošteva enako raven zaupnosti glede poslovno občutljivih podatkov kot zadevna država članica in objavi poročilo o tej preiskavi.“
Sprememba 117
Predlog direktive
Člen 1 – točka 10 a (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 12 – odstavek 3 a
(10a)   v členu 12 se odstavek 3a nadomesti z naslednjim:
3a.  V zvezi z emisijami, ki so bile preverjeno zajete in prenesene v napravo za trajno skladiščenje z veljavnim dovoljenjem v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida1.
3a. V zvezi z emisijami, ki so bile preverjeno zajete in prenesene v napravo za trajno skladiščenje z veljavnim dovoljenjem v skladu z Direktivo 2009/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o geološkem shranjevanju ogljikovega dioksida1, in v zvezi z emisijami, ki so bile preverjeno zajete in/ali ponovno uporabljene v napravi, ki zagotavlja trajno omejitev CO2 za namene zajetja in ponovne uporabe ogljika, ne sme priti do obvezne predaje pravic.
Sprememba 118
Predlog direktive
Člen 1 – točka 12
Direktiva 2003/87/ES
Člen 14 – odstavek 1
(12)  V členu 14(1) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
(12)  V členu 14 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.“.
„1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive s podrobno ureditvijo za spremljanje in poročanje o emisijah ter, če je ustrezno, podatkov o dejavnostih, za dejavnosti, naštete v Prilogi I, spremljanja in poročanja podatkov o tonskih kilometrih za namene vloge v skladu s členom 3e ali 3f, ki temeljijo na načelih za spremljanje in poročanje, določenih v Prilogi IV, ter podrobne opredelitve potenciala globalnega segrevanja ozračja za posamezne toplogredne pline v zahtevah za spremljanje in poročanje o emisijah za te pline.
Do 31. decembra 2018 Komisija prilagodi veljavna pravila glede spremljanja in poročanja o emisijah, kot je določeno v Uredbi Komisije (EU) št. 601/2012*, da bi odpravila regulativna bremena za naložbe v novejše nizkoogljične tehnologije, kot je zajemanje in shranjevanje ogljika. Ta nova pravila veljajo za vse tehnologije zajemanja in shranjevanja ogljika od 1. januarja 2019.
V tej uredbi se določijo tudi poenostavljeni postopki spremljanja, poročanja in preverjanja za male emisijske vire.
____________________
* Uredba Komisije (EU) št. 601/2012 z dne 21. junija 2012 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 181, 12.7.2012, str. 30).“
Sprememba 119
Predlog direktive
Člen 1 – točka 13
Direktiva 2003/87/ES
Člen 15 – odstavka 4 in 5
(13)  V členu 15 se peti pododstavek nadomesti z naslednjim:
(13)  v členu15 se četrti in peti odstavek nadomestita z naslednjim:
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.“
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive s podrobno ureditvijo za preverjanje poročil o emisijah na podlagi načel iz Priloge V ter za akreditacijo in nadzor preveriteljev. Ta ureditev določa pogoje za akreditacijo in preklic akreditacije, za vzajemno priznavanje ter po potrebi za medsebojni pregled akreditacijskih organov.“
Sprememba 120
Predlog direktive
Člen 1 – točka 13 a (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 16 – odstavek 7
(13a)   v členu 16 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim:
7.  Ko se zahteve, kot so tiste iz odstavka 5, naslovijo na Komisijo, Komisija obvesti druge države članice prek njihovih predstavnikov v odboru iz člena 23(1) v skladu s poslovnikom odbora.
7. Ko se zahteve, kot so tiste iz odstavka 5, naslovijo na Komisijo, Komisija obvesti druge države članice prek njihovih predstavnikov v odboru iz člena 30c(1) v skladu s poslovnikom odbora.
Sprememba 121
Predlog direktive
Člen 1 – točka 14
Direktiva 2003/87/ES
Člen 16 – odstavek 12
12.  Po potrebi se sprejmejo podrobna pravila o postopkih iz tega člena. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 22a.
12.  Po potrebi se sprejmejo podrobna pravila o postopkih iz tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 30c(2).
Sprememba 122
Predlog direktive
Člen 1 – točka 15
Direktiva 2003/87/ES
Člen 19 – odstavek 3
(15)  V členu 19(3) se tretji stavek nadomesti z naslednjim:
(15)  V členu 19 se tretji odstavek nadomesti z naslednjim:
Vključuje tudi določbe o začetku izvajanja pravil o medsebojnem priznavanju pravil v sporazumih za povezovanje sistemov trgovanja z emisijami. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.
3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive s podrobno ureditvijo za vzpostavitev standardiziranega in zaščitenega sistema registrov v obliki standardiziranih elektronskih podatkovnih baz, ki vsebujejo splošne podatkovne elemente, za sledenje izdaje, posesti, prenosa in ukinitve pravic, za zagotavljanje javnega dostopa in primerne zaupnosti ter za zagotavljanje, da ni prenosov, ki bi bili nezdružljivi z obveznostmi iz Kjotskega protokola. Ti delegirani akti vsebujejo tudi določbe o uporabi in identifikaciji CER in ERU v sistemu EU za trgovanje z emisijami ter o spremljanju ravni te uporabe. Vključujejo tudi določbe o začetku izvajanja pravil o medsebojnem priznavanju pravil v sporazumih za povezovanje sistemov trgovanja z emisijami.“
Sprememba 123
Predlog direktive
Člen 1 – točka 15 a (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 21 – odstavek 1
(15a)   v členu 21 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
1.  Države članice vsako leto predložijo Komisiji poročilo o uporabi te direktive. V tem poročilu se posebna pozornost nameni ureditvi dodelitve pravic, delovanju registrov, uporabi izvedbenih ukrepov za spremljanje in poročanje, preverjanju in akreditaciji ter zadevam, povezanim s skladnostjo s to direktivo, ter morebitni fiskalni obravnavi pravic. Prvo poročilo se pošlje Komisiji do 30. junija 2005. Poročilo se pripravi na podlagi vprašalnika ali predloge, ki jo oblikuje Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 6 Direktive 91/692/EGS. Vprašalnik ali predloga se pošlje državam članicam vsaj šest mesecev pred rokom za predložitev prvega poročila.
1. Države članice vsako leto predložijo Komisiji poročilo o uporabi te direktive. V tem poročilu se posebna pozornost nameni ureditvi dodelitve pravic, finančnim ukrepom v skladu s členom 10a(6), delovanju registrov, uporabi izvedbenih ukrepov za spremljanje in poročanje, preverjanju in akreditaciji ter zadevam, povezanim s skladnostjo s to direktivo, ter morebitni fiskalni obravnavi pravic. Prvo poročilo se pošlje Komisiji do 30. junija 2005. Poročilo se pripravi na podlagi vprašalnika ali predloge, ki jo oblikuje Komisija v skladu s postopkom, določenim v členu 6 Direktive 91/692/EGS. Vprašalnik ali predloga se pošlje državam članicam vsaj šest mesecev pred rokom za predložitev prvega poročila.
Sprememba 124
Predlog direktive
Člen 1 – točka 15 b (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 21 – odstavek 2 a (novo)
(15b)   v členu 21 se vstavi naslednji odstavek:
„2a. V poročilo se na podlagi uporabe podatkov, posredovanih prek sodelovanja iz člena 18b, vključi seznam upravljavcev naprav, za katere veljajo zahteve te direktive in ki niso prijavljeni v registru.“
Sprememba 125
Predlog direktive
Člen 1 – točka 15 c (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 21 – odstavek 3 a (novo)
(15c)   v členu 21 se doda naslednji odstavek:
„3a. V primeru utemeljenega suma nepravilnosti ali če država članica ne poroča v skladu z odstavkom 1, lahko Komisija opravi neodvisno preiskavo, pri čemer ji po potrebi pomaga pogodbena tretja stran. Država članica zagotovi vse informacije in dostop, ki so potrebni za preiskavo, vključno z dostopom do naprav. Komisija poročilo o preiskavi objavi.“
Sprememba 126
Predlog direktive
Člen 1 – točka 16
Direktiva 2003/87/ES
Člen 22 – odstavek 2
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za spremembo te direktive z določitvijo nebistvenih elementov prilog k tej direktivi, razen prilog I, IIa in IIb.
Sprememba 127
Predlog direktive
Člen 1 – točka 17
Direktiva 2003/87/ES
Člen 22a – naslov
(17)  Vstavi se člen 22a:
(17)  Vstavi se naslednji člen:
„Člen 22a
„Člen 30c
Postopek v odboru“
Postopek v odboru“
Sprememba 128
Predlog direktive
Člen 1 – točka 18
Direktiva 2003/87/ES
Člen 23 – naslov
„Člen 23
„Člen 30b
Izvajanje prenosa pooblastila“
Izvajanje prenosa pooblastila“
Sprememba 129
Predlog direktive
Člen 1 – točka 19 – točka a
Direktiva 2003/87/ES
Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 1
Od leta 2008 lahko države članice uporabijo trgovanje s pravicami do emisij v skladu s to direktivo za dejavnosti in toplogredne pline, ki niso navedeni v Prilogi I, ob upoštevanju vseh ustreznih meril, zlasti učinkov na notranji trg, možnih izkrivljanj konkurence, okoljske celovitosti sistema Skupnosti in zanesljivosti načrtovanega sistema spremljanja in poročanja pod pogojem, da vključitev takih dejavnosti in toplogrednih plinov odobri Komisija.
Od leta 2008 lahko države članice uporabijo trgovanje s pravicami do emisij v skladu s to direktivo za dejavnosti in toplogredne pline, ki niso navedeni v Prilogi I, ob upoštevanju vseh ustreznih meril, zlasti učinkov na notranji trg, možnih izkrivljanj konkurence, okoljske celovitosti sistema EU ETS in zanesljivosti načrtovanega sistema spremljanja in poročanja pod pogojem, da vključitev teh dejavnosti in toplogrednih plinov odobri Komisija. Vsaka tovrstna enostranska vključitev se predlaga in odobri najpozneje 18 mesecev pred začetkom novega obdobja trgovanja v okviru EU ETS.
Sprememba 130
Predlog direktive
Člen 1 – točka 19 – točka a
Direktiva 2003/87/ES
Člen 24 – odstavek 1 – pododstavek 1
Odobri jih v skladu z delegiranimi akti, za sprejetje katerih se pooblastilo prenese na Komisijo v skladu s členom 23, če se vključitev nanaša na dejavnosti in toplogredne pline, ki niso navedeni v Prilogi I.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive s podrobno ureditvijo za odobritev vključitve dejavnosti in emisij toplogrednih plinov iz prvega pododstavka v sistem za trgovanje s pravicami do emisije, če se ta vključitev nanaša na dejavnosti in toplogredne pline, ki niso navedeni v Prilogi I.
Sprememba 131
Predlog direktive
Člen 1 – točka 19 – točka b
Direktiva 2003/87/ES
Člen 24 – odstavek 3
(b)  drugi pododstavek odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:
(b)  odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:
„Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov za tako uredbo o spremljanju in poročanju o emisijah in podatkih o dejavnostih v skladu s členom 23.
3. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive s podrobno ureditvijo za spremljanje dejavnosti, naprav in toplogrednih plinov, ki niso navedeni kot kombinacija v Prilogi I, ter za poročanje o njih, če se spremljanje in poročanje lahko izvedeta z zadostno točnostjo.
Sprememba 132
Predlog direktive
Člen 1 – točka 20 – točka a
Direktiva 2003/87/ES
Člen 24a – odstavek 1 – pododstavka 1 in 2
(a)  drugi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:
(a)  v odstavku 1 se prvi in drugi pododstavek nadomestita z naslednjim:
Taki ukrepi so skladni z akti, sprejetimi v skladu s členom 11b(7). Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 23.“
1. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30b za dopolnitev te direktive, poleg dodanega besedila iz člena 24, s podrobno ureditvijo za izdajanje pravic ali dobropisov v zvezi s projekti, ki jih upravljajo države članice in ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov, za katere ne velja EU ETS.“
Sprememba 133
Predlog direktive
Člen 1 – točka 22
Direktiva 2003/87/ES
Člen 25a – odstavek 1
1.  Če tretja država sprejme ukrepe za zmanjšanje učinka letov, ki vzletijo v navedeni državi in pristanejo v Skupnosti, na podnebne spremembe, Komisija po posvetovanju z navedeno tretjo državo in državami članicami v okviru odbora iz člena 23(1) prouči razpoložljive možnosti za zagotovitev optimalnega medsebojnega delovanja sistema Skupnosti in ukrepov navedene države.
1.  Če tretja država sprejme ukrepe za zmanjšanje učinka letov, ki vzletijo v navedeni državi in pristanejo v Uniji, na podnebne spremembe, Komisija po posvetovanju z navedeno tretjo državo in državami članicami v okviru odbora iz člena 30c(1) preuči razpoložljive možnosti za zagotovitev optimalnega medsebojnega delovanja EU ETS in ukrepov navedene države.
Po potrebi Komisija lahko sprejme spremembe, na podlagi katerih se leti, ki prihajajo iz zadevne tretje države, izključijo iz letalskih dejavnosti s seznama v Prilogi I ali se zagotovijo vse nadaljnje spremembe letalskih dejavnosti s seznama v Prilogi I, ki izhajajo iz obveznosti sporazuma v skladu s četrtim pododstavkom. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje takih sprememb v skladu s členom 23.
Po potrebi lahko Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu predloži zakonodajni predlog, na podlagi katerega se leti, ki prihajajo iz zadevne tretje države, izključijo iz letalskih dejavnosti s seznama v Prilogi I ali se zagotovijo vse nadaljnje spremembe letalskih dejavnosti s seznama v Prilogi I, ki izhajajo iz obveznosti sporazuma s to tretjo državo.
Sprememba 134
Predlog direktive
Člen 1 – točka 22 a (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 27 – odstavek 1
(22a)   v členu 27 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
1.  Po posvetovanju z upravljavcem lahko države članice iz sistema Skupnosti izključijo naprave, katerih emisije v poročilu pristojnemu organu so manjše od 25 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida in imajo med izvajanjem dejavnosti izgorevanja nazivno vhodno toplotno moč pod 35 MW brez emisij iz biomase v vsakem od predhodnih treh let pred obvestilom iz točke (a) in ki so predmet ukrepov, ki bodo dosegli enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij, če zadevna država članica upošteva naslednje pogoje:
1. Po posvetovanju z upravljavcem in z njegovim soglasjem lahko države članice iz EU ETS izključijo naprave, ki jih upravlja malo ali srednje podjetje, katerih emisije v poročilu pristojnemu organu so brez upoštevanja emisij iz biomase manjše od 50 000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida v vsakem od predhodnih treh let pred obvestilom iz točke (a) in ki so predmet ukrepov, ki bodo dosegli enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij, če zadevna država članica upošteva naslednje pogoje:
(a)  Komisijo obvesti o vsaki takšni napravi, pri čemer podrobno navede sprejete enakovredne ukrepe, ki se uporabljajo za to napravo, s katerimi bo dosežen enakovreden prispevek k zmanjšanju emisije, še pred rokom za predložitev seznama naprav v skladu s členom 11(1) in najpozneje, ko se ta seznam predloži Komisiji;
(a)  Komisijo obvesti o vsaki takšni napravi, pri čemer podrobno navede sprejete enakovredne ukrepe, ki se uporabljajo za to napravo in s katerimi bo dosežen enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij, pa tudi pojasni, zakaj ti ukrepi ne bodo povzročili višjih stroškov teh naprav za izpolnjevanje zahtev, in sicer še pred rokom za predložitev seznama naprav v skladu s členom 11(1) in najpozneje, ko se ta seznam predloži Komisiji;
(b)  potrdi, da je vzpostavljena ureditev spremljanja, da se oceni, ali katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 25 000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase. Države članice lahko v skladu s členom 14 dovolijo poenostavljene postopke spremljanja, poročanja in preverjanja za naprave, katerih povprečna emisija med letoma 2008 in 2010 ne presega 5000 ton letno;
(b)  potrdi, da je vzpostavljena ureditev spremljanja, da se oceni, ali katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 50 000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase. Na zahtevo upravljavca države članice v skladu s členom 14 dovolijo poenostavljene postopke spremljanja, poročanja in preverjanja za naprave, katerih povprečna emisija med letoma 2008 in 2010 ne presega 5000 ton letno;
(c)  če katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 25 000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase ali če ukrepi, ki se uporabljajo za to napravo, s katerimi bo dosežen enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij, niso več vzpostavljeni, potrdi, da bo naprava ponovno vključena v sistem Skupnosti;
(c)  če katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 50 000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez upoštevanja emisij iz biomase ali če se ukrepi, ki se uporabljajo za to napravo in s katerimi bo dosežen enakovreden prispevek k zmanjšanju emisij, več ne izvajajo, potrdi, da bo naprava ponovno vključena v EU ETS;
(d)  objavi informacije iz točk (a), (b) in (c) za pripombe javnosti.
(d)  informacije iz točk (a), (b) in (c) da na voljo javnosti.
Izključijo se lahko tudi bolnišnice, če sprejmejo enakovredne ukrepe.
Izključijo se lahko tudi bolnišnice, če sprejmejo enakovredne ukrepe.
Sprememba 135
Predlog direktive
Člen 1 – točka 22 b (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 27 a (novo)
(22b)   vstavi se naslednji člen:
„Člen 27a
Izključitev malih naprav, ki niso predmet enakovrednih ukrepov
1.   Po posvetovanju z upravljavcem lahko države članice iz EU ETS izključijo naprave, katerih emisije v poročilu pristojnemu organu so manjše od 5000 ton ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase v vsakem od predhodnih treh let pred obvestilom iz točke (a), če zadevna država članica upošteva naslednje pogoje:
(a)   Komisijo obvesti o vsaki takšni napravi pred rokom za predložitev seznama naprav v skladu s členom 11(1) in najpozneje, ko se ta seznam predloži Komisiji;
(b)   potrdi, da je vzpostavljena ureditev spremljanja, da se oceni, ali katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 5000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase;
(c)   če katera koli naprava v katerem koli koledarskem letu izpušča 5000 ton ali več ekvivalenta ogljikovega dioksida brez emisij iz biomase, potrdi, da bo naprava ponovno vključena v EU ETS, razen če se uporabi člen 27;
(d)   informacije iz točk (a), (b) in (c) da na voljo javnosti.
2.   Kadar se naprava v skladu z odstavkom 1(c) ponovno vključi v EU ETS, se vse pravice, ki so bile dodeljene skladno s členom 10a, priznajo, začenši z letom ponovne vključitve. Pravice, dodeljene tem napravam, se odštejejo od količine pravic, s katerimi bo v skladu s členom 10(2) država članica, v kateri je naprava, trgovala na dražbi.“
Sprememba 136
Predlog direktive
Člen 1 – točka 22 c (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 29
(22c)  člen 29 se spremeni:
Poročilo za zagotavljanje boljšega delovanja trga z ogljikom
Poročilo za zagotavljanje boljšega delovanja trga z ogljikom
Če ima na podlagi rednih poročil o trgu z ogljikom iz člena 10(5) Komisija na voljo dokaze, da trg z ogljikom ne deluje pravilno, predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilu lahko po potrebi priloži predloge za povečanje preglednosti trga z ogljikom in predloge ukrepov za izboljšanje njegovega delovanja.
Če ima na podlagi rednih poročil o trgu z ogljikom iz člena 10(5) Komisija na voljo dokaze, da trg z ogljikom ne deluje pravilno, predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročilo vključuje del, ki je posvečen vzajemnemu delovanju EU ETS ter drugih politik Unije in nacionalnih podnebnih in energetskih politik, kar zadeva količine zmanjšanja emisij, stroškovno učinkovitost teh politik in njihov učinek na povpraševanje po pravicah v okviru EU ETS. Poročilu lahko po potrebi priloži zakonodajne predloge za povečanje preglednosti EU ETS in obravnavanje njegovih zmožnosti prispevanja k doseganju podnebnih in energetskih ciljev Unije do leta 2030 in leta 2050 ter obravnavanje ukrepov za izboljšanje njegovega delovanja, vključno z ukrepi za upoštevanje učinka dodatnih energetskih in podnebnih politik Unije na ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem v EU ETS.
Sprememba 137
Predlog direktive
Člen 1 – točka 22 d (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Člen 30 a (novo)
(22d)   vstavi se naslednji člen:
„Člen 30a
Prilagoditve ob pregledu globalnega stanja v okviru UNFCCC in Pariškega sporazuma
V šestih mesecih po spodbujevalnem dialogu v okviru UNFCCC leta 2018 Komisija objavi sporočilo, v katerem oceni usklajenost zakonodaje Unije o podnebnih spremembah s cilji Pariškega sporazuma. V sporočilu zlasti preuči namen in ustreznost EU ETS pri doseganju ciljev Pariškega sporazuma.
Komisija v šestih mesecih po pregledu globalnega stanja leta 2023 in naslednjih pregledih globalnega stanja predloži poročilo, v katerem oceni potrebo po ustrezni prilagoditvi podnebnih ukrepov Unije.
V poročilu preuči možnost prilagoditve EU ETS v okviru globalnih prizadevanj za ublažitev in prizadevanj drugih velikih gospodarstev. V poročilu se zlasti oceni potreba po večjem zmanjšanju emisij, potrebo po prilagoditvi določb glede selitve virov CO2 in ali so potrebni dodatni ukrepi v okviru politike za uresničevanje zavez Unije in držav članic glede toplogrednih plinov.
Upošteva tudi tveganje selitve virov CO2, konkurenčnost evropske industrije, naložbe v Uniji in politiko industrializacije Unije.
Po potrebi ga spremlja zakonodajni predlog, pri čemer Komisija hkrati objavi tudi celovito oceno učinka.“
Sprememba 138
Predlog direktive
Člen 1 – točka 22 e (novo)
Direktiva 2003/87/ES
Priloga – odstavek 3
(22e)   v Prilogi I se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
3.  Ko se izračuna skupna nazivna vhodna toplotna moč neke naprave, da se odloči o njeni vključitvi v sistem Skupnosti, se sešteje nazivna vhodna toplotna moč vseh tehničnih enot, iz katerih je sestavljena naprava, v katerih izgorevajo goriva. Te enote so lahko med drugim vse vrste kotlov, gorilnikov, turbin, grelnikov, industrijskih peči, sežigalnic, žgalnih peči, peči, sušilnih naprav, motorjev, gorivnih celic, enot CLC (chemical looping combustion units), bakel in toplotnega ali katalitičnega naknadnega zgorevanja. Za namen tega izračuna se ne upoštevajo enote, ki imajo nazivno vhodno toplotno moč pod 3 MW, in enote, ki uporabljajo izključno biomaso. „Enote, ki uporabljajo izključno biomaso“ vključujejo enote, ki uporabljajo fosilna goriva le pri zagonu in odklopu enote.
3. Ko se izračuna skupna nazivna vhodna toplotna moč neke naprave, da se odloči o njeni vključitvi v EU ETS, se sešteje nazivna vhodna toplotna moč vseh tehničnih enot, iz katerih je sestavljena naprava, v katerih izgorevajo goriva. Te enote so lahko med drugim vse vrste kotlov, gorilnikov, turbin, grelnikov, industrijskih peči, sežigalnic, žgalnih peči, peči, sušilnih naprav, motorjev, gorivnih celic, enot CLC (chemical looping combustion units), bakel in toplotnega ali katalitičnega naknadnega zgorevanja. Za namen tega izračuna se ne upoštevajo enote, ki imajo nazivno vhodno toplotno moč pod 3 MW, rezervne enote in enote za reševanje v sili, ki se uporabljajo samo za proizvodnjo elektrike za porabo na kraju samem ob izpadu električne energije, ter enote, ki uporabljajo izključno biomaso. „Enote, ki uporabljajo izključno biomaso“ vključujejo enote, ki uporabljajo fosilna goriva le pri zagonu in odklopu enote.
Sprememba 139
Predlog direktive
Člen 1 a (novo)
Sklep (EU) 2015/1814
Člen 1 – odstavek 5 – pododstavka 1 a in 1 b (novo)
Člen 1a
Spremembe Sklepa (EU) 2015/1814
Sklep (EU) 2015/1814 se spremeni:
V členu 1(5) se po prvem pododstavku vstavita naslednja pododstavka:
„Z odstopanjem se do obdobja pregleda iz člena 3 odstotki iz tega pododstavka podvojijo. Pri pregledu se preuči možnost podvojitve stopnje vnosa do ponovne vzpostavitve tržnega ravnovesja.
Poleg tega se pri pregledu določi zgornja meja rezerve za stabilnost trga, po potrebi pa ga spremlja zakonodajni predlog.“.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0003/2017).


Poročilo o Albaniji za leto 2016
PDF 284kWORD 57k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2017 o poročilu Komisije o Albaniji za leto 2016 (2016/2312(INI))
P8_TA(2017)0036A8-0023/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Albanijo na drugi strani,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu 19. in 20. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav Zahodnega Balkana Evropski uniji,

–  ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 26. in 27. junija 2014, da se Albaniji dodeli status kandidatke za članstvo v EU, ter njegovih sklepov z dne 15. decembra 2015,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva z dne 13. decembra 2016,

–  ob upoštevanju osmega srečanja stabilizacijsko-pridružitvenega sveta med Albanijo in EU, ki je potekalo 8. septembra 2016 v Bruslju,

–  ob upoštevanju končne izjave predsednika vrha o Zahodnem Balkanu, ki je potekal 4. julija 2016 v Parizu, in priporočil organizacij civilne družbe za ta vrh,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. novembra 2016 z naslovom Sporočilo o širitveni politiki EU za leto 2016 (COM(2016)0715), ki mu je priložen delovni dokument služb Komisije z naslovom Poročilo o Albaniji za leto 2016 (SWD(2016)0364),

–  ob upoštevanju skupnih sklepov šestega dialoga na visoki ravni o ključnih prednostnih nalogah, ki so bili sprejeti 30. marca 2016 v Tirani,

–  ob upoštevanju končnih poročil OVSE/ODIHR o parlamentarnih volitvah leta 2013 in lokalnih volitvah leta 2015,

–  ob upoštevanju poročila OVSE o spremljanju upravnih sodnih postopkov iz leta 2015,

–  ob upoštevanju priporočil, sprejetih na enajstem srečanju stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU–Albanija, ki je potekalo 7. in 8. novembra 2016 v Bruslju,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Albaniji,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0023/2017),

A.  ker je Albanija dosegla napredek pri izpolnjevanju političnih meril za članstvo in stalno napreduje pri izvajanju petih ključnih prednostnih nalog za začetek pristopnih pogajanj; ker je nadaljnje izvajanje reform, med drugim svežnja reform pravosodja, volilne reforme in t.i. zakona o dekriminalizaciji, nepogrešljivo za krepitev zaupanja državljanov v javne institucije in politične predstavnike;

B.  ker izzivi še obstajajo in se je treba nanje odzvati hitro in učinkovito v duhu dialoga, sodelovanja in kompromisa med vlado in opozicijo, da se zagotovi nadaljnji napredek Albanije na poti k članstvu v EU;

C.  ker je konstruktiven in trajen politični dialog med političnimi silami o reformah v zvezi z EU bistven za nadaljnji napredek v procesu pristopa k EU;

D.  ker ima proces pristopa k EU v Albaniji politično soglasje in široko javno podporo;

E.  ker so pristopna pogajanja močna spodbuda za sprejemanje in izvajanje reform, povezanih s pristopom;

F.  ker so reforme pravosodja še vedno ključne za napredovanje procesa pristopa Albanije k EU;

G.  ker bodo leta 2017 v Albaniji potekale predsedniške in parlamentarne volitve;

H.  ker so varstvo verske svobode in kulturne dediščine, pravice manjšin ter upravljanje premoženja temeljne vrednote Evropske unije;

I.  ker je EU poudarila, da je treba okrepiti ekonomsko upravljanje, pravno državo in zmogljivosti javne uprave v vseh državah Zahodnega Balkana;

J.  ker imajo albanske oblasti pozitiven pristop k regionalnemu sodelovanju za spodbujanje razvoja infrastruktur, ukrepov za boj proti terorizmu, trgovine in mobilnosti mladih;

1.  pozdravlja stalen napredek Albanije pri reformah v zvezi z EU, predvsem sporazumno sprejetje ustavnih sprememb julija 2016, ki so utrle pot temeljiti in celoviti reformi pravosodja; poudarja, da za nadaljnji napredek pri procesu pristopa k EU ni pomembno zgolj dosledno sprejemanje reform na področju petih ključnih prednostnih nalog, pač pa tudi njihovo popolno in pravočasno izvajanje in trajna politična zavezanost; spodbuja Albanijo, naj pri teh reformah doseže prepričljive rezultate;

2.  pozdravlja priporočilo Komisije o začetku pristopnih pogajanj z Albanijo; v celoti podpira pristop Albanije k EU in poziva, naj se pristopna pogajanja začnejo, takoj ko bo dosežen opazen in trajen napredek pri izvajanju celovite reforme pravosodja ter pri boju proti organiziranemu kriminalu in korupciji, da se ohrani zagon pri reformah; pričakuje, da bo Albanija utrdila doseženi napredek in ohranila tempo pri izvajanju vseh ključnih prednostnih nalog;

3.  poudarja, da so konstruktiven dialog, trajnostno politično sodelovanje, vzajemno zaupanje in pripravljenost za sprejemanje kompromisov bistvenega pomena za uspešno izvedbo reform in celoten proces pristopa k EU; v zvezi s tem pozdravlja sprejetje zakonodaje o preprečevanju opravljanja javnih funkcij za storilce kaznivih dejanj; poziva vse politične stranke, naj si še nadalje prizadevajo vzpostaviti pristen politični dialog in doseči konstruktivno sodelovanje;

4.  pozdravlja sporazumno sprejetje ustavnih sprememb za reformo pravosodja in sprejetje zakonov o institucionalni reorganizaciji sodstva, tožilstva in ustavnega sodišča; poziva k hitremu sprejetju in prepričljivemu začetku izvajanja vseh ustreznih dopolnilnih zakonov in podzakonskih aktov, zlasti zakona o ponovnem ocenjevanju (preverjanju) sodnikov, tožilcev in pravnih svetovalcev ter svežnja osnutkov zakonov, potrebnih za izvedbo reforme pravosodnega sistema; je seznanjen s sodbo ustavnega sodišča o ustavnosti zakona o preverjanju, ki je sledila pozitivnemu mnenju Beneške komisije; poudarja, da je celovita reforma pravosodja pomembna zahteva albanskih državljanov za ponovno vzpostavitev zaupanja v politične predstavnike in javne institucije ter da sta verodostojnost in učinkovitost celotnega procesa reform, vključno z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu, odvisni od uspešnosti postopka preverjanja in izvajanja reforme pravosodja; opozarja, da sta sprejetje in izvedba takšne reforme odločilna za boj proti korupciji in ključna za utrditev pravne države ter za boljše uveljavljanje temeljnih pravic v državi, kar bo prispevalo tudi k večjemu zaupanju v pravosodni sistem med vsemi državljani;

5.  pozdravlja novo strategijo za reformo pravosodja v obdobju 2017–2020, njen akcijski načrt, ki naj bi prispeval k doseganju večje strokovnosti, učinkovitosti in neodvisnosti pravosodnega sistema, vključno s sistemom sodišč in ponovno oceno vseh sodnikov, pa tudi povečanje proračunskih sredstev za izvajanje; obžaluje, da je pravosodje še vedno počasno in neučinkovito; ugotavlja, da ni bilo napredka pri zapolnjevanju prostih delovnih mest na vrhovnem in upravnih sodiščih, medtem ko se je enotni sistem za vodenje zadev uporabljal učinkovito; poziva, naj se podrobneje obravnavajo vse pomanjkljivosti pri delovanju pravosodnega sistema, vključno z odvisnostjo od političnega vpliva in drugih vej oblasti, selektivno pravičnostjo, omejeno odgovornostjo, neučinkovitimi nadzornimi mehanizmi, korupcijo, skupnim trajanjem sodnih postopkov in izvrševanja; obžaluje politično vmešavanje v preiskave in sodne primere, ter zato poziva, da se v praksi okrepi neodvisnost sodstva; poziva k nadaljnjim prizadevanjem na področju upravnega sodstva, in sicer zagotavljanju učinkovitega dostopa do sodišč in dodeljevanju virov za učinkovito delo teh sodišč; znova poudarja, da bi morala biti reforma kazenskopravnega sistema osredotočena na kaznovanje storilcev ter spodbujanje njihove rehabilitacije in ponovnega vključevanja, hkrati pa bi morala zagotoviti varstvo pravic žrtev in prič kaznivih dejanj;

6.  poziva ad hoc parlamentarni odbor za volilno reformo, naj hitro konča pregled volilnega zakonika, pri tem pa obravnava vsa prejšnja priporočila OVSE/ODIHR in poveča preglednost financiranja strank in integriteto volilnih postopkov; poziva pristojne organe, naj zagotovijo pravočasno izvajanje pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami junija 2017 ter nepristranskost in depolitizacijo volilne uprave; opozarja, da so vse politične stranke dolžne zagotoviti, da bodo demokratične volitve potekale v skladu z mednarodnimi standardi; poziva organe, naj spodbujajo organizacije civilne družbe k dejavni udeležbi pri pregledu celotnega volilnega postopka; opominja, da so svobodne in poštene volitve bistvenega pomena za napredek v pristopnem procesu pridruževanja EU; poudarja, da je treba obravnavati vprašanja glede financiranja političnih strank in odgovornega revizijskega sistema;

7.  poziva albanske politične stranke, naj pri oblikovanju seznama kandidatov za naslednje volitve spoštujejo duh in črko zakona, ki storilcem kaznivih dejanj preprečuje opravljanje javne funkcije; poziva k celovitemu izvajanju tega zakona;

8.  spodbuja albanske organe, naj sprejmejo ukrepe za spodbujanje možnosti za albanske državljane, ki prebivajo v tujini, da lahko volijo na albanskih volitvah zunaj države;

9.  pozdravlja izboljšano preglednost in vključenost parlamentarnih dejavnosti, vendar poziva, naj se poveča zmogljivost parlamenta, da bo mogoče spremljati izvajanje reform in njihovo skladnost s standardi EU ter bolje uporabiti različne nadzorne mehanizme in institucije, ki omogočajo zagotavljanje odgovornosti vlade; poziva, naj se odobri parlamentarni etični kodeks, poslovnik pa naj odraža zakon o vlogi parlamenta v procesu vključevanja v EU; ponuja, da bi v okviru podpornega programa Evropskega parlamenta za parlamente držav širitve preučil načine za tesnejše sodelovanje z albanskim parlamentom ter tako povečal njegovo zmogljivost za pripravo kakovostne zakonodaje, ki bi bila v skladu s pravnim redom EU, in izvajanje nadzorne vloge pri izvajanju reform;

10.  je seznanjen s prizadevanji za vzpostavljanje državljanom prijaznejše javne uprave in stalnim napredkom pri izvajanju njene reforme, pa tudi reforme javnega finančnega poslovodenja; poziva k nadaljnjemu napredku pri krepitvi izvajanja zakonov o javni upravi in upravnih postopkih, da bi izboljšali postopke zaposlovanja in napredovanja na podlagi zaslug in uspešnosti ter okrepili institucionalne in kadrovske zmogljivosti, s čimer bi utrdili dosežke pri zagotavljanju učinkovitejše, depolitizirane, pregledne in strokovne javne uprave, kar bo omogočilo tudi učinkovita pogajanja o pristopu k EU; poziva k povečanju pristojnosti, neodvisnosti in učinkovitosti struktur na področju človekovih pravic, kot je urad varuha človekovih pravic, in njihovih virov; izreka pohvalo nacionalnemu svetu za evropsko povezovanje za pobude o krepitvi zmogljivosti javne uprave in civilne družbe pri spremljanju izvajanja reform, povezanih s pristopom; poudarja, da je treba zagotoviti neodvisnost regulativnih in nadzornih organov;

11.  je seznanjen, da se izvaja teritorialna reforma; poudarja, da so potrebna precejšnja prizadevanja za povečanje finančne in upravne zmogljivosti novih oddelkov lokalne uprave;

12.  pozdravlja sprejetje najpomembnejših delov zakonodaje za boj proti korupciji, tudi dela o zaščiti prijaviteljev nepravilnosti; še vedno pa je zaskrbljen, da je korupcija zelo pogosta in razširjena na številnih področjih in je še vedno resen problem, ki spodkopava zaupanje ljudi v javne institucije; je zaskrbljen, da so osrednje institucije za boj proti korupciji še vedno tarča političnega vmešavanja in imajo omejene upravne zmogljivosti; ugotavlja, da slabo medinstitucionalno sodelovanje in izmenjava informacij še vedno ovirata proaktivne preiskave in učinkovit pregon korupcije; poudarja, da je potreben ustreznejši pravni okvir za urejanje navzkrižja interesov, lobiranja in boljšega medinstitucionalnega sodelovanja, zlasti med policijo in javnim tožilstvom, da bi izboljšali rezultate na področju preiskav, pregona in obsodb, tudi v odmevnejših primerih;

13.  pozdravlja stalno izvajanje strategije in akcijskega načrta za boj proti organiziranemu kriminalu ter okrepljeno mednarodno policijsko sodelovanje; prav tako poziva, naj se razbijejo organizirane kriminalne združbe in poveča število pravnomočnih obsodb v primerih organiziranega kriminala, in sicer z okrepitvijo sodelovanja med mednarodnimi organizacijami, policijo in tožilstvom ter povečanjem institucionalnih in operativnih zmogljivosti; je zaskrbljen, ker uspeh na področju zamrznitve in zaplembe nezakonito pridobljenega premoženja še vedno ni zadovoljiv; poziva k povečanju zmogljivosti in pogostejšim finančnim preiskavam za izboljšanje rezultatov na teh področjih; ugotavlja, da kljub povečanju števila preiskav o pranju denarja število pravnomočnih obsodb ostaja nizko;

14.  sicer pozdravlja nedavne operacije proti nasadom konoplje, vendar poziva k ostrejšim ukrepom za izkoreninjenje pridelave in proizvodnje drog ter nedovoljenega prometa s prepovedanimi drogami v Albaniji in s tem povezanih mrež organiziranega kriminala, vključno s poglobitvijo mednarodnega in regionalnega sodelovanja; ugotavlja pa, da policija in tožilstvo ne zmoreta odkriti kriminalnih mrež, ki pridelujejo droge;

15.  poziva k okrepljenim prizadevanjem za obvladovanje nenadzorovanega širjenja nedovoljenega prometa z orožjem, med drugim z okrepitvijo sodelovanja z EU ter z uničenjem preostalih zalog osebnega in lahkega orožja ter izboljšanjem pogojev za skladiščenje; je zaskrbljen zaradi izredno visoke stopnje ubojev s strelnim orožjem v Albaniji;

16.  poziva k povečanju vladnih zmogljivosti za odkrivanje, odvzem in zaplembo dobička od kibernetske kriminalitete in za preprečevanje pranja denarja prek interneta;

17.  spodbuja Albanijo, naj še izboljša svoj pravni okvir za podelitev statusa mednarodne zaščite beguncem; izraža pohvalo albanski policiji, ki si prizadeva za obsežnejšo izmenjavo informacij s Frontexom, in poziva k nadaljnjemu poglabljanju sodelovanja med EU in Albanijo, da bi zaščitili pravice beguncev v skladu z mednarodnimi standardi in temeljnimi vrednotami EU; je zaskrbljen zaradi nedavnega porasta primerov trgovine z ljudmi; poziva k okrepljenim prizadevanjem za preprečevanje trgovine z ljudmi, pri čemer naj posebno pozornost nameni glavnim žrtvam trgovine z ljudmi, zlasti mladoletnikom brez spremstva, ženskam in dekletom;

18.  izraža zaskrbljenost nad prenatrpanostjo zaporov in nad pomanjkljivo zdravstveno oskrbo v priporih (po poročanjih), pa tudi nad slabim ravnanjem z osumljenci na policijskih postajah; priporoča, da se pregleda pristop h kaznovanju, znova klasificira kazniva dejanja in pogosteje uporablja nadomestne možnosti za prestajanje kazni v zaporu;

19.  ugotavlja, da se je izboljšalo sodelovanje med državnimi institucijami in organizacijami civilne družbe v zvezi z zadevami EU, vključno s sodelovanjem teh organizacij na sestankih nacionalnega sveta za evropsko povezovanje; ugotavlja, da je opolnomočena civilna družba bistveni sestavni del vsakega demokratičnega sistema; zato poudarja, da je na vseh vladnih ravneh, tudi lokalni, potrebno še tesnejše sodelovanje z organizacijami civilne družbe; s tem v zvezi pozdravlja ustanovitev nacionalnega sveta za civilno družbo; poziva k učinkovitemu uresničevanju pravice do obveščanja in javnega posvetovanja ter k boljši pravni ureditvi fiskalnega okvira, ki velja za organizacije civilne družbe;

20.  opozarja, da je med ključnimi prednostnimi nalogami treba okrepiti varstvo človekovih pravic, manjšinskih pravic in protidiskriminacijske politike, vključno s spodbujanjem njihovega izvajanja; poziva pristojne oblasti, naj si še naprej prizadevajo za razmere, ki bodo spodbujale vključevanje in strpnost do vseh manjšin v državi v skladu s standardi varstva evropskih manjšin, tudi z okrepitvijo vloge državnega odbora za manjšine; pozdravlja prve ukrepe za izboljšanje pravnega okvira za varstvo manjšin; poziva Albanijo, naj sprejme okvirno zakonodajo o varstvu manjšin in ratificira Evropsko listino o regionalnih in manjšinskih jezikih; je seznanjen s postopkom obsežnega posvetovanja, ki je zajemalo neodvisne institucije, manjšinska združenja in civilno družbo; poudarja, da je treba izboljšati življenjske pogoje za Rome, Egipčane in druge etnične manjšine; poziva k sprejetju konkretnih ukrepov, kot je vpis v matično knjigo (rojstni listi in osebni dokumenti) za Rome in Egipčane; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za izboljšanje njihovega dostopa do zaposlitve ter vseh javnih in socialnih storitev, izobraževanja, zdravstva, socialnih stanovanj in pravne pomoči; je zaskrbljen, da ostaja vključevanje romskih otrok v izobraževalni sistem kljub izboljšavam najnižje v regiji;

21.  pozdravlja prizadevanja urada varuha človekovih pravic za izboljšanje zakonodaje o človekovih pravicah, zlasti v okviru reforme pravosodja; pozdravlja dejavno spodbujanje pravic ranljivih skupin in načel človekovega dostojanstva, svobode, enakosti in pravne države; obžaluje, da je delo urada varuha človekovih pravic še vedno omejeno zaradi pomanjkanja sredstev in osebja v njegovih centralnih in lokalnih uradih; poziva k okrepitvi pristojnosti, neodvisnosti, učinkovitosti in virov njegovega urada;

22.  je še vedno zaskrbljen zaradi diskriminacije žensk in deklet, ki pripadajo prikrajšanim in marginaliziranim skupinam, in pomanjkanja ustreznih ukrepov za njihovo zaščito kot tudi zaradi visokega števila primerov nasilja v družini nad ženskami in dekleti; poudarja potrebo po dodatnih prizadevanjih, da bi oblikovali evidenco primerov boja proti diskriminaciji; poziva pristojne organe, naj nadaljujejo dejavnosti za ozaveščanje in preprečevanje nasilja v družini ter izboljšajo podporo za žrtve tovrstnega nasilja; ponovno poziva k polnemu izvajanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (Istanbulska konvencija); poziva organe, naj se s sistematičnim izobraževanjem, javno razpravo in vladnimi ukrepi spoprimejo s stereotipnimi predsodki na podlagi spola;

23.  poziva k boljšim institucionalnim mehanizmom za zaščito pravic otrok in odpravo dela otrok;

24.  ugotavlja, da so potrebna dodatna prizadevanja za zaščito pravic vseh manjšin v Albaniji prek celovitega izvajanja ustrezne zakonodaje; priporoča, naj se pravice pripadnikov bolgarske manjšine v pokrajinah Prespa, Golo Brdo in Gora uzakonijo in zagotavljajo v praksi;

25.  pozdravlja izboljšanje varstva pravic oseb LGBTI in sprejetje nacionalnega akcijskega načrta za osebe LGBTI za obdobje 2016–2020 ter spodbuja vlado, naj še naprej izvaja ukrepe tega programa in dodatno utrdi sodelovanje vlade z organizacijami civilne družbe na področju pravic LGBTI; nadalje poziva vlado in snovalce politik, naj zagotovijo, da bodo pogoji za priznanje spola izpolnjevali standarde iz priporočila CM/Rec(2010)5 odbora ministrov Sveta Evrope državam članicam o ukrepih za boj proti diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti ali identitete;

26.  obžaluje, da pristojni organi do zdaj niso izvedli učinkovite kazenske preiskave glede izgube življenj na demonstracijah 21. januarja 2011; poziva organe, naj brez nepotrebnega odlašanja nadaljujejo z zagotavljanjem pravice žrtvam dogodkov, ki so se pripetili na ta dan;

27.  želi pohvaliti versko strpnost in dobro sodelovanje med verskimi skupnostmi; spodbuja pristojne organe in verske skupnosti, naj sodelujejo pri ohranjanju in spodbujanju verskega sožitja v skladu z ustavo; meni, da je treba nujno preprečiti islamsko radikalizacijo z usmerjenim pristopom obveščevalne službe, organov pregona in pravosodnih institucij, tudi z odvračanjem in ponovnim vključevanjem vračajočih se tujih borcev, se zoperstaviti nasilnemu ekstremizmu s sodelovanjem z organizacijami civilne družbe in verskimi skupnostmi, ter okrepiti regionalno in mednarodno sodelovanje na tem področju; izraža pohvalo za celovit pravni okvir države za preprečevanje financiranja terorizma in boj proti njemu; poziva, da bi morali vsi ukrepi v vseh okoliščinah zagotavljati spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v skladu z mednarodnimi standardi; poudarja pomen posebnih izobraževalnih programov za preprečevanje radikalizacije ter za rehabilitacijo in vključevanje posameznikov v družbo;

28.  obžaluje, da je bil lani na področju svobode medijev dosežen le omejen napredek; ponavlja, kako pomembni so strokovni ter neodvisni zasebni in javni mediji; je zaskrbljen zaradi političnega vpliva na medije in vsesplošne samocenzure med novinarji; je seznanjen s počasnim izvajanjem zakona o avdiovizualnih medijih in z zamudami pri zapolnjevanju prostih delovnih mest v uradu za avdiovizualne medije; poziva k ukrepom, s katerimi bi dvignili strokovne in etične standarde ter povečali pogostost rednih delovnih pogodb za novinarje, izboljšali preglednost vladnega oglaševanja v medijih ter zagotovili neodvisnost, nepristranskost in odgovornost regulativnega organa ter javne radiotelevizije, zlasti ob upoštevanju bližajočih se parlamentarnih volitev; ponovno poudarja, da je treba dokončati in sprejeti notranji statut javne radiotelevizije RTSH in dokončati postopek prehoda na digitalno radiodifuzijo;

29.  pozdravlja izboljšave pri fiskalni konsolidaciji, boljše rezultate pri poslovanju in prizadevanja za boj proti neformalni ekonomiji; vseeno ugotavlja, da stalno prihaja do pomanjkljivosti pri delovanju pravne države in da je regulativno okolje okorno, to pa odvrača naložbe; je zaskrbljen, ker nakazila migrantov pomembno spodbujajo notranje povpraševanje; poziva pristojne organe, naj sprejmejo ukrepe za boljše izvrševanje pogodb, pobiranje davkov in še naprej izvajajo reformo pravosodja, da bi izboljšali poslovno okolje; izraža zaskrbljenost zaradi visoke stopnje neposrednih javnih naročil in nekonkurenčnih razpisov ter oddaje dolgoročnih naročil podizvajalcem in javno-zasebnih partnerstev z vprašljivim učinkom na področju javnega interesa;

30.  priporoča organom, naj pospešijo gradnjo pomembnih infrastrukturnih projektov, kot sta železniška povezava in sodobna avtocesta med Tirano in Skopjem v sklopu koridorja VIII;

31.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je upravna zmogljivost za izvrševanje okoljske zakonodaje omejena in da sta ravnanje z odpadki in upravljanje voda neučinkovita, to pa pogosto povzroča kazniva dejanja zoper okolje, ki ogrožajo gospodarske vire Albanije in preprečujejo oblikovanje z viri gospodarnega gospodarstva; poudarja, da je treba povečati kakovost presoje okoljskega vpliva ter pri ustreznih projektih zagotoviti javno udeležbo in posvetovanje s civilno družbo; poudarja, kako pomembno je izpolniti cilje boja proti podnebnim spremembam, ne da bi to negativno vplivalo na biotsko raznovrstnost, pokrajino, vodne vire, živalske in rastlinske vrste ter prizadeto lokalno prebivalstvo; je močno zaskrbljen, saj Komisija poroča, da se 44 od 71 načrtovanih hidroelektrarn gradi na zaščitenih območjih;

32.  poudarja, da okoljski vpliv hidroelektrarn pogosto ni pravilno ocenjen, da bi zagotovili skladnost z mednarodnimi standardi in ustrezno naravovarstveno zakonodajo EU; svetuje vladi, naj ponovno razmisli o ustanovitvi nacionalnega parka Vjosa vzdolž vse reke in opusti načrte za nove hidroelektrarne vzdolž reke Vjose in njenih pritokov; spodbuja večje usklajevanje z zakonodajo EU na področju energije, zlasti sprejetje nacionalne energetske strategije, da bi povečali energetsko neodvisnost in učinkovitost; pozdravlja nacionalni akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2015–2020;

33.  ugotavlja, da uveljavljanje lastninskih pravic še vedno ni zagotovljeno na učinkovit način; odločno poziva, naj se konča postopek registracije in vračanja premoženja ter izplačevanja odškodnine, prav tako pa naj se posodobi in učinkovito izvaja strategija o lastninskih pravicah za obdobje 2012–2020; prav tako poziva organe, naj v zvezi s tem oblikujejo načrt z jasno opredeljenimi pristojnostmi in roki ter izvedejo javno informacijsko kampanjo, da bi nekdanje lastnike seznanili z njihovimi pravicami in dolžnostmi v zvezi z vračanjem premoženja; poziva k povečanju preglednosti, pravne gotovosti in enakosti obravnave v zvezi z zakonom o odškodnini za premoženje, ki je bilo zaseženo v komunističnem obdobju; poziva k imenovanju nacionalnega koordinatorja za lastninske pravice in k pospešitvi postopka registriranja in evidentiranja premoženja, vključno z digitalizacijo;

34.  poudarja, kako pomembne so preiskave v postopku odkrivanja zločinov nekdanjega komunističnega režima, in izpostavlja moralno, politično in pravno odgovornost državnih institucij pri tem postopku; poziva organe, naj pripravijo ustrezne zakonodajne ukrepe, s katerimi bi pomagali pri rehabilitaciji žrtev, vključno z nadomestilom za posameznike in njihove družine, in prekličejo vse politično motivirane sodbe, ki še vedno veljajo; poziva državne institucije, naj opravijo preiskave in storilce, ki so v obdobju komunistične diktature zagrešili zločin zoper človečnost, privedejo pred sodišče;

35.  ugotavlja, da je obravnava komunistične preteklosti izjemno pomembna pri soočanju s kršitvami človekovih pravic ter iskanju resnice in pravice za žrtve; pozdravlja zakon o ustanovitvi organa za odprtje arhivov Sigurimija; pozdravlja, da sta predsedstvo OVSE in nemško veleposlaništvo objavila anketo "Poznavanje in dojemanje komunistične preteklosti Albanije v javnosti ter pričakovanja v prihodnosti"; meni, da bo mogoče na podlagi teh prizadevanj vzpostaviti dialog o preteklosti in opredeliti pričakovanja za prihodnost;

36.  poudarja, kako pomembno je okrepiti socialni dialog, vključenost organizacij civilne družbe, zmogljivost socialnih partnerjev in mehanizme za uveljavljanje socialnih pravic; poziva vlado, naj posodobi izobraževalni sistem, da bi bilo mogoče vzpostaviti bolj vključujočo družbo, zmanjšati neenakost in diskriminacijo ter mladim bolje posredovati veščine in znanje; poudarja, kako pomembna je podpora iz instrumenta za predpristopno pomoč, namenjena izobraževanju, zaposlovanju in socialnim politikam;

37.  poziva albanske organe, naj okrepijo politiko, namenjeno invalidom, ki se še vedno soočajo s težavami pri dostopu do izobraževanja, zaposlovanja, zdravstvenega varstva, socialnih storitev in sprejemanja odločitev, vključno z ovirami, ki jim preprečujejo, da bi svobodno izvajali svojo glasovalno pravico;

38.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je ponovno povečalo število neutemeljenih prošenj za azil, ki jih v državah članicah EU vlagajo Albanci; poziva vlado, naj sprejme takojšnje in odločne ukrepe za obravnavanje tega pojava in za krepitev ozaveščanja, socialno-ekonomske podpore in prizadevanj za preprečevanje na tem področju; poziva jo tudi, naj obravnava dejavnike za spodbujanje, povezane z brezposelnostjo in strukturnimi pomanjkljivostmi na področju socialne zaščite, izobraževanja in zdravstvenih politik; poudarja, da je treba generalnemu direktoratu za meje in migracije ter obmejni policiji zagotoviti zadostne človeške vire ter izboljšati ustrezno medinstitucionalno sodelovanje, da bi se bilo mogoče bolje zoperstaviti nezakoniti migraciji;

39.  želi pohvaliti Albanijo, da nenehno v celoti upošteva ustrezne izjave EU in sklepe Sveta, s čimer dokazuje jasno predanost evropskemu povezovanju in solidarnosti; poudarja pomen in nujnost stalnega konstruktivnega prispevka Albanije za politično stabilnost v regiji;

40.  pozdravlja odločitev albanskih organov, da zunanjo politiko uskladijo s Sklepom Sveta (SZVP) 2016/1671, ki podaljšuje restriktivne ukrepe EU zoper Rusijo;

41.  poudarja, kako pomembno je skrbeti za dobre sosedske odnose, ki ostajajo pomemben del procesa širitve in pogojevanja pri stabilizacijo-pridružitvenem procesu; pozdravlja konstruktivno in proaktivno vlogo Albanije pri spodbujanju regionalnega sodelovanja in dobrih sosedskih odnosov z drugimi državami širitve in sosednjimi državami članicami EU; pozdravlja udeležbo Albanije v pobudi zahodnobalkanske šesterice;

42.  želi pohvaliti Albanijo in Srbijo, da si nenehno prizadevata izboljšati dvostranske odnose in okrepiti regionalno sodelovanje na politični in družbeni ravni, na primer z regionalnim uradom za sodelovanje mladih s sedežem v Tirani; spodbuja obe državi, naj še naprej dobro sodelujeta ter spodbujata spravo v regiji, zlasti s programi za mlade, na primer tistimi, ki so na voljo v sklopu Pozitivne agende za mlade na Zahodnem Balkanu;

43.  je seznanjen z nedavnimi trenji v odnosih med Albanijo in Grčijo ter priporoča, da se obe strani vzdržita dejanj ali izjav, ki bi utegnile imeti negativne posledice za odnose;

44.  ponovno poziva Komisijo, naj v svoja poročila vključi informacije o podpori, ki je bila Albaniji zagotovljena z instrumentom za predpristopno pomoč, in učinkovitosti izvedenih ukrepov, zlasti v zvezi s podporo, ki je bila izplačana v okviru tega instrumenta in namenjena izvajanju ključnih prednostnih nalog in ustreznih projektov;

45.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladi in parlamentu Albanije.


Poročilo o Bosni in Hercegovini za leto 2016
PDF 303kWORD 62k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2017 o poročilu Komisije o Bosni in Hercegovini za leto 2016 (2016/2313(INI))
P8_TA(2017)0037A8-0026/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Bosno in Hercegovino (BiH) na drugi,

–  ob upoštevanju protokola o prilagoditvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter BiH na drugi strani zaradi upoštevanja pristopa Republike Hrvaške k Evropski uniji, ki je bil parafiran 18. julija 2016, podpisan pa 15. decembra 2016,

–  ob upoštevanju prošnje Bosne in Hercegovine za članstvo v Evropski uniji z dne 15. februarja 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta 19. in 20. junija 2003 o Zahodnem Balkanu in njihove priloge z naslovom „Solunska agenda za Zahodni Balkan: premik k evropski integraciji“,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. septembra 2016 o prošnji Bosne in Hercegovine za članstvo v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva EU z dne 13. decembra 2016,

–  ob upoštevanju prve seje stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-BiH 5. in 6. novembra 2015 v Sarajevu in prvih srečanj stabilizacijsko-pridružitvenega sveta in stabilizacijsko-pridružitvenega odbora EU-BiH 11. oziroma 17. decembra 2015,

–  ob upoštevanju končne izjave predsednika vrhunskega srečanja o Zahodnem Balkanu 4. julija 2016 v Parizu in priporočil organizacij civilne družbe za to srečanje,

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice in komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja z dne 1. avgusta 2016 o pristanku oblasti Bosne in Hercegovine glede ključnih ukrepov na potu države v EU,

–  ob upoštevanju skupne izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice in komisarja za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja z dne 17. septembra 2016 po odločitvi ustavnega sodišča BiH glede dneva Republike Srbske,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. novembra 2016 o širitveni politiki EU za leto 2016 (COM(2016)0715), ki mu je priložen delovni dokument služb Komisije z naslovom „Poročilo o Bosni in Hercegovini za leto 2015“ (SWD(2016)0365),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča z naslovom „Predpristopna pomoč EU za krepitev upravne zmogljivosti na Zahodnem Balkanu: metarevizija“(1),

–  ob upoštevanju petdesetega poročila visokega predstavnika za izvajanje mirovnega sporazuma o Bosni in Hercegovini Varnostnemu svetu OZN(2),

–  ob upoštevanju izjave vodje delegacije EU pri ZN Joãja Valeja de Almeide v imenu Evropske unije in njenih držav članic novembra 2016 med razpravo Varnostnega sveta o razmerah v Bosni in Hercegovini,

–  ob upoštevanju programa reform za BiH za obdobje 2015–2018, ki je bil sprejet julija 2015, in usklajevalnega mehanizma, ki so ga svet ministrov BiH ter vladi Federacije BiH in Republike Srbske sprejeli 23. avgusta 2016,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o tej državi,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0026/2017),

A.  ker EU ostaja zavezana perspektivi članstva BiH v EU ter njeni ozemeljski celovitosti, suverenosti in enotnosti; ker je bil na poti k vključitvi v EU dosežen napredek; ker je Svet pozval Komisijo, naj pripravi mnenje o prošnji za članstvo Bosne in Hercegovine;

B.  ker je komisar za evropsko sosedsko politiko in širitvena pogajanja državnim organom Bosne in Hercegovine 9. decembra 2016 v Sarajevu predal vprašalnik;

C.  ker bo začasna ustavitev uporabe avtonomnih trgovinskih ukrepov odpravljena, ko bo protokol o prilagoditvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma podpisan in se bo začel začasno uporabljati;

D.  ker so oblasti na vseh ravneh s programom reform za Bosno in Hercegovino 2013–2018 potrdile, da je treba nujno začeti postopek sanacije in posodobitve gospodarstva, da bi ustvarili nova delovna mesta in spodbudili trajnostno, učinkovito, socialno pravično in trajno gospodarsko rast; ker je BiH pokazala zavezanost in pripravljenost za začetek nadaljnjih družbeno-gospodarskih reform, ki so nujne za zmanjšanje še vedno previsoke stopnje brezposelnosti mladih;

E.  ker je neodvisno, delujoče in stabilno pravosodje pomembno za zagotavljanje vladavine prava in napredka na poti k pristopu k EU;

F.  ker je vzdržnost procesa sprave še vedno na preizkušnji; ker bo napredek v procesu pristopa k EU omogočil nadaljnjo spravo;

G.  ker BiH še vedno ni izvršila sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) v zadevah Sejdić-Finci, Zornić in Pilav;

H.  ker je korupcija še vedno zelo razširjena, tudi na najvišjih ravneh;

I.  ker je še vedno 74 000 notranje razseljenih oseb in znatno število beguncev iz Bosne in Hercegovine v sosednjih državah, po Evropi in po vsem svetu, 6808 oseb pa je pogrešanih;

J.  ker je izobraževanje bistveno za oblikovanje in spodbujanje strpne in vključujoče družbe ter za spodbujanje medsebojnega razumevanja na področju kulture, vere in etnične pripadnosti v državi;

K.  ker je BiH podpisnica Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje (Espoo, 1991);

L.  ker se vse (potencialne) države kandidatke ocenjujejo po dosežkih, časovni načrt za pristop pa se določa glede na hitrost in kakovost potrebnih reform;

1.  pozdravlja, da je Svet obravnaval prošnjo BiH za članstvo v EU in predajo vprašalnika, ter pričakuje mnenje Komisije o njeni vsebini; poziva pristojne organe BiH na vseh ravneh, naj se dejavno zavežejo temu procesu ter sodelujejo v postopku priprave mnenja Komisije in se pri tem usklajujejo, na poizvedbe Komisije pa naj zagotovijo en sam celovit niz odgovorov; poudarja, da bo ta postopek služil tudi kot dokaz za delovanje države; ponovno poudarja, da je proces pristopa k EU vključujoč proces, ki zajema vse deležnike;

2.  ceni in pozdravlja vlogo trojke predsedstev, ki ima pomembno vlogo pri spodbujanju vseh drugih institucionalnih akterjev na vseh ravneh, da si prizadevajo za uresničevanje njihove vloge v celotnem procesu približevanja države Evropski uniji;

3.  pozdravlja napredek pri izvajanju programa reform za obdobje 2015–2018 ter odločenost države, da si prizadeva za nadaljnje institucionalne in družbeno-gospodarske reforme; opozarja, da je bil novi pristop EU do BiH sprožen zaradi težkih družbeno-gospodarskih razmer in vse večjega nezadovoljstva med državljani; ugotavlja, da so se razmere nekoliko izboljšale, vendar poudarja, da je potrebno usklajeno in učinkovito izvajanje programa reform v skladu z akcijskim načrtom, da bi se po vsej državi dosegle resnične spremembe in konkretne izboljšave življenja vseh državljanov BiH;

4.  poziva k ohranitvi reformnega zagona, da bi se BiH preoblikovala v popolnoma učinkovito, vključujočo in delujočo državo, ki bi zagotavljala enakost in demokratično zastopanost vseh konstitutivnih narodov in državljanov; obžaluje, da etnični in politični razkol, ki je posledica globoko zakoreninjenih teženj po razcepitvi, ki preprečujejo običajen demokratični razvoj, ter nadaljnja politizacija javnih uprav še vedno pogosto ovirata skupna reformna prizadevanja; poudarja tudi, da BiH ne bo uspešna kandidatka za članstvo v EU, dokler se ne vzpostavijo ustrezni institucionalni pogoji; poziva vse politične voditelje, naj si prizadevajo za uvedbo potrebnih sprememb, vključno z reformo volilnega zakonika, pri tem pa upoštevajo tudi načela iz prejšnjih resolucij, na primer načela federalizma, decentralizacije in legitimnega zastopanja, s čimer bi zagotovili, da bi lahko vsi državljani na volitvah enakopravno nastopili kot kandidati, bili izvoljeni in izvajali funkcijo na vseh političnih ravneh; meni, da je bistvenega pomena ohraniti soglasje o vključitvi v EU in usklajeno napredovati na področju pravne države, vključno z bojem proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter reformo pravosodja in javne uprave; v enaki meri poudarja, da bi moralo biti nadaljnje in učinkovito osredotočanje na družbene in gospodarske reforme še naprej prednostna naloga;

5.  pozdravlja dogovor o vzpostavitvi usklajevalnega mehanizma za zadeve, povezane z EU, ki naj bi izboljšal funkcionalnost in učinkovitost pristopnega procesa, tudi kar zadeva finančno pomoč EU, in omogočil boljše sodelovanje z EU; poziva, naj se ga začne hitro izvajati; prav tako poziva, naj se zagotovi učinkovito sodelovanje in komuniciranje med vsemi ravnmi vlade in z EU, da bi spodbudili uskladitev s pravnim redom Unije in njegovo izvajanje ter zagotovili zadovoljive odgovore na poizvedbe Komisije med celotnim postopkom priprave njenega mnenja; meni, da je nesprejemljivo, da vlada Republike Srbske poskuša vzpostaviti vzporedne komunikacijske kanale, tako da sprejema določbe o neposrednem poročanju Komisiji; poziva k nadaljnji okrepitvi vloge in zmogljivosti direktorata za evropsko integracijo, da bi v celoti prevzel svojo funkcijo usklajevanja v okviru izvajanja stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma ter na splošno v procesu pristopa;

6.  je zadovoljen s podpisom Protokola o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu, ki se bo začel začasno uporabljati 1. februarja 2017 in s katerim bodo ponovno samodejno uvedeni avtonomni trgovinski ukrepi, ki so bili prekinjeni 1. januarja 2016; željno pričakuje hitro in nemoteno ratifikacijo protokola;

7.  obžaluje, da poslovnik stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora še ni bil sprejet, in sicer zaradi poskusov, da bi vanj uvedli blokiranje na podlagi etnične pripadnosti, zaradi česar ostaja BiH edina država širitve, v kateri še ni bilo mogoče ustrezno ustanoviti takšnega odbora; poziva organe predsedstva parlamenta BiH, naj brez odlašanja poiščejo rešitev za izpolnitev zahtev institucionalnega in pravnega okvira EU in zagotovijo smiseln parlamentarni nadzor nad pristopnim procesom; želi spomniti, da je treba v skladu s stabilizacijsko-pridružitvenim sporazumom sprejeti poslovnik in da njegovo nesprejetje pomeni neposredno kršitev izvajanja sporazuma;

8.  pozdravlja nekatere izboljšave volilne zakonodaje v skladu s priporočili Urada za demokratične institucije in človekove pravice pri Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE-ODIHR); je seznanjen, da so lokalne volitve 2. oktobra 2016 na splošno potekale urejeno; obžaluje, da meščani Mostarja po šestih letih še vedno ne morejo uresničevati svoje demokratične pravice do izvolitve svojih lokalnih predstavnikov zaradi stalnih nesoglasij med političnimi voditelji; poziva, naj se začne s spremembo volilne zakonodaje in mestnega statuta hitro izvajati sodba ustavnega sodišča o Mostarju; odločno obsoja nesprejemljivo nasilje nad volilnimi uradniki v Stolcu in poziva pristojne organe, naj ob upoštevanju načel pravne države poiščejo rešitev, preiščejo vsa nasilna dejanja in volilne nepravilnosti ter zagotovijo kazenski pregon storilcev, ugotavlja, da je centralna volilna komisija BiH razveljavila volitve v Stolcu, in poziva k ponovnim volitvam, ki naj se izvajajo v skladu z demokratičnimi standardi, mirno in strpno;

9.  obžaluje, da izražena politična zaveza boju proti korupciji ni prinesla oprijemljivih rezultatov; poudarja, da ni doseženih rezultatov v najbolj odmevnih zadevah ter da je pravni in institucionalni okvir za boj proti sistemski korupciji, ki med drugim vključuje financiranje političnih strank, javna naročila, nasprotje interesov in prijavo premoženja, šibek in neustrezen; priznava napredek pri sprejemanju akcijskih načrtov o boju proti korupciji in ustanovitvi organov za preprečevanje korupcije na različnih ravneh upravljanja ter poziva k doslednemu in hitremu izvajanju teh sklepov; z zaskrbljenostjo opaža, da razdrobljenost in slabo sodelovanje med agencijami ovirata učinkovitost ukrepov za boj proti korupciji; poziva, naj se z ustreznimi kanali usklajevanja zagotovi večja strokovna specializacija v policiji in sodstvu; poudarja, da je treba doseči rezultate pri učinkovitem nadzoru financiranja političnih strank in kampanj, ustvariti pregledne postopke zaposlovanja v širšem javnem sektorju in odpraviti korupcijo pri postopku javnega naročanja;

10.  poudarja, da so rezultati popisa iz leta 2013 pomembna podlaga za zagotovitev zadovoljivega odgovora na vprašalnik Komisije in bistvenega pomena za učinkovito družbeno-gospodarsko načrtovanje; pozdravlja končno oceno mednarodne nadzorne misije, v kateri je ta prišla do zaključka, da je bil popis v BiH v celoti izveden skladno z mednarodnimi standardi; obžaluje, da Republika Srbska rezultatov popisa ni hotela priznati za legitimne in da so njeni organi objavili svoje, ki se razlikujejo od tistih, ki jih je potrdil statistični urad BiH; poziva Republiko Srbsko, naj svoj pristop znova pretehta; poziva statistične urade BiH, naj na tem področju zagotovijo bistven napredek ter svojo statistiko in metodologijo uskladijo s standardi Eurostata;

11.  opozarja, da je strokovna, učinkovita in na zaslugah temelječa javna uprava temelj procesa povezovanja za vsako državo, ki si želi postati članica EU; je zaskrbljen, ker se javna uprava še naprej drobi in politizira, to pa ovira institucionalne in zakonodajne reforme ter povzroča, da je zagotavljanje javnih storitev državljanom zapleteno in drago; poziva, naj se do razvoja politik in usklajevanja med vsemi ravnmi vlade nujno pristopa bolj usklajeno, poziva pa tudi k depolitizaciji javne uprave in javnega sektorja, boljšemu srednjeročnemu načrtovanju in jasni strategiji za upravljanje javnih financ;

12.  ponovno izraža zaskrbljenost, ker se nadaljuje drobljenje na štiri različne pravne sisteme; poudarja, da je treba hitro obravnavati nerešene pomanjkljivosti sodstva, okrepiti njegovo učinkovitost in neodvisnost, tudi z depolitizacijo, se boriti proti korupciji v sodstvu in izvajati ustrezne postopke za izvrševanje sodnih odločb; poziva, naj se hitro sprejme akcijski načrt za izvajanje reform pravosodja v obdobju 2014–2018; poziva k polnemu izvajanju zakonodaje za zaščito otrok in učinkovit dostop otrok do pravnega varstva; pozdravlja sprejetje zakona o brezplačni pravni pomoči na državni ravni in uvedbo smernic visokega sodnega in tožilskega sveta o preprečevanju navzkrižja interesov, pripravi načrtov za zagotavljanje integritete in disciplinskih ukrepih;

13.  poziva k okrepitvi splošne učinkovitosti sodstva, povečanju preglednosti in objektivnosti v postopku izbire novih sodnikov in tožilcev ter k okrepitvi mehanizmov za prevzemanje odgovornosti in zagotavljanje integritete v sodstvu; poudarja, da je treba okrepiti mehanizme za preprečevanje navzkrižja interesov in vzpostaviti mehanizme za preglednost finančnih poročil in prijav premoženja v sodstvu; je seznanjen s pomembno vlogo strukturiranega dialoga o pravosodju pri obravnavanju pomanjkljivosti v pravosodju BiH; poziva k iskanju zakonodajne rešitve, ki bi omogočala spremljanje učinkovitosti obravnave primerov na celotnem ozemlju BiH;

14.  obžaluje, da se številne sodbe ustavnega sodišča ne izvajajo, vključno s sodbo o spoštovanju temeljnih demokratičnih pravic državljanov Mostarja za udeležbo na lokalnih volitvah; poziva k hitremu začetku izvajanja vseh sodb; opozarja predvsem na sodbo ustavnega sodišča o dnevu Republike Srbske, ki se je izpodbijala na referendumu 25. septembra 2016; meni, da je to resna kršitev Daytonskega mirovnega sporazuma ter napad na sodstvo in vladavino prava; poudarja, da je potreben dialog, ne pa enostranske pobude; poudarja, da so nacionalistična in populistična retorika in ukrepi resna ovira za razvoj in da je spoštovanje pravne države in ustavnega okvira države izjemno pomembno za napredovanje na poti do članstva v EU ter za ohranitev miru in stabilnosti v BiH;

15.  strogo obsoja zakon o javnem redu in miru v Republiki Srbski, ki še vedno velja in spodkopava temeljne demokratične pravice glede svobode zbiranja, svobode združevanja in svobode medijev, pa tudi določbe o smrtni kazni v Republiki Srbski; poziva k celovitemu izvajanju zakona o prostem dostopu do informacij; poziva oblasti, naj hitro začnejo izvajati dodatni protokol h konvenciji Sveta Evrope o kibernetski kriminaliteti, ki obravnava inkriminacijo rasističnih in ksenofobičnih dejanj, storjenih v informacijskih sistemih;

16.  poziva voditelje vseh strani, naj se vzdržijo razdvajajoče, nacionalistične in separatistične retorike, ki deli družbo, ter dejanj, ki predstavljajo izziv koheziji, suverenosti in integriteti države; poziva k resnemu pristopu k reformam, ki bodo izboljšale družbenogospodarsko stanje vseh državljanov BiH, ustvarile demokratično, vključujočo in delujočo državo ter državo približale EU;

17.  poudarja pomen nedavne sodbe ustavnega sodišča glede načela konstitutivnega statusa in enakosti treh konstitutivnih ljudstev pri izbiri zakonitih političnih zastopnikov na podlagi zakonite in sorazmerne zastopanosti v domu narodov parlamenta Federacije Bosne in Hercegovine;

18.  z zadovoljstvom opaža sodelovanje pri primerih vojnih zločinov pred Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ) in spodbuja k regionalnemu sodelovanju pri sojenjih v primerih vojnih zločinov; izraža zaskrbljenost, ker so pri obravnavi vojnih zločinov uporabljani različni pravni standardi; pozdravlja spoprijemanje s sodnimi zaostanki v primerih domačih vojnih zločinov in dodatni napredek, dosežen z uspešnim preganjanjem vojnih zločinov, ki vključujejo spolno nasilje; pozdravlja sporazum med delegacijo EU in ministrstvom za finance BiH glede financiranja dejavnosti državnega tožilstva in sodišč v BiH za obravnavo vojnih zločinov;

19.  odločno obsoja odločitev narodne skupščine Republike Srbske iz oktobra 2016, da počasti nekdanje voditelje te entitete, ki so bili obsojeni za vojne zločine; odločno poziva k spoštovanju žrtev vojnih zločinov ter spodbujanju sprave; spominja vse politične voditelje in institucije v BiH na odgovornost, da v imenu resnice in sprave objektivno ocenijo dogodke v času vojne in da preprečijo zlorabo sodstva politične namene;

20.  izreka pohvalo glede napredka v zvezi s pregonom vojnih zločinov, ki vključujejo spolno nasilje, ter poziva pristojne organe, naj žrtvam spolnega nasilja med konflikti še olajšajo dostop do sodišč, tudi z zagotavljanjem brezplačne pravne pomoči, razširitvijo psihosocialnih in zdravstvenih storitev, povečanjem odškodnine in okrepitvijo nadaljnje obravnave; poziva k zagotovilom, da se bodo dosledno priznavale pravice teh žrtev do povračila škode;

21.  opaža napredek glede beguncev in notranje razseljenih oseb, ki so razseljene zaradi vojne v Bosni in Hercegovini, z vidika vračanja lastnine in najemniških pravic, pa tudi obnove stanovanjskih hiš; poziva pristojne organe, naj tem osebam poenostavijo vrnitev ter olajšajo dostop do zdravstvenega varstva, zaposlitve, socialnega varstva in izobraževanja, dodatno pozornost pa naj namenijo povrnitvi škode za lastnino, ki je ni mogoče vrniti;

22.  je zaskrbljen nad trajno visokim številom oseb, pogrešanih zaradi vojne; poziva pristojne organe, naj z večjo vnemo obravnavajo vprašanje njihove nerešene usode, med drugim tudi z okrepitvijo sodelovanja med entitetama; poudarja, da je rešitev tega vprašanja izjemno pomembna za spravo in stabilnost v regiji;

23.  izraža zaskrbljenost zaradi razmer v zdravstvenem sistemu v BiH, ki je med najbolj izpostavljenimi korupciji v tej državi; poziva oblasti, naj izvajajo nadzor, da ne bi prihajalo do diskriminacije pri dostopu do zdravljenja;

24.  opaža, da je bil na področju boja proti organiziranemu kriminalu dosežen določen napredek; je kljub temu zaskrbljen, ker ni doslednega pristopa v boju proti organiziranemu kriminalu zaradi številnih akcijskih načrtov različnih organov pregona na različnih ravneh; poudarja, da je treba dodatno okrepiti okvir za sodelovanje med organi; pozdravlja skupne preiskave, vendar poziva k bolj usklajenim operacijam in boljši izmenjavi informacij; poziva h krepitvi zmogljivosti organov kazenskega pregona, tudi za boj proti terorizmu; poziva pristojne organe, naj sprejmejo ukrepe za boj proti financiranju terorizma in pranju denarja, prav tako pa naj povečajo zmogljivost za izvajanje finančnih preiskav; pozdravlja podpis sporazuma o operativnem in strateškem sodelovanju z Europolom, ki je usmerjen v boj proti čezmejnemu kriminalu, med drugim z izmenjavo informacij in skupnim načrtovanjem operativnih dejavnosti; spodbuja tudi sklenitev sporazuma o sodelovanju z Eurojustom;

25.  poudarja, da je treba izboljšati boj proti trgovini z ljudmi; poziva federacijo, naj brez odlašanja spremeni kazenski zakonik tako, da bo prepovedoval vse oblike trgovine z ljudmi, katere žrtve so v 80 % primerov ženske in deklice;

26.  poziva h krepitvi mehanizmov za zbiranje, delitev in analizo podatkov o migracijah, saj statistike kažejo, da v BiH prihaja čedalje več ljudi iz držav z visokim migracijskim tveganjem; poziva pristojne organe, naj vse begunce in migrante, ki zaprosijo za azil ali prečkajo ozemlje države, obravnavajo v skladu z mednarodnim pravom in pravom EU ter izpopolnijo regulativni okvir za migracije in azil, da bi izboljšali medinstitucionalno usklajevanje in vzpostavili potrebno zmogljivost; poziva Komisijo, naj se še naprej ukvarja z vprašanji, povezanimi z migracijami, ki zadevajo vse države zahodnega Balkana, da bi zagotovili, da se spoštujejo evropske in mednarodne norme in standardi;

27.  poudarja, da polarizacija v državi v kombinaciji s čedalje slabšimi družbeno-gospodarskimi razmerami, zlasti za mlade, povečuje nevarnost širjenja radikalizma; poziva k obvezni okrepitvi prizadevanj za boj proti radikalizaciji in dodatnim ukrepom za prepoznavanje, preprečevanje in prekinjanje toka tujih borcev ter kanalov, po katerih prihaja neizsledljiv denar, namenjen nadaljnji radikalizaciji, tudi s tesnim sodelovanjem z ustreznimi službami držav članic in držav v regiji ter z izvajanjem ustreznih zakonov; poziva k boljšemu usklajevanju med varnostno-obveščevalnimi službami in policijo; spodbuja odločno reševanje in kaznovanje primerov sovražnega govora in prenašanja ekstremističnih ideologij prek družbenih medijev; poziva k hitri uvedbi programov za deradikalizacijo in preprečevanje radikalizacije mladih v sodelovanju s civilno družbo, prek celovitega izobraževanja na področju človekovih pravic, da bi pripomogli k onemogočanju naracije o radikalizaciji in vzpostavili socialno kohezijo med otroci in mladino; v zvezi s tem spodbuja večjo udeležbo mladih v demokratičnem političnem procesu; poziva pristojne organe, naj se borijo proti verskemu ekstremizmu; z zaskrbljenostjo opaža obstoj radikaliziranih skupnosti po vsej državi in izpostavlja pomembno vlogo, ki jo v zvezi s tem igrajo verski voditelji, učitelji in izobraževalni sistem na splošno; prav tako poudarja, da je treba zagotoviti orodje za ponovno vključevanje v družbo in rehabilitacijo ter nadgraditi in izboljšati pripomočke za deradikalizacijo;

28.  je seznanjen z dejavno udeležbo skupnega parlamentarnega odbora za varnost in obrambo pri zagotavljanju demokratičnega nadzora nad oboroženimi silami BiH; je zaskrbljen zaradi velikih zalog neregistriranega orožja in streliva, ki je v nezakoniti posesti državljanov, in poziva, naj se to orožje v celoti uniči; je prav tako zaskrbljen zaradi neustrezno skladiščenih obsežnih zalog streliva in orožja, za katere so pristojne oborožene sile; poudarja, kako pomemben je boj proti trgovini z orožjem, in poziva h krepitvi sodelovanja med EU in BiH; poziva k celostnemu pristopu za obravnavanje preostalih izzivov pri odstranjevanju min v državi do leta 2019;

29.  meni, da je bistvenega pomena okrepiti sodelovanje javnosti pri odločanju in učinkoviteje pritegniti državljane – vključno z mladimi – k procesu pristopa k EU; ponovno poziva k uvajanju preglednih in vključujočih javnih mehanizmov za posvetovanje z organizacijami civilne družbe na vseh vladnih ravneh ter k oblikovanju preglednih in nediskriminativnih postopkov za dodeljevanje javnih sredstev tem organizacijam; opaža, da je civilna družba razdrobljena ter institucionalno in finančno šibka, kar vpliva na njeno trajnost in neodvisnost; poziva k nadaljnji podpori EU, oblikovanju boljših mehanizmov za sodelovanje med vlado in organizacijami civilne družbe, tudi z razvojem strateškega okvira za sodelovanje, ter h konkretnejši udeležbi teh organizacij v procesu vključevanja v EU; obsoja stalne kampanje blatenja predstavnikov organizacij civilne družbe in zagovornikov človekovih pravic ter nasilne napade nanje;

30.  poudarja potrebo po občutnem izboljšanju strateškega, pravnega, institucionalnega in političnega okvira za spoštovanje človekovih pravic; poziva k sprejetju strategije na področju človekovih pravic in boja proti diskriminaciji za celotno državo in k nadaljnjim ukrepom, da bi zagotovili uspešno izvajanje mednarodnih instrumentov za človekove pravice, ki jih je BiH podpisala in ratificirala; poziva k hitremu sprejetju zakonodaje o reformi instituta varuha človekovih pravic; poziva, naj se pri sprejetju te zakonodaje upoštevajo priporočila Mednarodnega usklajevalnega odbora in Beneške komisije; je zaskrbljen, ker urad varuha človekovih pravic ne deluje, kot bi moral, predvsem zaradi pomanjkanja ustreznih človeških virov in resnih finančnih omejitev; poziva organe BiH na federalni ravni in v Republiki Srbski, naj olajšajo delo varuha človekovih pravic;

31.  je zaskrbljen zaradi nenehne diskriminacije invalidov na področjih zaposlovanja, izobraževanja in dostopa do zdravstvene oskrbe; poziva k sprejetju skupnega državnega akcijskega načrta za pravice invalidov; poziva k oblikovanju celovite in povezane strategije za družbeno vključevanje Romov in zastopanost romske skupnosti; poziva k bolj usmerjeni socialni pomoči, da bi dosegli najbolj ranljive prebivalce; pozdravlja dejstvo, da so nekatere vlade in parlamenti začeli razpravljati o pravicah oseb LGBTI in pripravljati posebne ukrepe za njihovo zaščito; poziva, naj se zagotovi varnost skupin LGBTI in njihova pravica do združevanja; pozdravlja spremembe v zakonu BiH o boju proti diskriminaciji, ki podlago za morebitno diskriminacijo razširja na starost, invalidnost, spolno usmeritev in spolno identiteto; poziva, naj se ga začne hitro izvajati; pozdravlja dejstvo, da je bila v spremembe kazenskega zakonika Federacije BiH vključena tudi prepoved kaznivih dejanj iz sovraštva; spodbuja k vključevanju izobraževanja o kaznivih dejanjih iz sovraštva v učne načrte in programe usposabljanja policistov, tožilcev in sodnikov, ter k izboljšanju sodelovanja med policijo in pravosodnimi organi pri pregonu kaznivih dejanj iz sovraštva; ponovno odločno poziva k razveljavitvi določbe o smrtni kazni v ustavi Republike Srbske;

32.  poziva k prizadevanjem za dodatno krepitev sistemov za zaščito otrok, da bi preprečili in odpravili nasilje nad otroki ter njihove zlorabe, zanemarjanje in izkoriščanje; priporoča, da se več sredstev dodeli za preprečevanje in okrepitev usklajenosti občinskih vlad na področju zaščite otrok; poziva k izvajanju akcijskega načrta BiH za otroke za obdobje 2015–2018;

33.  ugotavlja, da je pravni okvir za varstvo manjšin na splošno uveljavljen in skladen z Okvirno konvencijo Sveta Evrope za varstvo narodnih manjšin; pozdravlja reaktivacijo federalnega sveta narodnih manjšin v BiH; je zaskrbljen, ker med državo in entitetama nenehno primanjkuje usklajenosti, ker se veljavni zakoni ne izvajajo in ker strateška platforma za narodne manjšine na ravni države še ni sprejeta; obžaluje, da sta prisotnost in udeležba narodnih manjšin v političnih in javnih razpravah in v medijih še vedno šibki;

34.  poziva k nadaljnjim prizadevanjem za spodbujanje enakosti spolov in povečanje udeležbe žensk v političnem in javnem življenju in zaposlovanju, za izboljšanje njihovega družbeno-ekonomskega položaja in za krepitev pravic žensk nasploh; ugotavlja, da so pravne določbe, ki zagotavljajo enakost med ženskami in moškimi, sicer na splošno uveljavljene, vendar je njihovo izvajanje še vedno neučinkovito; zaskrbljeno ugotavlja, da je na področju zaposlovanja še vedno prisotna diskriminacija, povezana z materinstvom, ter da entiteti in kantoni še nimajo usklajene zakonodaje o porodniškem in starševskem dopustu; poudarja tudi, da se obstoječi aktivni ukrepi na trgu dela, namenjeni podpori zaposlovanja dolgotrajno brezposelnih in ranljivih skupin, kot so invalidi, neučinkovito izvajajo; poudarja, kako pomembno je povečati delež deklet, zlasti iz skupnosti Romov, ki zaključijo osnovno in srednjo šolo;

35.  poudarja, kako pomembno je učinkovito izvajati zakonodajo o preprečevanju nasilja v družini in zaščiti pred njim, in sicer v skladu z mednarodnimi konvencijami, ki se nanašajo na preprečevanje nasilja v družini in zaščito pred njim, ki jih je BiH podpisala in ratificirala; pozdravlja prizadevanja pristojnih organov za začetek izvajanja Istanbulske konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima; poziva k uskladitvi zakonodaje in javne politike s to konvencijo; poziva, naj se ženske, ki so preživele nasilje, obvešča o razpoložljivih oblikah podpore in pomoči ter ustanovi krizne centre za žrtve posilstva ali drugih oblik spolnega nasilja; je zaskrbljen zaradi pomanjkanja sistematičnega evidentiranja nasilja na podlagi spola;

36.  obžaluje, da BiH še vedno krši Evropsko konvencijo o človekovih pravicah s tem, ko ne izvršuje sodb Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah Sejdić-Finci, Zornić in Pilav; odločno poziva, naj se v zvezi s tem obvezno doseže napredek, da bi se izboljšali obeti države glede članstva v EU; poudarja, da bi izvrševanje omenjenih sodb prispevalo k vzpostavitvi demokratične in dobro delujoče družbe, v kateri se vsem zagotavljajo enake pravice; ponavlja, da neizvajanje teh pravil omogoča odkrito diskriminacijo državljanov v BiH in ni združljivo z vrednotami EU;

37.  je zaskrbljen zaradi primerov političnega pritiska in ustrahovanja novinarjev, vključno s fizičnimi in verbalnimi napadi, tudi s strani visokih uradnikov ali nekdanjih uradnikov, pa tudi zaradi pomanjkanja preglednosti lastništva medijev; je prav tako zaskrbljen, ker se zoper kritične medijske hiše in novinarje vlagajo civilne tožbe zaradi obrekovanja; poudarja, da je treba preiskati napade na novinarje in jim zagotoviti ustrezen sodni razplet; poziva organe, naj odločno obsodijo vse napade na novinarje in medijske hiše ter zagotovijo, da se bodo tovrstni primeri v celoti preiskovali, storilci pa bodo privedeni pred sodišče; poziva k nadaljnjim nujnim ukrepom, da se zagotovita polno spoštovanje svobode izražanja in tiska ter dostop do informacij na spletu in drugje; poziva oblasti BiH, naj sprejmejo nujne ukrepe, s katerimi bodo javne medije rešile pred propadom; poziva pristojne organe, naj zagotovijo neodvisnost in finančno stabilnost treh javnih radiotelevizij, pa tudi politično, operativno in finančno neodvisnost ter preglednost Regulatorne agencije za komunikacije; poziva pristojne organe, naj zagotovijo medijsko pluralnost in oddajanje v vseh uradnih jezikih BiH; poziva k dokončanju prehoda na digitalno oddajanje in vzpostavitvi strategije za širokopasovne povezave;

38.  ostaja zaskrbljen, ker je izobraževalni sistem še vedno razdrobljen, segregiran, neučinkovit in zapleten; poziva k sprejetju skupnega osrednjega učnega načrta za celotno državo, ki bo prispeval h koheziji v državi; poziva k boljšemu usklajevanju med različnimi ravnmi upravljanja izobraževanja, da se spodbudi vključujoč in nediskriminatoren izobraževalni sistem ter medkulturno, medversko in medetnično sodelovanje; poziva organe, naj med različnimi etničnimi skupinami spodbujajo načela strpnosti, dialoga in medkulturnega razumevanja; poziva k sprejetju konkretnih ukrepov, ki bodo izboljšali učinkovitost izobraževalnega sistema in odpravili prakse segregacije, obenem pa zagotavljali pravico do enakih možnosti izobraževanja v vseh uradnih jezikih BiH; ostaja zaskrbljen zaradi visokega deleža oseb, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, pa tudi zaradi vztrajno visoke stopnje šolskega osipa med romskimi učenci; obžaluje počasen napredek pri obravnavanju in reševanju vprašanja „dve šoli pod isto streho“, monoetičnih šol in drugih oblik segregacije in diskriminacije v šolah;

39.  pozdravlja ukrepe za posodobitev delovne zakonodaje, izboljšanje poslovnega okolja in odpravljanje slabosti v finančnem sektorju v okviru programa reform; z zadovoljstvom ugotavlja, da se je povečal delež registriranih zaposlitev in da so bili sprejeti ukrepi za boljše usklajevanje gospodarskih politik; pozdravlja triletni program instrumenta za povečanje financiranja, ki je bil dogovorjen z Mednarodnim denarnim skladom ter naj bi dodatno prispeval k izboljšanju poslovnega ozračja, zmanjšal obseg vlade in varoval finančni sektor; še vedno obžaluje, da ni enotnega gospodarskega prostora, kar ovira poslovno okolje, neposredne tuje naložbe ter mala in srednja podjetja; poziva k reševanju teh vprašanj z uglašeno in usklajeno industrijsko politiko in politiko MSP za vso državo; poziva pristojne organe, naj nujno zasnujejo ukrepe za okrepitev vladavine prava, poenostavitev postopkov za izvrševanje pogodb in boj proti korupciji v gospodarstvu;

40.  pozdravlja rahlo zmanjšanje brezposelnosti; vseeno ostaja zaskrbljen, ker je brezposelnost še vedno pretežno strukturna in ker ostaja brezposelnost mladih visoka, to pa povzroča množičen beg možganov; spodbuja BiH, naj dejavno sodeluje v različnih programih, namenjenih mladim v regiji, kot so tisti v okviru pozitivne agende za mlade na Zahodnem Balkanu ali regionalnega urada za sodelovanje mladih (RYCO); poziva pristojne organe, naj dodatno okrepijo veljavno zakonodajo in uvedejo aktivne politike trga dela, ki bodo zlasti namenjene mladim, ženskam, ranljivim skupinam, vključno z Romi, in dolgotrajno brezposelnim ter bodo krepile zmogljivosti zavodov za zaposlovanje;

41.  obžaluje, da je bila delovna zakonodaja v obeh entitetah sprejeta z nujnim postopkom in brez ustreznega dialoga s socialnimi partnerji; ugotavlja, da so pravice delavcev in sindikalne pravice še vedno omejene, in poudarja, kako pomembno je, da se ti zakoni še okrepijo in uskladijo po vsej državi; opozarja, da je BiH podpisala številne konvencije Mednarodne organizacije dela, ki med drugim priznavajo načelo socialnega dialoga in pomembnost sodelovanja s socialnimi partnerji; poudarja, kako pomembno je dodatno okrepiti in uskladiti zdravstveno in varnostno zakonodajo po vseh državi; poudarja tudi, da sta potrebni reforma in uskladitev razdrobljenega sistema socialnega varstva, s čimer bi spodbujali socialno kohezijo in zagotovili socialno varstvo najbolj ranljivih skupin;

42.  ugotavlja, da je bil dosežen napredek pri nadaljnjem usklajevanju politik in zakonodaje na področju varstva okolja; poziva k znatnim prizadevanjem za pravilno in sistematično izvajanje in izvrševanje veljavne zakonodaje; poudarja, da je treba sprejeti strategijo približevanje pravnega reda na področju okolja za vso državo, izboljšati pravni okvir in okrepiti upravne in nadzorne zmogljivosti; poudarja, da je treba zakonodajo o dostopu do informacij o okolju in javni udeležbi pri postopkih odločanja uskladiti s pravnim redom Unije; poziva k obvezni uskladitvi s pravnim redom EU na področju varstva okolja; poudarja, da je treba pri načrtovanju in gradnji hidroelektrarn in drugih projektov upoštevati mednarodno okoljsko zakonodajo in zakonodajo EU na tem področju; meni, da se projektov hidroelektrarn ne sme uresničevati v zaščitenem naravnem okolju in da ne smejo škoditi naravi; poudarja, da je v zvezi s posameznimi projekti potrebna javna udeležba in posvetovanje s civilno družbo; izraža zaskrbljenost, ker ni napredka pri reševanju problema prekomernega in čezmejnega onesnaževanja okolja zaradi delovanja rafinerije v Bosanskem Brodu;

43.  poudarja, da so dogovorjene prednostne naloge EU na področju elektroenergetskih in plinovodnih povezav s sosednjimi državami obtičale na mrtvi točki, ker ni političnega dogovora o energetski strategiji za vso državo; v zvezi s tem poudarja, da je treba sprejeti energetsko strategijo za vso državo in sprejeti pravni okvir za plin, v skladu s tretjim energetskim svežnjem, da se lahko odpravijo sankcije evropske energetske skupnosti; poziva, naj se sprejme zakon o zemeljskem plinu, da bi povečali zanesljivost oskrbe; poziva oblasti, naj zagotovijo uskladitev s standardi EU in mednarodnimi standardi ter cilji politike na področju energije in podnebnih sprememb;

44.  je seznanjen z infrastrukturnimi pomanjkljivostmi države in se zavzema za nadaljnje naložbe v projekte, ki bi izboljšali prometne povezave znotraj BiH in s sosednjimi državami; spodbuja polno sodelovanje BiH pri izvajanju agende EU na področju povezljivosti; je zadovoljen, da je bila julija 2016 za vso državo sprejeta okvirna prometna strategija za obdobje 2015–2030; poudarja, da bi to BiH omogočilo dostop do sredstev instrumenta za predpristopno pomoč (IPA) II; poziva organe, naj uskladijo pravni okvir na področju prometa z ustrezno zakonodajo EU, vzpostavijo delujoče prometne verige, odpravijo ozko grlo v koridorju Vc ter pozorno spremljajo pravila o javnih naročilih in načelo preglednosti pri izbiri pogodbenih izvajalcev, da bi preprečili zlorabe in korupcijo;

45.  pozdravlja stalno konstruktivno in proaktivno vlogo BiH pri spodbujanju dvostranskega in regionalnega sodelovanja; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za rešitev odprtih dvostranskih vprašanj, tudi o določitvi meje s Srbijo in Hrvaško, ter za obravnavanje primerov čezmejnega onesnaževanja okolja; izraža zadovoljstvo, ker je BiH še dodatno dvignila stopnjo usklajenosti – z 62 % na 77 % – z ustreznimi izjavami in sklepi EU na področju skupne zunanje in varnostne politike; obžaluje odločitev oblasti BiH, da ne bodo podprle omejevalnih ukrepih EU proti Rusiji po njeni nezakoniti priključitvi Krima; opozarja BiH, da je potrebna enotna zunanja politika in da je usklajevanje zunanje politike bistven del članstva v EU; meni, da je pomembno usklajevanje zunanje politike BiH z zunanjo politiko EU ter da si EU še naprej dejavno prizadeva za ohranitev varnosti in zaščite BiH; pozdravlja nadaljnje izvajanje operacije ALTHEA, ki zagotavlja predvsem krepitev zmogljivosti in usposabljanje, vendar lahko po potrebi še vedno prispeva k odvračilnim dejavnostim oblasti BiH; je prav tako zadovoljen, da je varnostni svet OZN novembra 2016 podaljšal mandat operacije EUFOR za leto dni;

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici/visoki predstavnici, Svetu, Komisiji, predsedstvu BiH, svetu ministrov BiH, parlamentarni skupščini BiH, vladam in parlamentom Federacije Bosne in Hercegovine, entitet Republike Srbske in okrožja Brčko ter vladam vseh desetih kantonov.

(1) Evropsko računsko sodišče, 2016, št. 21.
(2) S/2016/911.


Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2017
PDF 355kWORD 57k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2017 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: letni pregled rasti za leto 2017 (2016/2306(INI))
P8_TA(2017)0038A8-0039/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti njenih členov 121(2), 126, 136 in Protokola št. 12 o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem,

–  ob upoštevanju protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–   ob upoštevanju protokola št. 2 k o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1175/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik(1),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2011/85/EU z dne 8. novembra 2011 o zahtevah v zvezi s proračunskimi okviri držav članic(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1174/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o izvršilnih ukrepih za odpravljanje čezmernih makroekonomskih neravnotežij v euroobmočju(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1177/2011 z dne 8. novembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1467/97 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1176/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o preprečevanju in odpravljanju makroekonomskih neravnotežij(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1173/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2011 o učinkovitem izvrševanju proračunskega nadzora v euroobmočju(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 473/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o skupnih določbah za spremljanje in ocenjevanje osnutkov proračunskih načrtov ter zagotavljanje zmanjšanja čezmernega primanjkljaja držav članic v euroobmočju(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 472/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o okrepitvi gospodarskega in proračunskega nadzora v državah članicah euroobmočja, ki so jih prizadele ali jim grozijo resne težave v zvezi z njihovo finančno stabilnostjo(8),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o letnem pregledu rasti za leto 2016 z dne 15. januarja 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o poročilu o fiskalni vzdržnosti za leto 2015 z dne 8. marca 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 17. in 18. marca 2016,

–  ob upoštevanju izjave Euroskupine z dne 9. septembra 2016 o skupnih načelih za izboljšanje dodeljevanja odhodkov,

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropske centralne banke (ECB) za leto 2015,

–  ob upoštevanju jesenske evropske gospodarske napovedi Evropske komisije za leto 2016 z dne 9. novembra 2016,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 z naslovom „Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil pakta za stabilnost in rast“ (COM(2015)0012),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. novembra 2016 o „Letnem pregledu rasti za leto 2017“ (COM(2016)0725),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. novembra 2016 o priporočilu za Priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2016)0726),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. novembra 2016 z naslovom Za pozitivno fiskalno naravnanost v euroobmočju (COM(2016)0727),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 16. novembra 2016 o poročilu o mehanizmu opozarjanja za leto 2017 (COM(2016)0728),

–  ob upoštevanju razprave z nacionalnimi parlamenti v okviru evropskega parlamentarnega tedna leta 2017,

–  ob upoštevanju poročila o dokončanju evropske ekonomske in monetarne unije („poročilo petih predsednikov“),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. oktobra 2015 o korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (COM(2015)0600),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. junija 2015 o pregledu okvira za gospodarsko upravljanje: ocena stanja in izzivi;(9)

–  ob upoštevanju letnega poročila Eurofoundovega Evropskega centra za spremljanje prestrukturiranja za leto 2015,

–  ob upoštevanju sporočila voditeljev držav skupine G20 na vrhu dne 4. in 5. septembra 2016 v Hangžuju,

–  ob upoštevanju izjave predsednika ECB na 34. zasedanju Mednarodnega monetarnega in finančnega odbora 7. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju sporazuma, sprejetega 12. decembra 2015 na 21. zasedanju konference pogodbenic o podnebnih spremembah v Parizu,

–  ob upoštevanju resolucije Odbora regij o evropskem semestru za leto 2016 in glede na letni pregled rasti za leto 2017 (12. oktober 2016),

–  ob upoštevanju Letnega poročila o evropskih MSP 2015/2016,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 26. avgusta 2016 o izvajanju Direktive 2011/7/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih (COM(2016)0534),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za proračun, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane ter Odbora za regionalni razvoj (A8-0039/2017),

A.  ker gospodarstvo Evropske unije počasi okreva in zmerno raste, čeprav ne v vseh državah članicah enako;

B.  ker bo realna rast BDP v letu 2016 predvidoma znašala 1,8 % za EU in 1,7 % za euroobmočje, v letu 2017 pa 1,6 % oziroma 1,7 %, javni dolg leta 2016 pa naj bi znašal 86,0 % v EU in 91,6 % v euroobmočju; ker naj bi primanjkljaj v euroobmočju leta 2016 znašal 1,7 % BDP, v letih 2017 in 2018 pa 1,5%;

C.  ker je potrošnja prebivalstva trenutno glavno gonilo rasti in naj bi po pričakovanjih to ostala tudi leta 2017; ker je v Evropi še vedno znatna naložbena vrzel in so naložbe občutno nižje kot pred krizo;

D.  ker stopnja zaposlenosti v EU postopno narašča, čeprav neenakomerno in prepočasi, zaradi česar se je brezposelnost v euroobmočju leta 2016 sicer zmanjšala na 10,1 %, a to ni dovolj, da bi se bistveno zmanjšali brezposelnost med mladimi in dolgotrajna brezposelnost;

E.  ker se to okrevanje na trgih dela in rast po državah članicah razlikujeta in sta precej krhka, zaradi česar je treba v EU spodbujati konvergenco navzgor;

F.  ker je rast v veliki meri izhajala iz nekonvencionalnih monetarnih politik, ki pa ne morejo večno trajati; ker to podpira poziv k trojnemu pristopu politike – naložbe, ki so prijazne rasti, vzdržne strukturne reforme in odgovorne javne finance – z doslednim izvajanjem Pakta za stabilnost in rast v državah članicah ter ob popolnem spoštovanju njegovih določb o prožnosti;

G.  ker imajo nekatere države članice še vedno zelo visok javni in zasebni dolg, ki presega prag 60 % BDP, določen v Paktu za stabilnost in rast;

H.  ker je Komisija v svojih ocenah o osnutkih proračunskih načrtov držav, ki so članice euroobmočja, za leto 2017 ugotovila, da noben načrt ni resno neskladen z zahtevami Pakta za stabilnost in rast, da pa fiskalne prilagoditve ne dosegajo tistega, kar Pakt zahteva, oziroma obstaja tveganje, da zahtevanega ne bodo dosegle;

I.  ker je Komisija v svojih ocenah o osnutkih proračunskih načrtov držav, ki so članice euroobmočja, ugotovila, da le devet držav članic izpolnjuje zahteve Pakta za stabilnost in rast;

J.  ker je dolgoročna vzdržnost javnih financ v državah članicah EU skrb vzbujajoča z vidika medgeneracijske pravičnosti;

K.  ker lahko na višino javnega dolga vplivajo tako pogojne kot implicitne obveznosti;

L.  ker imajo nekatere države članice zelo velike plačilnobilančne presežke, evropska makroekonomska neravnotežja pa so še vedno velika;

M.  ker EU potrebuje velika dodatna prizadevanja za javne in zasebne naložbe, zlasti v izobraževanje, raziskave, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo in inovacije ter v nova delovna mesta in podjetja, da bi uresničila svoj potencial rasti in odpravila sedanjo naložbeno vrzel, ko so naložbe še vedno na taki ravni kot pred krizo; ker je za to potrebno zlasti izboljšanje regulativnega okolja;

N.  ker je visoka stopnja slabih posojil še vedno velik izziv v številnih državah članicah; ker se rast posojil postopoma izboljšuje, vendar je še vedno manjša kot pred krizo;

O.  ker je za izboljšanje premajhne globalne konkurenčnosti EU in za povečanje njene trajnostne rasti potrebno boljše izvajanje nove kombinacije politik, inteligentne strukturne reforme v državah članicah in dokončanje enotnega trga;

P.  ker se gospodarstva z bolj kaznovalno stečajno ureditvijo odpovedujejo morebitnemu povečanju dodane vrednosti in zaposlovanja, zaradi česar bi morale vse države članice v celoti izvajati načelo druge priložnosti iz Akta za mala podjetja;

Q.  ker je evropska konkurenčnost močno odvisna tudi od necenovnih elementov, ki so povezani z inovacijami, tehnologijo in organizacijskimi zmogljivostmi, in ne le od cen, stroškov in plač;

R.  ker je namen direktive o zamudah 2011/7/EU pri plačilih pomagati družbam, ki imajo visoke stroške ali jim celo grozi stečaj zaradi zamud zasebnih in javnih družb pri plačilih; ker je zunanje naknadno vrednotenje razkrilo, da javni subjekti v več kot polovici držav članic še ne spoštujejo 30-dnevnega roka za plačilo, ki ga določa zakonodaja; ker je bilo v poročilu ugotovljeno, da imajo države članice, ki so vključene v programe za prilagajanje, težave pri uporabi direktive, kadar morajo najti ravnotežje med takojšnjim plačilom sprotnih računov in odplačevanjem nakopičenega dolga;

1.  pozdravlja letni pregled rasti Komisije za leto 2017, ki potrjuje strategijo tvornega trikotnika javnih in zasebnih naložb, socialno uravnoteženih strukturnih reform in odgovornih javnih financ, in poziva k boljšemu izvajanju te kombinacije politik; se strinja, da je za zagotavljanje rasti in delovnih mest ter podpiranje gospodarskega okrevanja potreben hitrejši napredek pri sprejemanju reform v skladu s priporočili za posamezne države; zato obžaluje zelo nizko stopnjo izvajanja priporočil za posamezne države, ki se je z 11 % leta 2012 zmanjšala na le 4 % leta 2015; poudarja, da bodo morale države članice pospešiti svoja prizadevanja za reforme, če bodo želele ponovno vzpostaviti rast in ustvarjati delovna mesta; podpira izjavo Komisije, da je njena najpomembnejša prednostna naloga spodbujanje delovnih mest, rasti in naložb v Uniji;

2.  opaža pretirano zanašanje na monetarno politiko Evropske centralne banke, in ugotavlja, da monetarna politika ne zadostuje za spodbujanje rasti, če ni naložb in vzdržnih strukturnih reform;

3.  se strinja s Komisijo, da bi se moralo euroobmočje vse bolj opirati na domače povpraševanje; meni, da bi bilo večje domače povpraševanje ustreznejše za trajnostno rast euroobmočja;

4.  ugotavlja, da se v letu 2016 nadaljuje zmerna rast, ki presega raven pred krizo, a jo je treba obravnavati z vidika izredne monetarne politike, saj je rast šibka in jo države članice neenakomerno dosegajo; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da BDP in rast produktivnosti ne dosegata vsega svojega potenciala in da zdaj torej ni čas za samozadovoljstvo, ter meni, da so za to zmerno okrevanje potrebna neutrudna prizadevanja, če želimo doseči večjo odpornost z rastjo in zaposlovanjem;

5.  ugotavlja, da je referendum v Združenem kraljestvu povzročil negotovost v evropskem gospodarstvu in na finančnih trgih; ugotavlja, da je izid nedavnih predsedniških volitev v Združenih državah Amerike povzročil politično negotovost, ki utegne prizadeti evropsko gospodarstvo, nenazadnje tudi v mednarodnih trgovinskih odnosih;

6.  z zaskrbljenostjo zaznava upiranje globalizaciji in vzpon protekcionizma;

7.  ugotavlja, da čeprav se brezposelnost v povprečju postopoma zmanjšuje in stopnja aktivnosti narašča, v številnih državah članicah še vedno ostajajo strukturni izzivi; ugotavlja, da je stopnja dolgotrajne brezposelnosti in brezposelnosti mladih še vedno visoka; poudarja, da so v teh državah članicah potrebne vključujoče reforme trga dela z doslednim spoštovanjem socialnega dialoga, če želimo odpraviti te strukturne pomanjkljivosti;

8.  poudarja, da je raven naložb v EU v euroobmočju še vedno veliko nižja kot pred krizo; je prepričan, da je treba naložbeno vrzel zapolniti z zasebnimi in javnimi naložbami, in poudarja, da lahko vidne rezultate v kratkem času in ustreznem obsegu prinesejo le usmerjene naložbe; se strinja s Komisijo, da je čas nizkih stroškov financiranja idealen za predfinanciranje naložb, zlasti infrastrukturnih;

Naložbe

9.  se strinja s Komisijo, da sta dostop do finančnih sredstev in okrepljen enotni trg bistvena za rast podjetij in inovacije; poudarja, da nove kapitalske in likvidnostne zahteve, ki so sicer potrebne za večjo odpornost bančnega sektorja, ne bi smele ogrožati zmožnosti bank posojanje realnemu gospodarstvu; meni, da bi si bilo treba bolj prizadevati za boljši dostop malih in srednjih podjetij do finančnih sredstev; zato poziva Komisijo, naj poveča svoja prizadevanja za izboljšanje možnosti financiranja;

10.  poudarja, da so najpomembnejše javne naložbe v človeški kapital in socialno infrastrukturo; meni, da je treba nujno omogočati javne in zasebne naložbe na področjih, kot so izobraževanje, inovacije ter raziskave in razvoj, saj so to odločilni dejavniki konkurenčnejšega evropskega gospodarstva;

11.  pozdravlja predlog Komisije, da bi podaljšala trajanje Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) in podvojila njegova finančna sredstva; poudarja, da je treba znatno izboljšati geografsko in sektorsko pokritost sklada, da bi dosegli cilje uredbe; poudarja, da bi moral sklad privabljati finančna sredstva tudi za projekte s čezmejno razsežnostjo, uravnoteženo po vsej Uniji; poudarja, da je potrebna boljša usklajenost med državami članicami, Komisijo in Evropskim svetovalnim vozliščem za naložbe;

12.  poziva države članice in Komisijo, naj pospešijo in čim bolj povečajo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI), da bi izkoristile vsa notranja gonila rasti in spodbujale konvergenco navzgor;

13.  ugotavlja, da je zanesljiv finančni sistem in njegove institucije bistvenega pomena za privabljanje naložb in rast v evropskem gospodarstvu; poudarja, da sta se varnost in stabilnost v tem finančnem sistemu povečala v primerjavi z ravnjo pred krizo; vseeno pa želi spomniti, da še vedno niso rešena nekatera odprta vprašanja, na primer obseg slabih posojil, ki so se nakopičila med finančno krizo;

14.  poudarja, da lahko popolnoma delujoča unija kapitalskih trgov dolgoročno zagotovi alternativne vire financiranja za mala in srednja podjetja in dopolni vire iz bančnega sektorja ter tako gospodarstvu na splošno omogoči bolj raznovrstne vire financiranja; poziva Komisijo, naj pospeši svoje delo za unijo kapitalskih trgov, da bi se kapital učinkoviteje porazdelil po vsej EU, da bi poglobili kapitalske trge EU, povečali diverzifikacijo za vlagatelje, spodbudili dolgoročne naložbe in dodobra izkoristili inovativne finančne instrumente EU, ki so namenjeni podpiranju dostopa malih in srednjih podjetij do kapitalskih trgov; poudarja, da dokončanje unije kapitalskih trgov ne bi smelo ogroziti dosedanjih dosežkov in bi moralo v končni fazi koristiti evropskim državljanom;

15.  poudarja, da je potrebno večje financiranje naložb; poziva k dobro delujočemu finančnemu sistemu, ki bo lahko z večjo stabilnostjo in obstoječimi čezmejnimi institucijami zlasti malim in srednjim podjetjem zagotavljal likvidnost in vzdrževanje trga; glede tega želi tudi spomniti, da imajo hitro rastoča podjetja težave pri dostopanju do finančnih sredstev; poziva Komisijo, naj opredeli in začne izvajati projekte, s katerimi bo podprla in privabila tržne naložbe za tovrstna podjetja; poudarja, da reforme v zvezi z bančno strukturo ne bi smele ovirati zagotavljanja likvidnosti;

16.  spodbuja temeljito, postopno dokončanje bančne unije in razvoj unije kapitalskih trgov, da se poveča odpornost bančnega sektorja, prispeva k finančni stabilnosti, vzpostavi stabilno okolje za naložbe in rast ter prepreči razdrobljenost finančnega trga euroobmočja; poudarja, da je pri tem ključno načelo odgovornosti in da je nujno treba preprečiti moralna tveganja, predvsem za to, da se zaščiti državljane; poziva k spoštovanju veljavnih pravil;

17.  poudarja, da so javne in zasebne naložbe ključne za omogočanje prehoda na nizkoogljično in krožno gospodarstvo; opozarja na zaveze Evropske unije, zlasti iz Pariškega sporazuma, da bo financirala uporabo čistih tehnologij, povečala obseg energije iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost ter zmanjšala skupne emisije toplogrednih plinov;

18.  poudarja, da je za zanesljive naložbe potrebno stabilno zakonodajno okolje, ki omogoča donosnost naložb; meni, da so odločilnega pomena za privabljanje naložb predvidljiva pravila, učinkovita in pregledna javna uprava, učinkoviti pravni sistemi, enaki konkurenčni pogoji ter zmanjšano upravno breme; poudarja, da so v 40 % priporočil za posamezne države za leto 2016 obravnavane ovire za naložbe, ki jih lahko pomagajo odpraviti lokalni in regionalni organi; poleg tega poziva Komisijo, naj na podlagi sporočila z naslovom „Poziv k predložitvi dokazov – regulativni okvir EU za finančne storitve“ sprejme potrebne ukrepe za zmanjšanje birokracije, poenostavitev predpisov in izboljšanje možnosti financiranja;

19.  prepoznava neizkoriščen potencial za rast produktivnosti in naložbe, ki bi se lahko izkoristil, če bi se pravila enotnega trga v celoti izvrševala ter bi bili trgi proizvodov in storitev bolje povezani; opozarja, da so priporočila za posamezne države pomembna za to, ker pokažejo poglavitna področja, kjer bi morale države članice ukrepati;

20.  se strinja s Komisijo, da koristi trgovine v javnih razpravah niso vedno priznane, in poudarja, da je mednarodna trgovina lahko pomemben vir delovnih mest za Evropejce in da znatno prispeva k rasti; poudarja, da se že več kot 30 milijonov delovnih mest opira na izvoz iz EU; poudarja, da mednarodni trgovinski sporazumi ne bi smeli spodkopavati evropskih regulativnih, socialnih in okoljskih standardov, marveč bi morali okrepiti svetovne standarde;

21.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da se je delež EU v svetovnih tokovih neposrednih tujih naložb po krizi znatno zmanjšal; poziva Komisijo in države članice, naj povečajo prizadevanja za izboljšanje poslovnega okolja za naložbe, med drugim s popolnim izvajanjem in izvrševanjem zakonodaje EU o enotnem trgu; se strinja, da je hitrejši napredek pri sprejemanju vzdržnih strukturnih reform, skladen s priporočili za posamezne države, potreben za povečanje konkurenčnosti EU, spodbujanje ugodnega okolja za podjetja (zlasti mala in srednja) in naložbe, za zagotavljanje rasti in delovnih mest ter spodbujanje konvergence navzgor med državami članicami;

22.  vztraja, da je treba ohraniti dolgoročno naložbeno zmogljivost finančnih institucij, donosnost varčevanja z nizkim tveganjem in dolgoročne pokojninske produkte, zato da se ne ogrozi vzdržnost prihrankov in pokojnin evropskih državljanov;

23.  poudarja, da je treba vzdržne strukturne reforme dopolniti z dolgoročnejšimi naložbami v izobraževanje, raziskave, inovacije in človeški kapital, zlasti pa v izobraževanje in usposabljanje za nova znanja in spretnosti; meni, da lahko kot orodje za spodbujanje naložb, zagotavljanje pametne in trajnostne rasti in dopolnjevanje naložbenih programov služijo tudi partnerstva med oblikovalci politike, zakonodajalci, raziskovalci, proizvajalci in inovatorji;

Strukturne reforme

24.  se strinja, da morajo vzdržne strukturne reforme na trgih proizvodov in storitev, pa tudi na vključujočih trgih dela, zdravstva, pokojnin in nastanitev ostati prednostna naloga držav članic, da bi lahko učinkovito podprle okrevanje gospodarstva, zmanjšale visoko brezposelnost, okrepile konkurenčnost, pošteno konkurenco in potencial za rast ter da bi povečale učinkovitost raziskovalnih in inovacijskih sistemov, pri čemer pa ne smejo ogroziti pravic delavcev, varstva potrošnikov ali okoljskih standardov;

25.  meni, da se je izhod iz gospodarske krize izkazal za hitrejšega na dobro delujočih in produktivnih trgih dela v kombinaciji z ustrezno stopnjo socialne zaščite in ustreznim dialogom; poziva države članice, naj zmanjšajo segmentacijo trga dela in povečajo udeležbo na njem ter okrepijo znanja in spretnosti, in sicer tudi z močnejšim poudarkom na usposabljanju in vseživljenjskem učenju za višjo zaposljivost in produktivnost; ugotavlja, da so v nekaterih državah članicah še vedno potrebne obsežne reforme, da bi njihov trg dela postal prožnejši in bolj vključujoč;

26.  poudarja, kako pomembno je začeti oziroma nadaljevati proces usklajenih in vzdržnih strukturnih reform za srednje- in dolgoročno stabilnost; poudarja, da EU in njene države članice ne morejo konkurirati samo s splošnimi stroški in stroški dela, temveč morajo tako na nacionalni kot na evropski ravni vlagati več v raziskave, inovacije in razvoj, izobraževanje, znanja in spretnosti ter učinkovito rabo virov;

27.  je zaskrbljen, kako bodo demografske spremembe, do katerih prihaja zaradi nizke rodnosti, starajoče se družbe in izseljevanja, vplivale na javne finance in trajnostno rast; zlasti opozarja na posledice staranja prebivalstva za pokojninske sisteme in sisteme zdravstvenega varstva v EU; ugotavlja, da bodo zaradi različne demografske strukture posledice teh sprememb v državah članicah različne, vendar opozarja, da bodo že predvideni stroški financiranja pomembno vplivali na javne finance;

28.  želi spomniti, da je za zagotavljanje vzdržnih pokojninskih sistemov pomembno doseči in ohraniti visoko stopnjo zaposlenosti; v zvezi s tem opozarja tudi, da je treba znanja in spretnosti migrantov uporabiti na boljši način, da bi jih prilagodili potrebam na trgu dela;

29.  ugotavlja, da države članice trenutno porabijo 5–11 % svojega BDP za zdravstvo, pričakuje pa se, da se bo zaradi demografskih sprememb ta delež v prihodnjih desetletjih znatno povečal; poziva Komisijo, naj svoja prizadevanja osredotoči na stroškovno učinkovito porabo za visokokakovostno zdravstveno oskrbo ter splošni dostop do nje, in sicer s sodelovanjem in izmenjavo primerov dobre prakse na ravni EU, pa tudi tako, da v priporočilih za posamezne države obravnava vprašanje vzdržnosti kakovostnih zdravstvenih sistemov;

30.  poziva Komisijo, naj redno objavlja ocene fiskalne vzdržnosti za posamezne države članice, pri čemer naj upošteva vse dejavnike, značilne za države članice, denimo demografske spremembe, in potencialne, implicitne in druge zunajproračunske obveznosti, ki vplivajo na vzdržnost javnih financ; priporoča, naj bodo ta poročila del letnih poročil o posameznih državah; predlaga, naj Komisija razvije kazalnik za ocenjevanje vpliva javnih financ in letnih proračunov na prihodnje generacije ob upoštevanju prihodnjih obveznosti in implicitnih proračunskih obveznosti; meni, da bi morala biti upravna obremenitev v zvezi s temi ocenjevanji omejena;

31.  pozdravlja, da se brezposelnost mladih v povprečju zmanjšuje, čeprav je še vedno previsoka; ugotavlja, da v zvezi s tem med državami članicami še vedno obstajajo velike razlike, zato so potrebne nadaljnje reforme za lažji vstop mladih na trg dela, s čimer bi zagotovili medgeneracijsko pravičnost; v zvezi s tem poudarja, kako pomembno je jamstvo za mlade, in poziva EU, naj še naprej namenja sredstva temu ključnemu programu; se strinja s Komisijo, da morajo države članice sprejeti več ukrepov za boj proti brezposelnosti mladih, zlasti za večjo učinkovitost jamstva za mlade;

32.  poudarja, da sta za dobro delovanje socialnega tržnega gospodarstva pomembna odgovorno in rasti naklonjeno usklajevanje plač, ki zagotavlja soliden življenjski standard in ki je v skladu s produktivnostjo, ter učinkovit socialni dialog;

33.  se strinja, da mora obdavčevanje podpirati naložbe in ustvarjanje delovnih mest; poziva k davčnim reformam, da bi rešili vprašanje visoke davčne obremenitve dela v Evropi, izboljšali pobiranje davkov, ukrepali proti izogibanju davkom in davčnim utajam ter da bi davčni sistemi postali enostavnejši, pravičnejši in učinkovitejši; opozarja, da je treba bolje uskladiti upravno prakso na področju obdavčenja; države članice poziva k večji preglednosti na področju obdavčevanja pravnih oseb;

Fiskalna odgovornost in struktura javnih financ

34.  je seznanjen, da Komisija še naprej obravnava fiskalno vzdržnost kot prednostno nalogo, da so se težave na tem področju od vrhunca krize zmanjšale in da za euroobmočje kot celoto kratkoročno morda niso glavni vir tveganj;

35.  je seznanjen tudi s stališčem Komisije, da izzivi ostajajo ter da je treba odpraviti trajajoče posledice krize in strukturne pomanjkljivosti, če se želimo izogniti dolgoročnim tveganjem;

36.  poudarja, da so vse države članice obvezane spoštovati Pakt za stabilnost in rast ter njegovih veljavnih določb o prožnosti; v zvezi s tem opozarja tudi na pomen Pogodbe o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju ter poziva Komisijo, naj predloži celovito oceno izkušenj, pridobljenih pri njenem izvajanju, ta pa naj bo podlaga za sprejetje potrebnih ukrepov v skladu s PEU in PDEU s ciljem, da bi vsebino te pogodbe vključili v pravni okvir EU;

37.  ugotavlja, da je sicer šest držav članic še vedno v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, da pa se je povprečni delež javnega primanjkljaja zmanjšal in naj bi v letu 2016 ostal pod 2 %, v prihodnjih letih pa naj bi se še naprej zmanjševal, in da naj bi bili leta 2017 v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem le še dve državi članici; ugotavlja, da se je v zadnjem času v številnih primerih dolg povečal tudi zaradi dokapitalizacije bank in nizke rasti; poudarja, da bi se lahko pri izboljševanju stanja javnih financ težave povečale, ko bodo začele obrestne mere spet naraščati;

38.  opozarja na vlogo Komisije kot varuhinje Pogodb; poudarja, da je potrebna objektivna in pregledna ocena o uporabi in izvrševanju dogovorjene zakonodaje;

39.  vztraja, da države članice ne bi smele biti različno obravnavane; ugotavlja, da bo le fiskalna politika, ki bo spoštovala in upoštevala pravo Unije, pridobila verodostojnost in zaupanje med državami članicami ter služila kot osnova za dokončanje ekonomske in monetarne unije ter zaupanje finančnih trgov;

40.  poziva Komisijo in Svet, naj čim bolj podrobno predstavita fiskalna priporočila iz preventivnega in korektivnega dela Pakta za stabilnost in rast, da bi povečala njihovo preglednost in izvršljivost; poudarja, da je treba v priporočila iz preventivnega dela vključiti rok za doseganje srednjeročnega cilja za posamezne države in fiskalno prilagoditev, ki je potrebna, da bi ga dosegli ali ohranili;

41.  meni, da bi bilo treba v skladu s postopkom v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji ta neravnotežja v državah članicah obravnavati v okviru prizadevanj vseh držav članic in na podlagi ustreznih reform in naložb; poudarja, da mora vsaka država članica v zvezi s tem izpolniti svojo individualno odgovornost; opozarja, da sedanji veliki plačilnobilančni presežki omogočajo povečanje domačega povpraševanja; poudarja, da visoka raven javnega in zasebnega dolga predstavlja znatno tveganje ter da sta za to, da bi jo hitreje znižali, potrebni odgovorna fiskalna politika in višja rast;

42.  ugotavlja, da se je sicer stanje javnih financ v zadnjih letih izboljšalo, da pa je glede na oceno osnutkov proračunskih načrtov za leto 2017 možno, da osmim državam članicam ne bo uspelo izpolniti zahtev; meni, da je treba ravnati v skladu z dogovorjenimi načini fiskalne prilagoditve;

43.  pozdravlja, da sta se javni primanjkljaj in javni dolg v povprečju zmanjšala, vendar se strinja, da se za skupnimi podatki skrivajo velike razlike med državami članicami; poudarja, da bi bilo treba skupne podatke vedno obravnavati skupaj s pregledom posameznih proračunov, in opozarja, da je glede na pričakovano zvišanje obrestnih mer potrebna preudarna fiskalna politika; meni, da je treba doseči konvergenco navzgor, zlasti med državami članicami euroobmočja;

Fiskalna naravnanost v euroobmočju

44.  ugotavlja, da je glede na gospodarsko napoved Komisije iz jeseni 2016 restriktivna fiskalna naravnanost v euroobmočju leta 2015 postala nevtralna, v obdobju, zajetem v napovedi, pa naj bi bila rahlo ekspanzivna; je seznanjen tudi s stališčem Komisije, da bi polno izpolnjevanje fiskalnih zahtev, ki so del priporočil Sveta za posamezne države, v letih 2017 in 2018 na splošno povzročilo nekoliko restriktivno fiskalno naravnanost v euroobmočju kot celoti, medtem ko se Komisija zavzema za pozitivno ekspanzivno fiskalno naravnanost, čeprav se zaveda gospodarskih in pravnih omejitev za to;

45.  meni, da je sporočilo Komisije o pozitivni fiskalni naravnanosti pomemben korak naprej; pozdravlja, da želi Komisija s sporočilom prispevati k boljšemu usklajevanju ekonomskih politik v euroobmočju in opozoriti na priložnosti za fiskalno spodbudo v državah članicah, ki imajo možnost za to; poudarja, da proračunske zahteve temeljijo na skupno dogovorjenih fiskalnih pravilih; želi spomniti, da morajo države članice spoštovati Pakt za stabilnost in rast, ne glede na skupna priporočila; ugotavlja, da obstajajo različna mnenja glede potenciala želene skupne fiskalne naravnanosti in glede njene ravni; pozdravlja delo neodvisnega Evropskega fiskalnega odbora v zvezi s tem;

46.  meni, da je izboljšanje strukture javnih proračunov eden od ključnih vzvodov za zagotovitev spoštovanja fiskalnih pravil EU, omogočanje financiranja nujnih izdatkov, ustvarjanje rezerv za nepredvidene potrebe in naložbe za spodbujanje rasti ter financiranje manj nujne porabe, pa tudi za prispevanje k učinkovitejši in odgovornejši uporabi javnih sredstev; želi spomniti, da se o sestavi nacionalnih proračunov odloča na nacionalni ravni, pri tem pa se upoštevajo priporočila za posamezne države;

47.  ugotavlja, da v okviru proračuna EU redno poteka razprava o pametni razporeditvi javnih odhodkov in prednostnih nalogah politike ter da je tovrstna kritična ocena nepogrešljiva tudi za nacionalne proračune, da bi lahko srednje- in dolgoročno povečali kakovost javnih proračunov ter preprečili linearno zmanjševanje proračunskih sredstev;

48.  pozdravlja potekajoči pregled javne porabe in države članice spodbuja, naj kritično ocenijo kakovost in sestavo svojih proračunov; podpira prizadevanja za povečanje kakovosti in učinkovitosti javne porabe, tudi tako, da se financiranje neproduktivne porabe preusmeri v naložbe, ki spodbujajo rast;

49.  meni, da bi lahko v okviru proračuna EU prispevali k razbremenitvi nacionalnih proračunov tako, da bi se zanj zbirala lastna sredstva in ne bi bil v tako veliki meri odvisen od nacionalnih prispevkov;

50.  pozdravlja, da je Euroskupina v ciklu evropskega semestra 2016 organizirala tematske razprave in sprejela standarde dobre prakse, na primer v zvezi s pregledi odhodkov; poziva Komisijo in Euroskupino, naj poskrbita, da bodo ti standardi učinkovitejši in preglednejši;

51.  poziva Komisijo in Svet, naj oblikujeta priporočila za posamezne države tako, da bo napredek mogoče meriti, zlasti v primerih, ko se politično priporočilo večkrat nanaša na isto področje in/ali kadar je reforma takšna, da zahteva izvajanje po izteku enega semestra;

Usklajevanje nacionalnih politik in demokratična odgovornost

52.  poudarja, kako pomembno je, da nacionalni parlamenti razpravljajo o poročilih in priporočilih za posamezne države, nacionalnih programih reform in programih stabilnosti ter jih izvajajo v večjem obsegu kot do zdaj;

53.  meni, da boljše izvajanje priporočil za posamezne države zahteva jasno razčlenjene prednostne naloge na evropski ravni in pristno javno razpravo na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, saj bo le tako spodbudilo odgovornost; poziva države članice, naj strukturirano vključijo lokalne in regionalne organe, ob upoštevanju učinka in izzivov v državah članicah, tudi na podnacionalni ravni, da bi izboljšale izvajanje priporočil za posamezne države;

54.  poziva Komisijo, naj začne pogajanja za medinstitucionalni sporazum o gospodarskem upravljanju; vztraja, da bi moral ta medinstitucionalni sporazum v okviru Pogodb zagotoviti, da bo struktura evropskega semestra omogočala konstruktiven in reden parlamentarni nadzor postopka, zlasti glede prednostnih nalog letnega pregleda rasti in priporočil za euroobmočje;

Sektorski prispevki k poročilu o letnem pregledu rasti za leto 2017

Proračuni

55.  meni, da bi s proračunom EU lahko zagotovili dodano vrednost za naložbe in strukturne reforme v državah članicah, če bi bili zagotovljeni večja sinergija med obstoječimi instrumenti in povezanost s proračuni držav članic; meni, da bi zato moral letni pregled rasti – kot pomemben politični dokument, ki vsebuje osnovno vsebino nacionalnih programov reform, priporočil za posamezne države in izvedbenih načrtov – služiti kot smernica za države članice in pri pripravi nacionalnih proračunov, da bi uvedli skupne rešitve, ki bi bile vidne v nacionalnih proračunih in povezane s proračunom EU;

56.  opozarja, da bi morale biti izboljšave sistemov za pobiranje DDV in carinskih dajatev glavna prednostna naloga vseh držav članic; pozdravlja predlog Komisije o oblikovanju evropskega črnega seznama davčnih oaz, ki bi ga bilo treba izvrševati s kazenskimi sankcijami, da bi obravnavali multinacionalne družbe, ki se izogibajo davkom;

Okolje, javno zdravje in varnost hrane

57.  poudarja, da je treba za učinkovitejšo rabo virov, zmanjšanje odvisnosti od uvoza energije ter vzpostavitev trajnostne proizvodnje, ki bo temeljila na zahtevah glede boljše zasnove proizvodov in bolj trajnostnih vzorcev potrošnje, spodbujati podjetništvo in ustvarjanje delovnih mest, učinkovito izvajanje mednarodnih ciljev in okoljskih ciljev Unije ter diverzifikacijo virov prihodkov v okviru fiskalne odgovornosti in konkurenčnosti gospodarstva; meni, da bi moral evropski semester zajemati tudi poročanje o energijski učinkovitosti in medsebojni povezanosti na podlagi ciljev, zastavljenih na ravni EU.

o
o   o

58.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam držav članic, nacionalnim parlamentom in Evropski centralni banki.

(1) UL L 306, 23.11.2011, str. 12.
(2) UL L 306, 23.11.2011, str. 41.
(3) UL L 306, 23.11.2011, str. 8.
(4) UL L 306, 23.11.2011, str. 33.
(5) UL L 306, 23.11.2011, str. 25.
(6) UL L 306, 23.11.2011, str. 1.
(7) UL L 140, 27.5.2013, str. 11.
(8) UL L 140, 27.5.2013, str. 1.
(9) UL C 407, 4.11.2016, str. 86.


Evropski semester za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2017
PDF 254kWORD 67k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2017 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2017 (2016/2307(INI))
P8_TA(2017)0039A8-0037/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 9, 145, 148, 152, 153 in 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 349 PDEU o posebnem statutu za najbolj oddaljene regije,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti naslova IV (Solidarnost),

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov,

–  ob upoštevanju konvencije Mednarodne organizacije dela št. 102 o minimalnih standardih socialne varnosti in njenega priporočila št. 202 o minimalnih ravneh socialne zaščite,

–  ob upoštevanju revidirane Evropske socialne listine,

–  ob upoštevanju cilja trajnostnega razvoja 1 (Odpraviti vse oblike revščine povsod po svetu) in zlasti cilja 1.3 (Uvesti državi prilagojene sisteme in ukrepe splošnega socialnega varstva, z minimalnim pragom vred, ter do leta 2030 vanje vključiti precejšen delež revnih in najbolj zapostavljenih),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije 2013/112/EU z dne 20. februarja 2013 z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. novembra 2016 z naslovom Letni pregled rasti za leto 2017 (COM(2016)0725),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 16. novembra 2016 za priporočilo Sveta o ekonomski politiki euroobmočja (COM(2016)0726),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. novembra 2016 z naslovom Za pozitivno fiskalno naravnanost v euroobmočju (COM(2016)0727),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 16. novembra 2016 z naslovom Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2017 (COM(2016)0728),

–  ob upoštevanju osnutka skupnega poročila Komisije in Sveta o zaposlovanju z dne 16. novembra 2016 k sporočilu Komisije o letnem pregledu rasti za leto 2017 (COM(2016)0729),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. novembra 2016 z naslovom Osnutki proračunskih načrtov za leto 2017: celovita ocena (COM(2016)0730),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2016 z naslovom Evropa spet vlaga – Pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo in naslednji koraki (COM(2016)0359),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2016 z naslovom Naslednji na čelu Evrope: pobuda za zagon in razširitev podjetij (COM(2016)0733),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Krepitev evropskih naložb za delovna mesta in rast: druga faza Evropskega sklada za strateške naložbe in nov evropski načrt za zunanje naložbe (COM(2016)0581),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. oktobra 2016 z naslovom Jamstvo za mlade in pobuda za zaposlovanje mladih: po treh letih izvajanja (COM(2016)0646),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za uredbo Sveta, ki spreminja Uredbo (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (COM(2016)0604),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Vmesni pregled/revizija večletnega finančnega okvira za obdobje 2014-2020 – Proračun EU, usmerjen v rezultate (COM(2016)0603),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo – Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost (COM(2016)0381),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2016 z naslovom Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo (COM(2016)0356),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. marca 2016 o začetku posvetovanja o evropskem stebru socialnih pravic (COM(2016)0127) in njegovih prilog,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 26. novembra 2015 za Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi programa za podporo strukturnim reformam za obdobje 2017–2020 ter o spremembi uredb (EU) št. 1303/2013 in (EU) št. 1305/2013 (COM(2015)0701),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. oktobra 2015 o korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (COM(2015)0600),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 15. februarja 2016 za Sklep Sveta o smernicah za politike zaposlovanja držav članic (COM(2016)0071) in stališča Parlamenta z dne 15. septembra 2016 o tej temi(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. januarja 2015 z naslovom Kako čim bolje izkoristiti prožnost v okviru obstoječih pravil pakta za stabilnost in rast (COM(2015)0012),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. oktobra 2013 z naslovom Krepitev socialne razsežnosti ekonomske in monetarne unije (COM(2013)0690),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom Socialne naložbe za rast in kohezijo – vključno z izvajanjem Evropskega socialnega sklada 2014–2020 (COM(2013)0083),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 18. aprila 2012 z naslovom K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti (COM(2012)0173),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. decembra 2011 z naslovom Pobuda Priložnosti za mlade (COM(2011)0933),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. decembra 2010 z naslovom Evropska platforma proti revščini in socialni izključenosti: evropski okvir za socialno in teritorialno kohezijo (COM(2010)0758) in svoje resolucije z dne 15. novembra 2011, povezane s tem(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije 2008/867/ES z dne 3. oktobra 2008 o dejavnem vključevanju oseb, izključenih s trga dela(3),

–  ob upoštevanju poročila petih predsednikov z dne 22. junija 2015 z naslovom Dokončanje ekonomske in monetarne unije,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o spodbujanju socialnega gospodarstva kot ključnega gonila gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi (13414/2015),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2016 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: izvajanje prednostnih nalog za leto 2016(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 z naslovom Begunci: vključevanje v družbo in na trg dela(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2016(6),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve z dne 24. septembra 2015 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarske politike: izvajanje prednostnih nalog za leto 2015,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o evropskem semestru za usklajevanje gospodarskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2015(7),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 2. februarja 2016 o predlogu sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odvračanju od dela na črno(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2015 o zmanjševanju neenakosti s posebnim poudarkom na revščini otrok(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. oktobra 2015 o kohezijski politiki in pregledu strategije Evropa 2020(10),

–  ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor Svetu O-000121/2015 – B8-1102/2015 ter svoje s tem povezane resolucije z dne 29. oktobra 2015 o priporočilu Sveta o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o vzpostavitvi konkurenčnega trga dela EU za 21. stoletje: usklajevanje znanj in spretnosti s povpraševanjem in zaposlitvenimi možnostmi, kot način reševanja iz krize(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o socialnem podjetništvu in socialnih inovacijah za preprečevanje brezposelnosti(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2014 o zaposlovanju in socialnih vidikih strategije Evropa 2020(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. julija 2014 o zaposlovanju mladih(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2014 z naslovom Kako lahko Evropska unija prispeva k oblikovanju ugodnega okolja za podjetja, poslovne dejavnosti in zagonska podjetja za ustvarjanje novih delovnih mest?(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. februarja 2009 o socialni ekonomiji(17),

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev odbora Združenih narodov o pravicah invalidov o začetnem poročilu Evropske unije (september 2015),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 3/2015 z naslovom Jamstvo EU za mlade: narejeni so bili prvi koraki, vendar se nakazujejo tveganja pri izvajanju(18),

–  ob upoštevanju dokumenta četrtletnega pregleda z dne 11. oktobra 2016 o razvoju na področju zaposlovanja in socialnih razmer v Evropi za jesen 2016,

–  ob upoštevanju pete in šeste evropske raziskave Eurofound o delovnih razmerah iz leta 2010 in 2015(19),

–  ob upoštevanju dokumenta OECD z dne 7. julija 2016 o obetih v zvezi z zaposlovanjem za 2016,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta OECD z dne 9. decembra 2014 o razvoju dohodkovne neenakosti in njenem vplivu na gospodarsko rast,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za socialno zaščito z dne 10. oktobra 2014 z naslovom Ustrezna socialna zaščita za potrebe po dolgotrajni oskrbi v starajoči se družbi,

–  ob upoštevanju načrta Komisije za reševanje izzivov usklajevanja poklicnega in družinskega življenja, s katerimi se srečujejo delovno aktivne družine, in posvetovanja v zvezi s tem,

–  ob upoštevanju srečanj z dne 3. oktobra in 8. novembra 2016 v okviru strukturiranega dialoga o začasni ustavitvi financiranja za Portugalsko in v Španijo,

–  ob upoštevanju razprave s predstavniki nacionalnih parlamentov o prednostnih nalogah evropskega semestra za leto 2017,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0037/2017),

A.  ker brezposelnost v EU od druge polovice leta 2013 počasi pada in je bilo od leta 2013 ustvarjenih 8 milijonov novih delovnih mest, septembra 2016 pa je bila brezposelnost 8,6-odstotna, kar je najnižja raven od leta 2009; ker pa je delež mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, še vedno velik, in sicer 14,8 % mladih, ki so stari od 15 do 29 let(20)(21); čeprav se brezposelnost na skupni ravni zmanjšuje, je v nekaterih državah članicah na žalost še vedno zelo visoka; ker Komisija navaja, da je stopnja revščine zaposlenih še vedno visoka;

B.  ker je stopnja zaposlenosti žensk na splošno nižja in ker je leta 2015 stopnja zaposlenosti moških, starih od 20 do 64 let, v EU-28 znašala 75,9 %, pri ženskah pa 64,3 %; ker so razlike med spoloma pri dostopu do zaposlitve še vedno ena od poglavitnih ovir za doseganje enakosti med spoloma, zato si je treba nujno prizadevati za zmanjšanje teh razlik v stopnji zaposlenosti med moškimi in ženskami;

C.  ker bi se lahko z ustreznimi javnimi politikami sedanji trendi okrepili, s tem pa bi se lahko dejansko uresničil zastavljen cilj 75-odstotne stopnje zaposlenosti iz strategije Evropa 2020;

D.  ker je stopnja brezposelnosti mladih v Evropski uniji 18,6-odstotna, v evroobmočju pa 21-odstotna; ker je 4,2 milijona mladih brezposelnih, od tega 2,9 milijona v evroobmočju; ker je stopnja brezposelnosti mladih še vedno bistveno višja, kot je bila na najnižji točki leta 2008, kar opozarja na to, da bi morale države članice dati prednost izvajanju in celoviti uporabi pobude za zaposlovanje mladih; ker so za zaposlovanje mladih žal še vedno značilne nizke plače, ki so včasih pod pragom revščine, neplačana delovna praksa, nekakovostno usposabljanje in pomanjkanje pravic na delovnem mestu;

E.  ker naj bi mladi, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, na leto EU stali 153 milijard EUR (1,21 % BDP) v obliki prejemkov ter izgubljenega zaslužka in neplačanih davkov, medtem ko bi skupni ocenjeni stroški vzpostavitve jamstva za mlade v euroobmočju znašali 21 milijard EUR na leto, kar je 0,22 % BDP;

F.  ker se bo število mladih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali usposabljajo, zabeleženo leta 2015, še naprej zmanjševalo; ker je v tej skupini še vedno 6,6 milijona mladih, starih od 15 do 24 let, kar je 12 % prebivalstva te starostne skupine;

G.  ker so za reševanje brezposelnosti mladih v prvi vrsti pristojne države članice, in sicer z razvojem in izvajanjem regulativnih okvirov trga dela ter sistemov izobraževanja in usposabljanja in z aktivnimi politikami trga dela;

H.  ker so invalidi še vedno precej izključeni s trga dela, te razmere pa so se v zadnjem desetletju le malo izboljšale, delno zaradi pomanjkanja naložb v ustrezne podporne ukrepe; poudarja, da to pogosto privede do revščine in socialne izključenosti ter zato negativno vpliva na doseganje cilja EU 2020;

I.  ker se mnoge države članice še vedno srečujejo s strukturnimi izzivi na trgu dela, kot so nizka udeležba in neusklajenost med znanji, spretnostmi in kvalifikacijami ter potrebami na trgu dela;

J.  ker je stopnja dolgotrajne brezposelnosti (brezposelnost, daljša od enega leta) do prvega četrtletja leta 2016 padla za 0,7 % letne stopnje, in sicer na 4,2 % delovne sile; ker je stopnja zelo dolgotrajne brezposelnosti (brezposelnost, daljša od dveh let) padla na 2,6 % delovne sile; ker je število dolgotrajno brezposelnih kljub temu še vedno previsoko, in sicer približno 10 milijonov; ker se z dolgotrajno brezposelnostjo srečujejo zlasti mlajši in starejši iskalci zaposlitve, pri čemer delo več kot eno leto išče 30 % oseb, starih od 15 do 24 let, in 64 % oseb, starih od 55 do 64 let; ker veliko starejših delavcev, ki so neaktivni, ni vključenih v statistične podatke o brezposelnosti; ker se stopnja brezposelnosti in njene socialne posledice razlikujejo med evropskimi državami ter ker je treba upoštevati posebne mikroekonomske razmere;

K.  ker je strategija EU 2020 namenjena zmanjšanju revščine, tako da bi do leta 2020 vsaj 20 milijonov ljudi rešili pred nevarnostjo revščine ali socialne izključenosti; ker ta cilj še zdaleč ni bil dosežen in so potrebna večja prizadevanja; ker je leta 2015 revščina ali socialna izključenost grozila 119 milijonom ljudi, kar je za približno 3,5 milijona manj kot leta 2014; ker je bilo leta 2012 v takšnem položaju 32,2 milijona invalidov; ker je bilo v EU 28 leta 2013 26,5 milijona otrok, ki jim je grozila revščina ali socialna izključenost; ker sta zaradi visokih stopenj neenakosti proizvodnja gospodarstva in potencial za trajnostno rast manjša;

L.  ker je treba dolgotrajno brezposelne nujno spremljati, da ta položaj ne bi začel vplivati na njihovo samozavest, dobro počutje in prihodnji razvoj, kar bi jih potisnilo na rob revščine in socialne izključenosti, prav tako pa bi ogrozilo vzdržnost nacionalnih sistemov socialne varnosti in evropskega socialnega modela;

M.  ker oslabitev socialnega dialoga negativno vpliva na pravice delavcev, kupno moč državljanov EU in rast;

N.  ker številne pozitivne spremembe v EU kažejo na odpornost in oživitev evropskega gospodarstva;

O.  ker je socialna ekonomija, ki zajema 2 milijona podjetij, ta pa zaposlujejo več kot 14,5 milijona ljudi v Uniji, pomemben sektor, ki prispeva k odpornosti in oživitvi evropskega gospodarstva;

P.  ker je rast v večini držav članic še vedno nizka, stopnja rasti EU za leto 2016 pa se je celo znižala in se ustalila pri 2 % kljub pozitivnim začasnim vidikom, kar kaže, da lahko EU stori več za okrepitev gospodarskega in socialnega okrevanja, da bi bilo srednjeročno bolj trajnostno;

Q.  ker po poročanju Evropske komisije(22) še vedno obstajajo razlike v zaposlovanju in na socialnem področju znotraj držav članic in med njimi, družbeni razvoj pa še vedno kaže na dodatno razhajanje po EU, kar preprečuje rast, zaposlovanje in kohezijo; ker so družbe, kjer so enakost in naložbe v ljudi na višji ravni, uspešnejše v smislu rasti in prožnosti pri zaposlovanju;

R.  ker je neprijavljeno delo še vedno prisotno in ima resne proračunske posledice, ki vodijo v izgubo davčnih prihodkov in prispevkov za socialno varstvo ter negativno vplivajo na zaposlovanje, produktivnost, kakovost dela in razvoj znanj in spretnosti;

S.  ker se najbolj oddaljene regije srečujejo z ogromnimi težavami, povezanimi z njihovimi specifičnimi značilnostmi, ki omejujejo njihove možnosti za rast in razvoj; ker so stopnje brezposelnosti, brezposelnosti mladih in dolgotrajne brezposelnosti v teh regijah med najvišjimi v EU in v številnih primerih presegajo 30 %;

T.  ker je bilo v okviru Evropskega sklada za strateške naložbe odobrenih že 69 projektov v 18 državah in podpisanih 56 operacij, kar naj bi pritegnilo več kot 22 milijard EUR naložb in vključevalo približno 71 000 malih in srednjih podjetij;

U.  ker se v mnogih državah članicah število prebivalstva v delovni dobi in delovne sile še naprej upada; ker je udeležba žensk na trgu dela priložnost za države članice, da rešijo to težavo in okrepijo delovno silo v EU; ker bi stalni dotok beguncev in prosilcev za azil lahko tudi pomagal okrepiti delovno silo;

V.  ker se EU srečuje z demografskimi izzivi, ki niso povezani le s staranjem prebivalstva in upadanjem števila rojstev, temveč vključujejo tudi druge elemente, kot je odseljevanje;

W.  ker razlika v plačah med spoloma trenutno znaša 16 %, razlike v pokojninah med spoloma pa 38 %, zaradi česar so ženske s staranjem izpostavljene večjemu tveganju revščine ali socialne izključenosti;

X.  ker je zagotavljanje in upravljanje sistemov socialne varnosti v pristojnosti držav članic in Unija te sisteme usklajuje, vendar jih ne harmonizira;

Y.  ker se je pričakovana zdrava življenjska doba žensk skrajšala z 62,6 leta 2010 na 61,5 leta 2013, leta 2014 pa se je malenkost podaljšala, medtem ko se je za moške skrajšala na 61,4 leta;

1.  pozdravlja dejstvo, da je v letnem pregledu rasti za leto 2017 poudarjen pomen zagotavljanja socialne pravičnosti za spodbujanje bolj vključujoče rasti, pa tudi pomen ustvarjanja kakovostnih in vključujočih delovnih mest in izboljšanja znanj in spretnosti ter potrebe po krepitvi konkurenčnosti, inovativnosti in produktivnosti; poziva Komisijo, naj zagotovi, da priporočila za posamezne države v zvezi z reformami trga dela tudi poudarjajo pomembnost aktivnih politik trga dela in spodbujajo pravice ter zaščito delavcev;

2.  pozdravlja napredek k vzpostavitvi ravnotežja med ekonomskimi in socialnimi razsežnostmi procesa evropskega semestra, potem ko je Komisija izpolnila nekatere zahteve Parlamenta; vendar poudarja, da si je treba bolj prizadevati za izboljšanje politične prepoznavnosti in učinka pregleda ključnih zaposlitvenih in socialnih kazalnikov; pozdravlja predlog Komisije za spremembo Uredbe (EU) št. 99/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o evropskem statističnem programu za obdobje 2013–2017, s katerim bi ga podaljšala za obdobje 2018–2020 in vključila nove socialne kazalnike za predstavitev zaposlitvenih in socialnih podatkov, povezanih s spremembami makroekonomskih podatkov, da bi analiza prikazala celovito podobo vzajemne povezanosti in učinkov različnih političnih odločitev; poudarja, da je treba zaposlitvene kazalnike obravnavati enakovredno z ekonomskimi kazalniki, s čimer se bodo lahko uporabili za poglobljene analize in popravljalne ukrepe v ustreznih državah članicah;

3.  poudarja, da cikel evropskega semestra še vedno nima pristopa, usmerjenega v otroke, ki bi vključeval zavezanost pravicam otrok, da bi lahko boj proti revščini otrok in cilje glede dobrega počutja vključili v vsa ustrezna področja oblikovanja politike; poudarja, da je za prekinitev kroga prikrajšanosti potreben strateški pristop z jasnimi cilji;

4.  poziva k programom, ki nudijo podporo in priložnosti kot del povezanega evropskega načrta za naložbe v zgodnje otroštvo in v boj proti revščini otrok, vključno z vzpostavitvijo jamstva za otroke, namenjenega celovitemu izvajanju priporočila Komisije o vlaganju v otroke, s katerim bo vsakemu otroku v Evropi, ki je izpostavljen tveganju revščine (tudi beguncem), zagotovljen dostop do brezplačnega zdravstvenega varstva, izobraževanja in otroškega varstva ter do dostojnega stanovanja in ustrezne prehrane;

5.  poudarja, da naložbe v socialni razvoj prispevajo h gospodarski rasti in zbliževanju; je seznanjen z nedavnima študijama OECD(23) in Mednarodnega denarnega sklada(24), ki sta izpostavili, da socialna neenakost v Evropi ovira gospodarsko okrevanje; poziva k okrepljenim prizadevanjem za boj proti revščini in vse večji neenakosti ter po potrebi k večjim naložbam v socialno infrastrukturo in podporo za tiste, ki jih je gospodarska kriza najbolj prizadela; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo priporočila za posamezne države vsebovala poseben poudarek na boju proti neenakosti;

6.  poziva Komisijo in Svet, naj izboljšata strategijo za splošni cilj enakosti spolov; podpira uporabo letnih poročil Komisije o enakosti spolov v sklopu evropskega semestra za okrepitev vključevanja načela enakosti spolov; poziva države članice, naj z določitvijo ciljev in opredelitvijo ukrepov za odpravljanje dolgotrajnih neenakosti med spoloma v svoje nacionalne programe reform in programe za stabilnost in konvergenco vključijo razsežnost spola ter načelo enakosti med moškimi in ženskami; poziva Komisijo, naj še naprej pripravlja priporočila za posamezne države, da bi izboljšali storitve otroškega varstva in dolgoročno oskrbo, ki lahko pozitivno vpliva na udeležbo žensk na trgu dela; ponavlja poziv Komisiji in državam članicam, naj v postopku spremljanja evropskega semestra premislijo o uporabi podatkov, ločenih po spolu, kjer je to ustrezno; predlaga, naj se v evropski semester tesneje vključi Evropski inštitut za enakost spolov;

7.  poudarja, da sta javni in zasebni dolg v nekaterih državah članicah previsoka in da to ovira naložbe, gospodarsko rast in zaposlovanje;

8.  meni, da so podatki iz statističnega pregleda zaposlitvenih in socialnih kazalnikov sicer uporabni, vendar ne zadostujejo za oceno razvoja zaposlitvenih in socialnih razmer v EU; poziva Komisijo in države članice, naj statistični pregled dopolnijo s podatki o kakovosti zaposlovanja in revščini, pri čemer naj posebno pozornost namenijo večplastni revščini otrok;

9.  poziva Komisijo, naj določi in količinsko opredeli svoj koncept socialne pravičnosti, pri tem pa naj upošteva tako politike zaposlovanja kot socialne politike, ki naj bi jih uresničevali v okviru letnega pregleda rasti za leto 2016 in evropskega semestra;

10.  poziva države članice in Komisijo, naj pospešijo izvajanje vseh programov, s katerimi bi lahko spodbudili ustvarjanje dostojnih, kakovostnih in dolgoročnih zaposlitev za vse skupine prebivalstva, zlasti za mlade; poudarja, da je kljub rahlemu zmanjšanju brezposelnosti v EU brezposelnost mladih še vedno 18,6-odstotna; poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo organi upravljanja programov bolj proaktivno sprejemali nadaljnje ukrepe v zvezi s temi programi;

11.  poudarja, da bi bilo treba izvajanje jamstva za mlade okrepiti na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter podaljšati vsaj do leta 2020, ob aktivni udeležbi socialnih partnerjev in izboljšanju javnih služb za zaposlovanje, ter poudarja pomen prehoda iz šolanja v zaposlitev; priporoča Komisiji, naj opravi študije o učinku, da bi ugotovila, kateri rezultati so že bili doseženi, in uvedla dodatne ukrepe ter da bi upoštevala pričakovano revizijo, ki jo bo opravilo Računsko sodišče, ter izmenjavo primerov dobre prakse in organizacijo delovnih omizij, ki združujejo vse zainteresirane akterje in naj bi povečala učinkovitost tega instrumenta; poudarja, da bi morale države članice zagotoviti, da bo jamstva za mlade v celoti dostopno, tudi za ranljive osebe in invalide; poudarja tudi, da to ne velja za vse države članice, in te države poziva, naj te razmere čim prej odpravijo, saj to ni v skladu s Konvencijo OZN o pravicah invalidov; poudarja, da je treba zagotoviti, da bo jamstvo za mlade doseglo mlade, ki se spoprijemajo z večplastno izključenostjo in skrajno revščino; opozarja, da je treba posebno pozornost posvetiti mladim ženskam in dekletom, ki se morda soočajo z ovirami, povezanimi s spolom; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo primerno financiranje jamstva za mlade, da bi zagotovili njegovo ustrezno izvajanje v vseh državah članicah in pomagali še več mladim;

12.  opozarja na sprejetje odobritev za prevzem obveznosti v višini 500 milijonov EU za pobudo za zaposlovanje mladih za leto 2017; poudarja, da ta znesek ne zadostuje in da ga je treba povečati in zagotoviti v veljavnem večletnem finančnem okviru; poleg tega ugotavlja, da je treba v okviru vmesne revizije doseči sporazum o ustreznih dodatnih finančnih sredstvih za pobudo za zaposlovanje mladih za kritje preostalega dela sedanjega obdobja večletnega finančnega okvira;

13.  izpostavlja potencial kulturne in ustvarjalne industrije pri zaposlovanju mladih; poudarja, da lahko nadaljnje spodbujanje in vlaganje v kulturni in ustvarjalni sektor znatno prispevata k naložbam, rasti, inovacijam in zaposlovanju; zato poziva Komisijo, naj preuči posebne priložnosti, ki jih nudijo vsi kulturni in ustvarjalni sektorji, vključno z nevladnimi organizacijami in majhnimi združenji, na primer v okviru pobude za zaposlovanje mladih;

14.  poudarja, da bi lahko nezadostne naložbe v sistem javnega izobraževanja oslabile konkurenčni položaj Evrope in zaposljivost njene delovne sile; poudarja, da je treba vlagati v ljudi čim bolj zgodaj v življenjskem ciklu, da bi zmanjšali neenakost in spodbujali socialno vključenost v mladih letih; poudarja tudi, da se je treba v šoli že od mladih let boriti proti stereotipom s spodbujanjem enakosti med spoloma na vseh ravneh izobraževanja;

15.  poziva države članice, naj uvedejo politike za izvajanje in spremljanje bolj vključujočih oblik sistemov socialne zaščite in dohodkovne podpore, s čimer bodo zagotovile, da bodo ti sistemi omogočali dostojen življenjski standard brezposelnih in ljudi, ki jim grozita revščina in socialna izključenost, ter naj zagotovijo dostop do izobraževanja, usposabljanja in priložnosti za vstop na trg dela;

16.  pozdravlja povečanje stopnje zaposlenosti; vendar ugotavlja, da rastočo stopnjo zaposlenosti v državah članicah spremlja vse več netipičnih in neformalnih oblik zaposlitve, vključno s pogodbami brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti; poudarja, da mora trajnost in kakovost ustvarjenih zaposlitev biti prednostna naloga; je zelo zaskrbljen, da je zlasti v državah, ki še trpijo zaradi krize, še vedno prisotna visoka brezposelnost; priznava pojav revščine zaposlenih kot posledico vse slabših plač in delovnih pogojev, ki jih je treba obravnavati kot del kakršnih koli ukrepov v korist zaposlovanja in socialne zaščite; spodbuja države članice, naj si dodatno prizadevajo in ostanejo odprte za nove rešitve in pristope, da bi dosegli cilj 75-odstotne zaposlitve iz strategije Evropa 2020, tudi z osredotočanjem na skupine z najnižjo stopnjo delovne aktivnosti, kot so ženske, starejši delavci, nizko usposobljeni delavci ter invalidi; poziva države članice, naj povečajo ponudbo vseživljenjskega učenja in učinkovitega izpopolnjevanja;

17.  meni, da bi migracije lahko imele pomembno vlogo, tudi prek izobraževalnih programov, ki bi jih dopolnili z učinkovitimi javnimi izdatki, da bi dosegli visokokakovostne socialne in okoljsko vzdržne naložbe, katerih namen bi bil vključevanje delavcev na trg dela in zmanjševanje brezposelnosti;

18.  priznava, da ženske še vedno niso zadostno zastopane na trgu dela; zato poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo proaktivne politike in ustrezne naložbe, ki bodo oblikovane tako, da bodo spodbujale udeležbo žensk na trgu dela; poudarja, da je boljša uskladitev poklicnega in družinskega življenja bistvenega pomena za povečanje udeležbe žensk na trgu dela; v zvezi s tem opozarja, da imajo lahko po navedbah Komisije prožne ureditve delovnega časa, kot so delo na daljavo, gibljivi delovni čas in skrajšani delovni čas, pomembno vlogo; se strinja s stališčem Komisije, da zagotavljanje plačanega porodniškega, očetovskega in starševskega dopusta v državah članicah običajno krepi udeležbo žensk na trgu dela; poleg tega poziva države članice, naj oblikujejo ustrezne politike za spodbujanje žensk in moških, ki po daljših obdobjih dopusta iz družinskih razlogov ali dopusta, povezanega z nego, vstopajo ali se vračajo na trg dela, ostajajo na njem oziroma želijo na njem napredovati, s trajnim in kakovostnim zaposlovanjem; obžaluje razlike med spoloma, kar zadeva stopnjo zaposlenosti ter razlike v plačah in pokojninah; poziva k politikam, ki spodbujajo in podpirajo ženske, naj izberejo poklicno pot v podjetništvu, olajšujejo dostop do financiranja in poslovnih priložnosti ter ponujajo prilagojena usposabljanja;

19.  vendar priznava, da morajo biti podpora pri zaposlovanju in ukrepi za izboljšanje aktivne udeležbe na trgu dela del širšega pristopa k obravnavanju socialne izključenosti in revščine, ki upošteva otroke, družine in njihove posebne potrebe ter je osredotočen na pravice;

20.  poziva države članice, naj si izmenjujejo primere dobre prakse in preučijo nove inovativne načine za razvoj prilagodljivega in prožnega trga dela, da bi premagali izzive globalnega gospodarstva in pri tem zagotovili visoke delovne standarde za vse delavce;

21.  pozdravlja opozorilo državam članicam, da morajo sistemi socialnega varstva temeljiti na trdnih socialnih standardih in da spodbujanje usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ter obravnavanje diskriminacije prispevata tako k socialni pravičnosti kot tudi rasti; poudarja, da bi bilo treba ponovno vključevanje staršev na trg dela podpreti z vzpostavitvijo ugodnih pogojev za kakovostno in vključujoče zaposlovanje ter delovno okolje, ki bodo staršem omogočili, da bodo lahko uskladili delo in starševstvo;

22.  priznava, da je ob ustvarjanju delovnih mest vključevanje dolgotrajno brezposelnih posameznikov v kakovostno zaposlitev z ukrepi, prilagojenimi posameznikom, zlasti z aktivnimi politikami zaposlovanja, bistveno za boj proti njihovi revščini in socialni izključenosti, če je na voljo dovolj dostojnega dela; poudarja, da je treba poudariti izboljšane ukrepe, namenjene ustvarjanju dostojnih delovnih mest; poudarja, da ima vključevanje tistih, ki so najbolj oddaljeni od trga dela, dvojni učinek, saj ima korist za posameznike, hkrati pa prispeva k stabilizaciji sistemov socialne varnosti in podpira gospodarstvo; meni, da je treba upoštevati socialne razmere teh državljanov in njihove posebne potrebe ter bolje na evropski ravni spremljati politike, ki se izvajajo na nacionalni ravni;

23.  poudarja, kako pomembne so spretnosti in kompetence, pridobljene v neformalnih in priložnostnih učnih okoljih, ter kako pomembni so vrednotenje in potrjevanje teh spretnosti, dostop do vseživljenjskega učenja in zaveze in referenčne vrednosti strateškega okvira za izobraževanje in usposabljanje 2020; poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo sisteme priznavanja kompetenc, pridobljenih neformalno ali priložnostno; poleg tega poziva države članice, naj izvajajo politike, ki bodo zagotavljale ne le dostop do kakovostnega in vključujočega izobraževanja in usposabljanja po dostopni ceni, temveč tudi izvajanje okvirnega pristopa vseživljenjskega učenja za prožno izobraževalno pot, kar bi spodbujalo enakost in socialno kohezijo ter omogočalo zaposlitvene priložnosti za vse;

24.  poziva k vzpostavitvi in razvoju partnerstev med delodajalci, socialnimi partnerji, javnimi in zasebnimi službami za zaposlovanje, javnimi organi, socialnimi službami ter izobraževalnimi institucijami in institucijami za usposabljanje, da bi zagotovili potrebne instrumente za boljše odzivanje na potrebe trga dela in preprečevanje dolgotrajne brezposelnosti; želi spomniti, da je nepogrešljivo nadaljnje spremljanje, prilagojeno posamezniku, ki omogoča učinkovito odzivanje na dolgotrajno brezposelnost;

25.  obžaluje, da je stopnja javnih naložb še naprej nizka, saj lahko tovrstne naložbe pomembno spodbudijo ustvarjanje delovnih mest; poudarja, da Evropski sklad za strateške naložbe ni pritegnil dovolj naložb v socialno infrastrukturo in da je to izgubljena priložnost, ki jo treba nemudoma obravnavati;

26.  poziva k politikam, ki spoštujejo in spodbujajo kolektivna pogajanja in njihovo področje uporabe, da bi lahko vanje zajeli čim več delavcev, hkrati pa naj bodo usmerjena v izboljšanje minimalnih plač v obliki minimalnih plač, ki so določene na dostojnih ravneh in ob udeležbi socialnih partnerjev, da bi ustavili tekmovanje v zniževanju plač, podprli skupno povpraševanje in oživitev gospodarstva, zmanjšali plačne neenakosti in se borili proti revščini zaposlenih;

27.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo ljudje, zaposleni za določen čas ali s krajšim delovnim časom, ali samozaposleni deležni enake obravnave, tudi glede odpuščanja in plačil, da jim bosta na voljo ustrezno socialno varstvo in dostop do usposabljanja ter da bodo določeni okvirni pogoji, ki jim bodo omogočali ustvarjanje kariere; poziva države članice, naj izvajajo okvirne sporazume o delu s krajšim delovnim časom in zaposlitvi za določen čas ter učinkovito izvršujejo direktivo o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu;

28.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za pomoč beguncem pri nastanitvi in vključevanju ter zagotovijo dovolj virov za javne storitve in zgodnje predvidevanje zahtev, da bi jim omogočili lažje vključevanje;

29.  obžaluje, da je delež ljudi, ki jim grozi revščina in socialna izključenost, še vedno visok; poudarja, da visoke stopnje neenakosti in revščine vplivajo na socialno kohezijo ter ogrožajo socialno in politično stabilnost; obžaluje, da politike, ki bi učinkovito obravnavale to vprašanje, niso dovolj ambiciozne, da bi zagotavljale ustrezen gospodarski vzvod; prosi države članice, naj pospešijo ukrepe za doseganje cilja strategije Evropa 2020, tj. zmanjšati število oseb, ki jim grozi revščina, za 20 milijonov; poziva Komisijo in države članice, naj zmanjševanje neenakosti opredelijo za prednostno nalogo; poziva k večji podpori in priznavanju dela nevladnih organizacij, organizacij, ki se borijo proti revščini, in združenj ljudi, ki živijo v revščini, ob spodbujanju njihove udeležbe pri izmenjavi primerov dobre prakse;

30.  je zaskrbljen zaradi nizke stopnje udeležbe etničnih manjšin na trgu dela, zlasti romske skupnosti; poziva k ustreznemu izvajanju Direktive 2000/78/ES; poudarja, da je treba podpirati vlogo specializiranih nevladnih organizacij pri spodbujanju njihove udeležbe na trgu dela, podpiranju vpisa otrok v izobraževanje, hkrati pa tudi preprečevanju zgodnjega opuščanja šolanja, da bi razbili krog revščine;

31.  meni, da je pomembno zapolniti naložbeno vrzel, da bi dosegli trajnostno rast, pri tem pa ne bi tvegali gospodarske ali socialne trajnosti držav članic; v zvezi s tem poudarja, da je nujno treba zagotoviti konsolidacijo javnih financ, saj je to bistveno za nadaljnje zagotavljanje evropskega socialnega modela, ki je značilen za EU;

32.  obžaluje, da Komisija v zadnjih priporočilih ni upoštevala prošnje Parlamenta za okrepitev uporabe člena 349 PDEU, in sicer s sprejetjem prilagojenih ukrepov in programov za zmanjšanje asimetrij, ter povečanje socialne kohezije v EU; v zvezi s tem poziva države članice, naj za svoje podregije, kjer stopnja brezposelnosti presega 30 %, oblikujejo posebne programe naložb; ponovno poziva Komisijo, naj državam članicam in evropskim regijam, zlasti najbolj oddaljenim regijam, pomaga pri oblikovanju in financiranju programov naložb znotraj večletnega finančnega okvira;

33.  priznava, da razmere na evropskem trgu dela ostajajo negotove, saj ta na eni strani ne zna zmanjšati še vedno visokih stopenj brezposelnosti, na drugi strani pa podjetja zahtevajo kvalificirano in ustrezno delovno silo; poziva Komisijo, naj na ravni držav članic spodbuja različne oblike sodelovanja, ki bo vključevalo vlade, podjetja, vključno s socialnimi podjetji, izobraževalne ustanove, službe za prilagojeno podporo, civilno družbo in socialne partnerje ter bo temeljilo na izmenjavi primerov dobre prakse, da bi prilagodili sisteme izobraževanja in usposabljanja v državah članicah za boj proti neusklajenosti med znanji in spretnostmi ter za zadovoljevanje potreb na trgu dela;

34.  poudarja, da je izobraževanje temeljna pravica, ki jo je treba zagotoviti vsem otrokom, poleg tega pa bi bilo treba obravnavati razlike v dostopnosti in kakovosti izobraževanja, da bi okrepili celovito šolanje in zmanjšali zgodnje opuščanje šolanja; poudarja, da usklajevanje spretnosti in kvalifikacij s povpraševanjem in zaposlitvenimi možnostmi pripomore k ustvarjanju vključujočega trga dela EU; meni, da morata biti usmerjanje in svetovanje, ki obravnavata potrebe posameznika ter se osredotočata na ocenjevanje in širjenje posameznih spretnosti, že v zgodnjih fazah osrednji element politik na področju izobraževanja ter znanj in spretnosti; poziva države članice, naj po vsej EU izobraževanje in usposabljanje bolje uskladijo s potrebami trga dela ter poudarja, kako pomembno je ovrednotiti različne razmere na področju zaposlovanja v državah članicah, da bi zagotovili njihove specifične značilnosti in posebnosti;

35.  priznava, da sta razvoj novih tehnologij in digitalizacija evropske industrije velika izziva za EU; poudarja, da morajo biti proizvodni modeli EU in držav članic ob podpori lastnih izobraževalnih modelov usmerjeni v sektorje z visoko produktivnostjo, zlasti tiste, ki so povezani z informacijskimi in komunikacijskimi tehnologijami ter digitalizacijo, saj bomo lahko le tako izboljšali konkurenčnost EU na svetovni ravni;

36.  poudarja, da nezadostne in neustrezno usmerjene naložbe v izobraževanje na področju digitalnih znanj in spretnosti, programiranja ter naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike slabijo konkurenčni položaj Evrope, razpoložljivost usposobljene delovne sile in zaposljivost delovne sile; meni, da bosta boljše usklajevanje spretnosti in izboljšano vzajemno priznavanje kvalifikacij pomagala premostiti vrzeli glede pomanjkanja spretnosti ter neusklajenosti na evropskem trgu dela in koristila iskalcem zaposlitve, zlasti mladim; poziva države članice, naj prednostno obravnavajo celostno usposabljanje na področju digitalnih spretnosti, programiranja in spretnosti, po katerih delodajalci močno povprašujejo, pri tem pa ohranjajo visoke standarde tradicionalnega izobraževanja ter v okviru izpopolnjevanja in prekvalificiranja, ki ne bi smelo biti omejeno na znanje z vidika uporabnika, in upoštevajo prehod na digitalno gospodarstvo;

37.  ugotavlja, da si morajo številne države članice bolj prizadevati za izobraževanje delovne sile, vključno z možnostjo izobraževanja odraslih in poklicnega usposabljanja; poudarja pomen vseživljenjskega učenja, tudi za starejše delavce, da bi kompetence prilagodili potrebam trga dela; poziva k spodbujanju predmetov s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, ki naj bo osredotočeno na ženske in dekleta, da bi obravnavali obstoječe stereotipe o izobraževanju in dolgoročno odpravili vrzel v stopnji zaposlenosti po spolu ter razlike v plačah in pokojninah med spoloma;

38.  priznava pomen novih tehnologij in digitalne pismenosti za osebno življenje posameznika in njegovo uspešno vključevanje na trga dela; zato predlaga, naj države članice več vlagajo v boljšo infrastrukturo IKT in povezljivost v izobraževalnih ustanovah ter razvijejo učinkovite strategije za izkoristek potenciala IKT pri podpiranju priložnostnega učenja odraslih in izboljšanju njihovih formalnih in neformalnih izobraževalnih priložnosti;

39.  pozdravlja prispevek programa Erasmus+ pri spodbujanju mobilnosti in kulturnih izmenjav po vsej EU in s tretjimi državami; poziva k boljši promociji in uporabi evropskih orodij za preglednost, mobilnost in priznavanje znanj, spretnosti in kvalifikacij, da bi olajšali mobilnost na področju učenja in dela; poudarja, da je treba zagotoviti tudi možnosti za mobilnost v poklicnem usposabljanju, za prikrajšane mlade in ljudi, ki so izpostavljeni različnim oblikam diskriminacije;

40.  pozdravlja novi politični in investicijski okvir, ki ga zagotavlja Pariški sporazum in ki bo prispeval k oblikovanju novih zaposlitvenih možnosti v sektorju tehnologij z nizko vsebnostjo ogljika in z nizkimi emisijami;

41.  poziva Komisijo, naj poudari, kako pomembno je premostiti tako fizične kot digitalne težave in ovire, s katerimi se v državah članicah še vedno spoprijemajo invalidi;

42.  pozdravlja izrecno omembo otroškega varstva, stanovanja, zdravstvenega varstva in izobraževanja v povezavi z izboljšanjem dostopa do kakovostnih storitev;

43.  želi spomniti, da je prosto gibanje delavcev temeljno načelo Pogodbe; pozdravlja, da je v letnem pregledu rasti za leto 2017 poudarjen pomen zagotavljanja socialne pravičnosti prek pravičnega sodelovanja med različnimi institucijami držav članic; zato poziva države članice, naj delovnim inšpektoratom ali drugim ustreznim organom zagotovijo ustrezne vire in izboljšajo čezmejno sodelovanje med inšpekcijskimi službami ter elektronsko izmenjavo informacij in podatkov, da bi vzpostavili učinkovitejši nadzor za boj proti socialnim goljufijam in neprijavljenemu delu ter za njihovo preprečevanje;

44.  poudarja, da je treba okrepiti domače povpraševanje s spodbujanjem javnih in zasebnih naložb ter socialno in ekonomsko uravnoteženih strukturnih reform, ki bi zmanjšale neenakosti ter spodbujale kakovostno in trajnostno zaposlovanje, trajnostno rast, socialne naložbe in odgovorno fiskalno konsolidacijo, s čimer bi krepile napredek v smeri več kohezije in doseganje socialne konvergence navzgor za podjetja in javne storitve; poudarja pomen naložb v človeški kapital kot skupne strategije; poudarja tudi, da bi bilo treba gospodarske politike Unije preusmeriti v socialno tržno gospodarstvo;

45.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe, da bi digitalnim delavcem zagotovile enake pravice in raven socialne zaščite v zadevnem sektorju kot veljajo za primerljive delavce;

46.  spominja, da mikro, mala in srednja podjetja, ki predstavljajo 90 % vseh podjetij v Evropi in so gonilo evropskega gospodarstva, zdravstvene in socialne storitve ter socialna in solidarnostna podjetja učinkovito prispevajo k trajnostnemu in vključujočemu razvoju in ustvarjanju kakovostnih delovnih mest; poziva Komisijo in države članice, naj v procesu oblikovanja politik bolj upoštevajo interese teh podjetij, in sicer z uporabo testa MSP v celotnem zakonodajnem postopku v skladu z načelom „najprej pomisli na male“, in naj spodbujajo obstoječe oblike finančne podpore za mikropodjetja, kot je program za zaposlovanje in socialne inovacije; meni, da je izredno pomembno zmanjšati upravno breme teh podjetij in odpraviti nepotrebno zakonodajo, ne da bi to spodkopavalo pravice delavcev in socialne pravice; poudarja, da je treba olajšati drugo priložnost za podjetnike, ki so bili neuspešni v prvem poskusu, vendar pri tem ni šlo za goljufijo, in ki so spoštovali pravice delavcev;

47.  poudarja, da je socialno podjetništvo v porastu in lahko spodbudi gospodarstvo ter hkrati zmanjša prikrajšanost, socialno izključenost in druge družbene probleme; zato meni, da bi moralo podjetniško izobraževanje vključevati socialno razsežnost in obravnavati teme, kot so pravična trgovina, socialna podjetja in alternativni poslovni modeli, vključno z zadrugami, za doseganje bolj socialnega, vključujočega in trajnostnega gospodarstva;

48.  poziva Komisijo in Svet, naj proučita, kako bi se lahko povečala produktivnost z vlaganjem v človeški kapital, pri čemer naj upoštevata, da so najsposobnejši, dobro vključeni in zadovoljni delavci tisti, ki lahko najbolje obravnavajo zahteve in izzive podjetij in storitev;

49.  spodbuja države članice, naj se osredotočijo na položaj samostojnih podjetnikov, da bi jim zagotovili ustrezno socialno zaščito v primeru bolezni, zavarovanje v primeru nesreče in brezposelnosti ter pokojninske pravice;

50.  opozarja, kako pomembno je, da se izvaja prava kultura podjetništva, ki že od otroštva spodbuja mlade; zato poziva države članice, naj temu načelu prilagodijo svoje izobraževalne programe in programe usposabljanja; opozarja države članice, kako pomembno je ustvarjati spodbude za podjetništvo, zlasti z izvajanjem fiskalnih pravil in zmanjševanjem upravnih bremen; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami sprejme ukrepe za boljše obveščanje o vseh evropskih skladih in programih, s katerimi bi lahko spodbujali podjetništvo, naložbe in dostop do finančnih sredstev, kot je Erasmus za mlade podjetnike;

51.  poudarja, da ima proračun EU učinek finančnega vzvoda na nacionalne proračune; poudarja dopolnilno vlogo, ki jo ima proračun EU pri doseganju ciljev Unije na področju socialne politike, določenih v letnem pregledu rasti za leto 2017, da bi v celotni EU ustvarili več kakovostnejših delovnih mest;

52.  je zaskrbljen zaradi zamude pri izvajanju operativnih programov v trenutnem programskem obdobju; ugotavlja, da je bilo do septembra 2016 imenovanih le 65 % pristojnih nacionalnih organov, in poziva države članice, naj za obravnavo zaposlitvenih in socialnih prednostnih nalog dejavneje uporabijo evropske strukturne in investicijske sklade in pobudo za zaposlovanje mladih ter podpirajo izvajanje priporočil za posamezne države, ki predvsem in na vključujoč način obravnavajo socialna in zaposlitvena vprašanja; hkrati poudarja, da teh sredstev ne bi smeli uporabiti le za izvajanje priporočil za posamezne države, saj bi tako lahko izpustili druga pomembna naložbena področja; želi izpostaviti, da so potrebna dodatna prizadevanja za poenostavitev postopkov, zlasti na področju horizontalnih in sektorskih finančnih pravil, in odpravo ovir za dostop civilne družbe do finančnih sredstev;

53.  ugotavlja, da je gospodarska rast v EU in euroobmočju še vedno skromna; poudarja, da so potrebne naložbe v raziskave, inovacije in izobraževanje; ugotavlja, da je v proračunu EU za leto 2017 za konkurenčnost, rast in delovna mesta v odobritvah za prevzem obveznosti dodeljenih 21 312,2 milijona EUR, in sicer prek programov, kot so Obzorje 2020, COSME in Erasmus+;

54.  poudarja, da bi lahko evropski skladi in programi, kot so Erasmus za podjetnike, Evropske službe za zaposlovanje (EURES), program za konkurenčnost podjetij ter mala in srednja podjetja (COSME), program za zaposlovanje in socialne inovacije (EaSI) in Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI) olajšali dostop do financiranja in spodbudili naložbe, s tem pa tudi podjetništvo; poudarja pomen partnerskega načela, načela dodatnosti, pristopa od spodaj navzgor, ustrezne razporeditve virov ter ravnovesja med nalogami poročanja in zbiranjem podatkov od subjektov, ki so prejeli finančna sredstva; poziva Komisijo, naj zavoljo večje učinkovitosti zagotovi pozorno spremljanje porabe sredstev EU; poziva Komisijo, naj zagotovi priporočila za posamezne države o uporabi finančnih sredstev EU za povečanje obsega in učinkovitosti socialnih politik in aktivnih politik trga dela na nacionalni ravni;

55.  pozdravlja, da je bilo za pobudo za zaposlovanje mladih v letu 2017 poleg zneska v osnutku proračuna dodeljenih še 500 milijonov EUR, za okrepitev ključnih pobud za rast in ustvarjanje delovnih mest pa še 200 milijonov EUR; želi spomniti, da je treba bolje uporabiti razpoložljiva sredstva in pobude, povezane z izobraževanjem in usposabljanjem, kulturo, športom in mladimi, ter po potrebi povečati naložbe v teh sektorjih, zlasti na tematskih področjih, ki so neposredno pomembna za strategijo Evropa 2020, kot so zgodnje opuščanje šolanja, visoko šolstvo, zaposlovanje mladih, poklicno izobraževanje in usposabljanje, vseživljenjsko učenje in mobilnost, da bi okrepili odpornost in zmanjšali brezposelnost, zlasti med mladimi in najranljivejšimi skupinami, preprečili radikalizacijo in zagotovili dolgoročno socialno vključenost;

56.  pozdravlja predlog Komisije o razširitvi sklada EFSI in podvojitvi sredstev v njem na 630 milijard EUR do leta 2022, pri čemer naj bi se hkrati izboljšali tudi geografska in sektorska pokritost; ugotavlja, da ta sklad doslej še ni bil zelo uspešen niti pri izboljšanju socialne in ekonomske konvergence med državami članicami in njihovimi regijami znotraj Unije niti pri osredotočanju na socialno infrastrukturo; želi spomniti, da je bila večina projektov odobrenih v gospodarsko bolj zdravih regijah zahodne Evrope, kar povečuje naložbeno vrzel med državami članicami in veča neravnovesja v Evropi; poziva Komisijo, naj pomaga šibkejšim regijam pri postopku prijave, vendar naj ne spremeni temeljnega izhodišča, pri katerem se projekti izberejo le na podlagi kakovosti; nujno poziva Komisijo, naj podpre socialna podjetja ter mala in srednja podjetja, da bodo lahko dostopala do sklada EFSI; poziva Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj sprejmeta dodatne in proaktivne ukrepe, s katerimi bosta zagotovili, da bodo lahko vse države članice in vsi sektorji ustrezno dostopali do sklada EFSI, zlasti tisti, ki neposredno podpirajo boj proti revščini in socialni izključenosti; poudarja,da je treba okrepiti upravne zmogljivosti, kot je svetovalno vozlišče; obžaluje, da ni razpoložljivih podatkov o delovnih mestih, ki naj bi bila ustvarjena zaradi naložb sklada EFSI; poziva Komisijo, naj spremlja in nadzoruje naložbe v okviru tega sklada in izmeri njihov gospodarski in družbeni vpliv ter zagotovi, da sklad ne bo podvajal obstoječih programov financiranja ali nadomeščal neposredne javne porabe; znova poziva k naložbam v človeški in socialni kapital, kot so zdravstveno varstvo, otroško varstvo in cenovno dostopna stanovanja;

57.  izpostavlja, da se najbolj oddaljene regije soočajo s številnimi strukturnimi omejitvami, ki zaradi stalne prisotnosti in medsebojne kombinacije zelo otežujejo njihov razvoj; poziva Komisijo, naj poveča uporabo člena 349 PDEU;

58.  poudarja, da se morajo Komisija in države članice bolj zavezati uporabi člena 174 PDEU; poudarja, da večja teritorialna kohezija pomeni večjo ekonomsko in socialno kohezijo, zato poziva k strateškim naložbam v zadevnih regijah, zlasti v širokopasovno omrežje, ki bodo namenjene povečanju konkurenčnosti, izboljšanju industrijske strukture in teritorialne razporeditve ter tudi ohranjanju populacije na teh območjih;

59.  poziva Komisijo in države članice, naj pri ugotavljanju ovir za naložbe sodelujejo z vsemi ravnmi upravljanja in ustreznimi deležniki ter se pri tem osredotočijo na regije in sektorje, kjer so naložbe najbolj potrebne, in na zagotavljanje ustreznih instrumentov, ki bodo združevali javno in zasebno financiranje;

60.  poziva Komisijo, naj uvede politike za boj proti zmanjševanju števila prebivalstva in njegovi razpršenosti; poudarja, da mora biti ena izmed prednostnih nalog kohezijske politike EU namenjanje pozornosti regijam, v katerih se zmanjšuje število prebivalstva;

61.  poudarja, da je treba vsem zagotoviti univerzalni dostop do javnih, na solidarnosti temelječih in ustreznih pokojnin in starostnih pokojnin; se zaveda, da se države članice soočajo z izzivi na področju povečanja vzdržnosti pokojninskih sistemov, vendar poudarja, da je pomembno ohraniti solidarnost v pokojninskih sistemih z okrepitvijo prihodkov, ne da bi pri tem zvišali upokojitveno starost; poudarja pomen javnih in poklicnih pokojninskih sistemov, ki zagotavljajo ustrezno pokojnino precej nad pragom revščine in upokojencem omogočajo, da ohranijo svoj življenjski standard; meni, da so zvišanje ravni zaposlenosti in kakovosti delovnih mest v vseh starostnih skupinah, izboljšanje delovnih in zaposlitvenih pogojev ter dodelitev potrebnih dodatnih javnih sredstev najboljši načini za zagotavljanje vzdržnih, varnih in ustreznih pokojnin za ženske in moške; meni, da bi se morale reforme pokojninskega sistema med drugim osredotočati na dejansko upokojitveno starost in odražati trende na trgih dela, rodnost, razmere na zdravstvenem področju in glede bogastva, delovne pogoje in stopnjo ekonomske odvisnosti; meni, da bi bilo treba pri teh reformah upoštevati tudi razmere milijonov delavcev v Evropi, zlasti žensk, mladih in samozaposlenih, ki se soočajo z negotovimi in netipičnimi zaposlitvami, obdobji neželene brezposelnosti in skrajšanim delovnim časom;

62.  spominja države članice, da je treba zaradi staranja evropskega prebivalstva in njegovega učinka na povečanje potreb po neformalni in formalni oskrbi v prihodnjih desetletjih vlagati v spodbujanje javnega zdravja in preprečevanje bolezni, pri tem pa zagotoviti in izboljšati vzdržnost, varnost, ustreznost in uspešnost sistemov socialne zaščite ter zagotavljanje kakovostnih dolgoročnih socialnih storitev; zato spodbuja države članice, naj oblikujejo strategije, s katerimi bodo zagotovile ustrezno financiranje, število osebja in razvoj teh sistemov in storitev, in razširijo obseg sistemov socialne varnosti v korist družbe in posameznika; zlasti poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj:

   spodbujajo višjo stopnjo zaposlenosti v vseh starostnih skupinah;
   si prizadevajo za zmanjšanje ločevanja po spolu in razlik v plačah med spoloma;
   prilagodijo trge dela starejšim delavcem z delovnimi pogoji, ki bodo njim prijazni, da bodo lahko delali do zakonske upokojitvene starosti;
   se borijo proti stereotipom o starosti na trgih dela;
   zagotovijo pristop življenjskega kroga in preventivni pristop k varnosti in zdravju pri delu;
   se osredotočijo na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja oseb z obveznostmi nege z ustreznimi shemami za odsotnost zaradi nege in za dopust ter s podpiranjem neformalnih negovalcev;
   podpirajo in obveščajo delodajalce, zlasti mala in srednja podjetja, kako lahko izboljšajo delovno okolje, da bodo delavci vseh starosti ostali produktivni;
   podpirajo javne zavode za zaposlovanje, da bodo lahko zagotavljali koristno pomoč starejšim iskalcem zaposlitve;
   vlagajo v vseživljenjsko učenje delavcev vseh starosti in ga spodbujajo, in sicer na delovnem mestu in zunaj njega, ter razvijajo sisteme za vrednotenje in potrjevanje znanj in spretnosti;
   pomagajo starejšim delavcem, da so dejavni dlje, in jih pripravijo na upokojitev s prožnimi delovnimi pogoji, osredotočenimi na zaposlenega, s katerimi bodo skrajšali delovni čas v obdobju prehoda z dela v upokojitev;

63.  izpostavlja, da mora Komisija spremljati razvoj dogodkov na področju brezdomstva in izključenosti s stanovanjskega trga, poleg tega pa tudi razvoj cen stanovanj v državah članicah; poziva k nujnim ukrepom za obravnavo vse višjih stopenj brezdomstva in izključenosti s stanovanjskega trga v mnogih državah članicah; je zaskrbljen zaradi morebitnih socialnih posledic velikega števila slabih posojil v bilancah stanja bank in zlasti zaradi izjave Komisije, da bi bilo treba spodbujati prodajo nebančnih specializiranih institucij, kar bi lahko povzročilo valove prisilnih izselitev; spodbuja države članice, Komisijo in Evropsko investicijsko banko, naj pri socialni infrastrukturi uporabijo sklad EFSI, tudi pri izvajanju pravice do ustreznih in cenovno dostopnih stanovanj za vse;

64.  zaskrbljeno ugotavlja, da so plače v nekaterih državah članicah prenizke za dostojno življenje, zato so delavci revni zaposleni, brezposelne pa odvračajo od vrnitve na trg dela; v zvezi s tem podpira okrepitev kolektivnih pogajanj;

65.  spodbuja države članice, naj izvajajo potrebne ukrepe za socialno vključevanje beguncev in pripadnikov etničnih manjšin ter oseb s priseljenskim ozadjem;

66.  pozdravlja, da je v letnem pregledu rasti za leto 2017 poudarjeno, da je treba spodbujati reforme davkov in dajatev, s čimer bi izboljšali spodbude za delo in zagotovili, da se delo splača, saj lahko davčni sistemi prispevajo tudi k zmanjševanju razlik v dohodkih in revščine ter povečajo konkurenčnost na globalni ravni; poziva države članice, naj postopoma preusmerijo davke od dela k drugim virom;

67.  poziva, naj bodo reforme zdravstvenega sistema in sistema dolgotrajne oskrbe osredotočene na razvoj preprečevanja bolezni in spodbujanja zdravja, ohranjanje kakovostnih univerzalno dostopnih zdravstvenih storitev ter zmanjšanje razlik v dostopu do teh storitev;

68.  poziva Komisijo in države članice, naj si skupaj prizadevajo za odpravo ovir za mobilnost delavcev in zagotovijo, da bodo mobilni delavci v EU obravnavani enako kot nemobilni;

69.  poziva države članice, naj v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji povečajo obseg, učinkovitost in uspešnost aktivnih in trajnostnih politik trga dela; pozdravlja, da se v letnem pregledu rasti za leto 2017 poziva k večjim prizadevanjem za razvoj ukrepov, s katerimi se spodbuja vključitev prikrajšanih skupin na trg dela, zlasti invalidov, saj ima to dolgoročne pozitivne ekonomske in socialne učinke;

70.  poziva države članice, naj določijo ambiciozne socialne standarde na podlagi priporočil za posamezno državo in v skladu s svojimi zmogljivostmi in razmerami na finančnem in fiskalnem področju, zlasti z uvedbo shem ustreznega minimalnega dohodka v celotni življenjski dobi, če še ne obstajajo, in odpravo vrzeli v shemah ustreznega minimalnega dohodka, ki nastanejo zaradi nezadostnega obsega ali neizkoriščanja;

71.  pozdravlja pobudo Komisije za začetek posvetovanj o vzpostavitvi evropskega stebra socialnih pravic; meni, da bi ta pobuda lahko spodbudila razvoj prožnejših znanj in spretnosti, ukrepe vseživljenjskega učenja in dejavno podporo za kakovostno zaposlitev;

72.  ponavlja zahtevo iz najnovejšega mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve za Odbor za ekonomske in monetarne zadeve, naj Komisija preuči možnost uvedbe postopka za družbena ravnovesja pri pripravi priporočil za posamezno državo, da se prepreči tekmovanje v zniževanju standardov z učinkovito uporabo socialnih in zaposlitvenih kazalnikov pri makroekonomskem nadzoru;

73.  poziva države članice, naj večjo pozornost namenijo prekinitvi kroga revščine in spodbujanju enakosti; poziva Komisijo, naj sprejme odločnejša priporočila za države članice glede socialne vključenosti in socialne zaščite, ki naj se ne nanašajo zgolj na delovno silo, in zlasti glede vlaganja v otroke;

74.  pozdravlja, da so socialni partnerji, nacionalni parlamenti in drugi pomembni deležniki civilne družbe vključeni v proces evropskega semestra; ponovno poudarja, da si je treba v vseh fazah evropskega semestra prizadevati za socialni dialog in dialog s civilno družbo, ki sta bistvena za trajnostne spremembe v korist vseh in povečanje učinkovitosti in ustreznosti evropskih in nacionalnih politik; izpostavlja, da mora biti vključenost učinkovitejša, kar bi lahko zagotovili s koristnim časovnim usklajevanjem, dostopom do vseh dokumentov in dialogom s sogovorniki na ustrezni ravni;

75.  želi spomniti na številne zahteve po agendi, v kateri bo stališče Parlamenta okrepljeno, Svet pa ga bo pred sprejetjem sklepa upošteval; zato poziva, naj bo Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve enakopraven Odboru za ekonomske in monetarne zadeve ob upoštevanju njunih posebnih pristojnosti, kadar je Parlament zaprošen, naj predloži mnenje o različnih fazah evropskega semestra;

76.  ugotavlja, da bi bilo treba sklicati socialno konvencijo EU, na kateri bi predstavniki socialnih partnerjev, nacionalnih vlad in parlamentov ter institucij EU v sodelovanju z javnostjo razpravljali o prihodnosti in zasnovi evropskega socialnega modela;

77.  ponovno poziva k okrepitvi vloge Sveta EPSCO v evropskem semestru;

78.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0355.
(2) UL C 153 E, 31.5.2013, str. 57.
(3) UL L 307, 18.11.2008, str. 11.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0416.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0297.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0059.
(7) UL C 316, 30.8.2016, str. 83.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0033.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0401.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0384.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0389.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0321.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0320.
(14) UL C 289, 9.8.2016, str. 19.
(15) UL C 224, 21.6.2016, str. 19.
(16) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0394.
(17) UL C 76 E, 25.3.2010, str. 16.
(18) http://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR15_03/SR15_03_SL.pdf
(19) http://www.eurofound.europa.eu/sl/surveys/european-working-conditions-surveys
(20) https://www.eurofound.europa.eu/young-people-and-neets-1
(21) Glej poročilo Eurofound o brezposelnosti mladih.
(22) Skupno poročilo o zaposlovanju za leto 2016, str. 2.
(23) Poročilo OECD: „In it together: why less inequality benefits all“ (Skupaj v istem čolnu: zakaj zmanjšanje neenakosti koristi vsem), 2015.
(24) Poročilo Mednarodnega denarnega sklada: „Causes and Consequences of Income Inequality“ (Vzroki in posledice dohodkovne neenakosti), junij 2015.


Upravljanje enotnega trga v okviru evropskega semestra za leto 2017
PDF 349kWORD 56k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2017 o letnem poročilu o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra za leto 2017 (2016/2248(INI))
P8_TA(2017)0040A8-0016/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2016(1) in odgovora Komisije, sprejetega 27. aprila 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2015 o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2015(2) in odgovora Komisije, sprejetega 3. junija 2015,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 o upravljanju enotnega trga v okviru evropskega semestra 2014(3) in odgovora Komisije, sprejetega 28. maja 2014,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. februarja 2013 s priporočili Komisiji o upravljanju enotnega trga(4) in odgovora Komisije, sprejetega 8. maja 2013,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o strategiji za enotni trg(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o netarifnih ovirah na enotnem trgu(6),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2015 o letnem pregledu rasti za leto 2016 – krepitev okrevanja gospodarstva in pospeševanje konvergence (COM(2015)0690),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 16. novembra 2016 o letnem pregledu rasti za leto 2017 (COM(2016)0725),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2015 o izpopolnitvi enotnega trga: več priložnosti za prebivalstvo in gospodarstvo (COM(2015)0550) in poročila o povezovanju enotnega trga in konkurenčnosti v EU in njenih državah članicah (SWD(2015)0203),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 o strategiji za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. junija 2012 o boljšem upravljanju enotnega trga (COM(2012)0259),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 8. junija 2012 o izvajanju Direktive o storitvah (COM(2012)0261), posodobljenega oktobra 2015,

–  ob upoštevanju študije iz septembra 2014 z naslovom The Cost of Non-Europe in the Single Market (Stroški neukrepanja na ravni EU na enotnem trgu), ki jo je naročil Odbor za notranjo trgovino in varstvo potrošnikov,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. oktobra 2015 o korakih za dokončanje ekonomske in monetarne unije (COM(2015)0600),

–  ob upoštevanju študije iz septembra 2014 z naslovom Indicators for Measuring the Performance of the Single Market Building the Single Market Pillar of the European Semester (Kazalniki za merjenje uspešnosti enotnega trga – vzpostavljanje stebra enotnega trga v evropskem semestru), ki jo je naročil Odbor za notranjo trgovino in varstvo potrošnikov,

–  ob upoštevanju študije iz septembra 2014 z naslovom „Contribution of the Internal Market and Consumer Protection to Growth“ (Prispevek notranjega trga in varstva potrošnikov k rasti), ki jo je naročil Odbor za notranjo trgovino in varstvo potrošnikov,

–  ob upoštevanju spletnega pregleda enotnega trga, objavljenega julija 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 17. in 18. marca 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. junija 2016,

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 k o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju protokola št. 2 k o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0016/2017),

A.  ker bo imelo oblikovanje bolj poglobljenega in pravičnejšega enotnega trga ključno vlogo pri ustvarjanju novih delovnih mest, spodbujanju produktivnosti ter zagotavljanju privlačnega okolja za naložbe, inovacije in potrošnike;

B.  ker je treba zato po vsej Evropi obnoviti osredotočenost, med drugim na pravočasno dokončanje in izvajanje različnih strategij za enotni trg, zlasti strategije za enotni digitalni trg;

C.  ker je treba pri tej obnovitvi osredotočenosti upoštevati tudi posledice izstopa Združenega kraljestva iz EU, med drugim za prosti pretok blaga in storitev, svobodo ustanavljanja, carinsko unijo in splošni pravni red na področju notranjega trga;

D.  ker se EU po gospodarski krizi, ki se je začela leta 2008, še vedno srečuje z obdobjem stagnacije s počasnim gospodarskim okrevanjem, visokimi stopnjami brezposelnosti in socialno ranljivostjo; ker je bil slogan letnega pregleda rasti za leto 2016 „krepitev okrevanja gospodarstva in pospeševanje konvergence“, kar je pozitiven vidik;

E.  ker se v letnem pregledu rasti za leto 2017 opozarja na potrebo po vključujočem gospodarskem okrevanju, ki upošteva socialno razsežnost enotnega trga, in ker letni pregled rasti tudi poudarja, da mora Evropa močno vlagati v mlade in iskalce zaposlitve, pa tudi v zagonska ter mala in srednja podjetja;

F.  ker je kljub gospodarskemu okrevanju brezposelnost v številnih delih Evrope še vedno previsoka in ker daljše obdobje visoke brezposelnosti terja svoj socialni davek v številnih državah članicah;

G.  ker je namen evropskega semestra povečati usklajevanje ekonomske in fiskalne politike v EU, da bi zagotovili večjo stabilnost, spodbujali rast in zaposlovanje ter okrepili konkurenčnost v skladu s cilji socialne pravičnosti in zaščite najranljivejših pripadnikov družbe; ker ta namen ni bil dosežen;

H.  ker je enotni trg eden od temeljev EU in eden njenih najpomembnejših dosežkov; ker mora evropski semester za uspešno spodbujanje gospodarske rasti in stabilizacijo gospodarstev v enaki meri zajemati enotni trg in politike za njegovo dokončanje;

Krepitev stebra enotnega trga v evropskem semestru

1.  ponavlja, da je enotni trg eden od temeljev EU in hrbtenica gospodarstev držav članic ter celotnega evropskega projekta; ugotavlja, da je enotni trg še vedno razdrobljen in nedokončan ter da ima velik potencial za rast, inovacije in delovna mesta; poudarja, da ima enotni trg pomembno vlogo za uspešnost EU pri krepitvi okrevanja, pospeševanju konvergence in podpori naložbam v mlade in iskalce zaposlitve, pa tudi v zagonska ter mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj zagotovi dokončanje vseh razsežnosti enotnega trga, vključno z blagom, storitvami, kapitalom, delom, energijo, prevozom in digitalnim sektorjem;

2.  ponovno poziva k vzpostavitvi močnega stebra enotnega trga s socialno razsežnostjo v evropskem semestru, ki bo vseboval sistem za redno spremljanje in opredelitev ovir za enotni trg v posameznih državah, ki imajo v zadnjem času v državah članicah velik vpliv in obseg ter se pogosto pojavljajo; poziva k poglobljeni oceni povezovanja in notranje konkurenčnosti na enotnem trgu; vztraja, da bi moralo ocenjevanje stanja povezovanja enotnega trga postati sestavni del okvira za gospodarsko upravljanje;

3.  želi spomniti, da je bil leta 2010 uveden evropski semester z namenom, da bi lahko države članice s svojimi partnericami v EU v določenih obdobjih v letu razpravljale o svojih gospodarskih in proračunskih načrtih ter tako izrazile svoje pripombe v zvezi z njimi in skupaj spremljale napredek; poudarja pomen stalne osredotočenosti na socialno uspešnost in spodbujanje ekonomske in socialne konvergence;

4.  poudarja, da bi moral biti steber enotnega trga v evropskem semestru namenjen opredelitvi ključnih področij z vsemi razsežnostmi enotnega trga za ustvarjanje rasti in delovnih mest; poleg tega poudarja, da bi se moral uporabljati tudi kot referenčno merilo zavezanosti strukturnim reformam v državah članicah;

5.  poudarja, da bi steber enotnega trga v okviru evropskega semestra omogočil redno ocenjevanje upravljanja enotnega trga prek sistematičnega nadzora nad skladnostjo z nacionalno zakonodajo in orodij za analizo podatkov za ugotavljanje neskladnosti, boljšega spremljanja zakonodaje o enotnem trgu, s čimer bi institucije pridobile potrebne informacije in bi mogle preoblikovati, izvajati, uporabljati in izvrševati regulativni okvir enotnega trga tako, da bi prinesel konkretne rezultate za državljane;

6.  pozdravlja prizadevanja Komisije za zagotovitev, da se koristi globalizacije in tehnoloških sprememb pravično porazdelijo med različnimi skupinami v družbi, še zlasti med mladimi; poziva k povečanju ozaveščenosti na vseh ravneh o vplivu politik in reform na porazdelitev dohodka, zagotavljanje enakosti, pravičnosti in vključenosti;

7.  meni, da je v zvezi z nacionalnimi ukrepi oziroma njihovim izvajanjem zgodnje posredovanje lahko učinkovitejše in zagotovi boljše rezultate kot postopki za ugotavljanje kršitev; kljub temu poudarja, da mora Komisija v primeru neučinkovitosti zgodnjega posredovanja uporabiti vse razpoložljive ukrepe, vključno s postopki za ugotavljanje kršitev, da zagotovi celovito izvajanje zakonodaje na enotnem trgu;

8.  ponovno poziva Komisijo, naj za vzpostavitev enotnega trga EU za 21. stoletje v celoti upošteva ključna področja rasti in zaposlovanja, ki jih je že navedla in so bila nadalje razdelana v študiji iz septembra 2014 z naslovom The Cost of Non-Europe in the Single Market for Energy (Stroški neukrepanja na ravni EU na enotnem energetskem trgu), med njimi pa so storitve, enotni digitalni trg, zlasti elektronsko trgovanje, pravni red o varstvu potrošnikov, javna naročila in koncesije ter prosti pretok blaga;

9.  poziva Komisijo, naj sistematično spremlja izvajanje in izvrševanje pravil enotnega trga prek priporočil za posamezne države, zlasti tam, kjer ta pravila pomembno prispevajo k strukturnim reformam in v zvezi s tem opozarja na novi pristop Komisije, ki poudarja socialno pravičnost; poziva Komisijo, naj v okviru svežnja o letnem pregledu rasti poroča Parlamentu o napredku držav članic pri izvajanju priporočil za posamezne države v zvezi z delovanjem notranjega trga in vključevanjem proizvodov, blaga in storitev vanj;

10.  opozarja, da je splošno izvajanje ključnih reform, opisanih v priporočilih za posamezne države, še vedno nezadovoljivo na nekaterih področjih in se razlikuje po državah; poziva države članice k hitrejšemu napredku pri sprejemanju reform v skladu s priporočili za posamezne države, skupaj z ustreznim določanjem zaporedij in izvajanjem, da bi povečali potencial za rast ter spodbudili ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo;

11.  meni, da morajo nacionalni parlamenti prevzeti večjo odgovornost v zvezi s priporočili za posamezne države; spodbuja države članice, naj Komisiji omogočijo predstavitev priporočil za posamezne države v nacionalnih parlamentih; poleg tega poziva države članice, naj izvajajo priporočila za posamezne države; ponovno poziva Komisijo, naj vsake tri mesece poroča pristojnemu odboru Parlamenta o ukrepih, sprejetih za zagotovitev napredka pri izvajanju priporočil za posamezne države, in o doseženem napredku;

12.  poziva Svet za konkurenčnost, naj bo dejavno udeležen pri spremljanju izvajanja priporočil za posamezne države v državah članicah ter postopku njihove priprave;

13.  poudarja, da med cilje naložbenega načrta za Evropo spada odprava nepotrebnih ovir, povečanje inovativnosti in poglobitev enotnega trga, ob pospeševanju naložb v človeški kapital in socialno infrastrukturo;

14.  poudarja, da izboljšanje naložbenega okolja pomeni okrepitev enotnega trga z zagotovitvijo večje regulativne predvidljivosti in utrditvijo enakih konkurenčnih pogojev v EU ter odpravo nepotrebnih ovir za naložbe v EU in zunaj nje; opozarja, da trajnostne naložbe zahtevajo zanesljivo in predvidljivo poslovno okolje; ugotavlja, da se je na ravni EU začelo delo na več področjih, kot je določeno v strategiji za enotni trg, energetsko unijo in enotni digitalni trg, in meni, da mora to prizadevanje EU spremljati prizadevanje na nacionalni ravni;

15.  opozarja, da novi sklop priporočil za euroobmočje vključuje reforme, namenjene zagotavljanju odprtih in konkurenčnih trgov proizvodov in storitev; opozarja tudi, da so nacionalne in čezmejne inovacije in konkurenca ključnega pomena za delovanje enotnega trga, in meni, da bi si morala evropska zakonodaja prizadevati za zagotavljanje tega;

16.  podpira poziv Komisije državam članicam, naj podvojijo svoja prizadevanja glede treh elementov trikotnika gospodarske politike ter se pri tem osredotočijo na socialno pravičnost, da bi zagotovile bolj vključujočo rast;

17.  se strinja s Komisijo, da morajo prizadevanja za konvergenco, skladna z enotnim trgom, temeljiti na primerih dobre prakse na področju vseživljenjskega učenja, učinkovitih politikah za pomoč brezposelnim pri ponovnem vključevanju v trg dela ter sodobnem in vključujočem socialnem varstvu in izobraževalnem sistemu;

Izkoriščanje potenciala enotnega trga na ključnih področjih rasti

18.  poudarja, da kljub odpravi tarifnih ovir na enotnem trgu še vedno obstaja veliko različnih nepotrebnih netarifnih ovir; poudarja, da je za okrepitev enotnega trga potrebno nujno ukrepanje na ravni EU in nacionalni ravni za odpravo teh nepotrebnih netarifnih ovir na način, ki bo skladen s socialnimi, potrošniškimi in okoljskimi standardi, da bi ustvarili več konkurence ter rast in delovna mesta; poudarja, dane bi smeli dopuščati protekcionizma in diskriminatornih ukrepov držav članic; opozarja na poziv, ki ga je naslovil na Komisijo, naj v letu 2016 pripravi celovit pregled netarifnih ovir na enotnem trgu in analizo načinov za njihovo odpravo, pri tem pa jasno sorazmerno razlikuje med netarifnimi ovirami in predpisi za izvajanje legitimnih ciljev javne politike držav članic, vključno z ambicioznim predlogom za čimprejšnjo odpravo teh netarifnih ovir, da bi sprostili še vedno neizkoriščeni potencial enotnega trga;

19.  poudarja, da so ovire, povezane s prostim opravljanjem storitev, zelo zaskrbljujoče, saj ovirajo zlasti čezmejne dejavnosti malih in srednjih podjetij, ki so gonilo gospodarskega razvoja EU; poudarja, da lahko nesorazmerne upravne zahteve, inšpekcije in sankcije povzročijo odmik od dosežkov enotnega trga;

20.  poudarja strategijo za enotni trg in njene ukrepe, ki bi morali biti usmerjeni v ustvarjanje priložnosti za potrošnike, strokovnjake in podjetja, zlasti mala in srednja, spodbujanje in omogočanje modernizacije in inovativnosti, ki ju Evropa potrebuje, ter praktično izvajanje strategije, ki koristi potrošnikom in podjetjem v vsakdanjem življenju; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo najboljše možne pogoje za razvoj in razcvet ekonomije delitve; poudarja, da ima ekonomija delitve ogromen potencial glede rasti in izbire potrošnikov;

21.  poziva države članice, naj uvedejo reforme in politike za lažje širjenje novih tehnologij, da se omogoči prelivanje koristi med širši nabor podjetij; poziva Komisijo, naj hitro predstavi konkretne predloge, ki so navedeni v letnem pregledu rasti za leto 2017 in povezani z izvrševanjem pravil enotnega trga, ter ukrepe na področju poslovnih storitev, ki bodo vključevali lažje čezmejno zagotavljanje teh storitev in vzpostavljali preprost, sodoben in pred goljufijami varen sistem DDV;

22.  pozdravlja napoved Komisije v letnem pregledu rasti 2017 o tekočem delu na področju okvira za enotno odobritev EU, ki bi se neposredno uporabljal za velike projekte s čezmejno razsežnostjo ali večje naložbene platforme, ki vključujejo nacionalno sofinanciranje;

23.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo pravočasno začela izvajati pravila EU o javnih naročilih, zlasti uporaba e-javnega naročanja in novih določb o razdelitvi javnih naročil na sklope, kar je bistveno za spodbujanje inovacij in konkurence ter podpiranje malih in srednjih podjetij na trgih javnih naročil.

24.  poudarja, da je treba na področju enotnega trga za storitve izboljšati čezmejno opravljanje storitev in obenem ohraniti visoko kakovost teh storitev; je seznanjen s predlogom Komisije, da predloži predlog za evropsko storitveno izkaznico in poenoten obrazec za priglasitev; spodbuja Komisijo, naj pregleda razvoj trga in po potrebi izvede ukrepe v zvezi z zahtevami glede zavarovanja za ponudnike poslovnih in gradbenih storitev;

25.   ugotavlja, da so za več kot 5500 poklicev v Evropi potrebne posebne kvalifikacije ali poseben naziv, ter v zvezi s tem pozdravlja medsebojno ocenjevanje reguliranih poklicev, ki ga Komisija izvaja z državami članicami;

26.  poziva Komisijo, naj odločno ukrepa proti protekcionizmu držav članic; meni, da se morajo države članice vzdržati diskriminacijskih ukrepov, kot so trgovinski in davčni zakoni, ki vplivajo le na nekatere sektorje ali poslovne modele in izkrivljajo konkurenco, zaradi česar se tuja podjetja težko uveljavijo v posamezni državi članici, kar pomeni očitno kršitev načel notranjega trga;

27.  pričakuje, da bo Komisija v zvezi z enotnim trgom blaga podala predlog za revizijo uredbe o vzajemnem priznavanju, ki bi morala podjetjem zagotoviti učinkovito pravico, da proizvode, ki se zakonito tržijo v državi članici, sprostijo v prosti promet v EU; poudarja, da države članice neustrezno izvajajo in spoštujejo načelo vzajemnega priznavanja, zaradi česar se podjetja pogosto osredotočajo na premagovanje ovir, povezanih s slabim izvajanjem, ne pa na poslovanje;

28.   poziva Komisijo, naj pospeši uresničevanje svoje vizije enotnega in skladnega evropskega standardizacijskega sistema, ki se bo prilagajal spreminjajočemu se okolju, bo podpiral raznovrstne politike ter bo koristil potrošnikom in podjetjem; poudarja, da se evropski standardi pogosto uveljavljajo na svetovni ravni, kar prispeva k interoperabilnosti in varnosti, znižuje stroške vključevanja podjetij v vrednostno verigo in trgovino ter ga olajšuje, pa tudi krepi vlogo industrije z internacionalizacijo;

29.  meni, da je doseganje napredka na področju enotnega digitalnega trga poglavitnega pomena za spodbujanje rasti, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, spodbujanje potrebnih inovacij na trgu EU, ohranitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva v svetovnem merilu ter zagotavljanje koristi podjetjem in potrošnikom; poziva države članice, naj v celoti sodelujejo pri izvajanju enotnega digitalnega trga;

Krepitev upravljanja enotnega trga

30.  ponovno poziva Komisijo, naj izboljša upravljanje enotnega trga, in sicer z oblikovanjem sklopa analitičnih orodij, vključno s socialnimi kazalniki, s katerimi bomo lahko ustrezneje merili njegovo gospodarsko in regulativno uspešnost v okviru stebra evropskega semestra, namenjenega temu trgu; meni, da bi lahko bila tovrstna analitična orodja koristna za pripravo priporočil za posamezne države, letnega pregleda rasti, smernic Evropskega sveta za države članice in nacionalnih akcijskih načrtov za izvajanje smernic za enotni trg;

31.  poziva k utrditvi okvira za upravljanje enotnega trga ter okrepljenemu spremljanju in ocenjevanju pravilnosti, pravočasnosti in učinkovitosti izvajanja in uporabe pravil o enotnem trgu; poziva države članice, naj uspešneje uporabljajo orodja za upravljanje enotnega trga in bolje uporabljajo podatke iz pregleda enotnega trga, ki so na voljo za vsako državo članico, ter njihov razvoj v smislu uspešnosti politike;

32.  še vedno meni, da je treba opredeliti integriran sistem merjenja, v katerem bodo kombinirane različne metodologije, kot so na primer sestavljeni kazalniki ter sistematičen sklop kazalnikov in sektorskih orodij za merjenje uspešnosti enotnega trga, da ga bomo lahko vključili v evropski semester; poziva Komisijo, naj tako za merjenje kot za zagon za poglobitev enotnega trga na ključnih prednostnih področjih razmisli o glavnem kazalniku in njegovem cilju v zvezi z integracijo enotnega trga;

33.  ponovno poziva Komisijo, naj, kjer je to upravičeno, uvede kvantitativne cilje za zmanjšanje nepotrebnega upravnega bremena na evropski ravni; poziva Komisijo, naj te kvantitativne cilje upošteva pri svoji novi pobudi za zmanjšanje upravnega bremena;

34.  meni, da morajo države članice okrepiti prizadevanja za posodobitev svojih javnih uprav, in sicer z zagotavljanjem številnejših in dostopnejših digitalnih storitev za državljane in podjetja, ter omogočiti lažje čezmejno sodelovanje in interoperabilnost javnih uprav;

35.  poziva Komisijo, naj pred vsako zakonodajno pobudo opravi temeljito oceno učinka, pri kateri bo upoštevala posledice akta za poslovno okolje v vseh državah članicah in natančno ocenila, ali obstaja ustrezno ravnovesje med stroški in cilji projekta za EU kot celoto;

36.  poziva Komisijo, naj strogo izvaja svoje ukrepe na področju pametnega izvrševanja in kulture skladnosti, da bi odpravila sedanje razmere, v katerih niso zagotovljene vse priložnosti, ki jih v teoriji ponuja enotni trg, saj zakonodaja EU še ni bila v celoti izvedena in uveljavljena;

37.  poziva Komisijo, naj okrepi mehanizem nadzora trga za odkrivanje nevarnih proizvodov in proizvodov, ki ne izpolnjujejo zahtev, ter njihovo odstranitev z enotnega trga; znova poziva Svet, naj nemudoma sprejme sveženj ukrepov za varnost proizvodov in nadzor trga;

38.  pozdravlja in nestrpno pričakuje pobudo Komisije za vzpostavitev enotnega digitalnega portala za nadgraditev in izboljšanje obstoječih orodij in storitev, kot so enotne kontaktne točke, kontaktne točke za proizvode, kontaktne točke za proizvode za gradbeništvo, portal Tvoja Evropa in SOLVIT, na uporabniku prijazen način, ki bo koristil državljanom in podjetjem;

39.  priznava pozitivno vlogo „rednih usmerjenih preiskav EU“, ki jih je začela izvajati Komisija, da bi z usklajenimi nadzornimi ukrepi za odkrivanje kršitev potrošniškega prava v spletnem okolju izboljšala izvrševanje;

40.  priznava, da so načela za boljšo pripravo zakonodaje in pobuda REFIT (program ustreznosti in uspešnosti predpisov) pomembni, saj zagotavljajo več usklajenosti med obstoječo in prihodnjo zakonodajo ter ohranjajo suverenost pri urejanju, ter da je treba zagotoviti varnost in predvidljivost predpisov;

41.  poudarja pomen pomoči in sodelovanja, ki ju Komisija nudi državam članicam na področju boljšega prenosa, izvajanja in uporabe zakonodaje o enotnem trgu; v zvezi s tem poudarja, da so potrebni dodatni ukrepi na nacionalni ravni, med drugim za zmanjšanje upravnih bremen in preprečevanje uvedbe dodatnih zahtev pri prenosu direktiv v nacionalno zakonodajo (čezmerno prenašanje), kot so davčne ovire za čezmejne naložbe;

42.  poudarja, da bi moral enotni trg še naprej ustrezati vsem akterjem, – državljanom EU, zlasti študentom, strokovnjakom in podjetnikom, zlasti malim in srednjim podjetjem – v vseh državah članicah, ti pa bi morali vzdrževati stalni dialog in ocenjevati, kaj deluje in kaj ne ter na kakšen način bi bilo treba razvijati politiko enotnega trga v prihodnosti; v zvezi s tem poudarja vlogo foruma o enotnem trgu, ki ga Komisija vsako leto organizira v sodelovanju z lokalnimi partnerji, kot so nacionalni organi, deležniki civilne družbe, socialni partnerji, gospodarske zbornice in poslovna združenja;

o
o   o

43.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, Evropskemu svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0060.
(2) UL C 316, 30.8.2016, str. 98.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0130.
(4) UL C 24, 22.1.2016, str. 75.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0237.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0236.


Bančna unija – letno poročilo za leto 2016
PDF 389kWORD 64k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2017 o bančni uniji – letno poročilo za leto 2016 (2016/2247(INI))
P8_TA(2017)0041A8-0019/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Akcijskega načrta Komisije o oblikovanju unije kapitalskih trgov z dne 30. septembra 2015 (COM(2015)0468),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o oceni stanja in izzivih pri ureditvi EU o finančnih storitvah: učinek in nadaljnji koraki k bolj učinkovitemu in uspešnemu okviru EU za regulacijo finančnega sektorja in unijo kapitalskih trgov(1),

–  ob upoštevanju izjave z vrha držav euroobmočja z dne 29. junija 2012, v kateri je navedeno, da je nujno treba „prekiniti začarani krog med bankami in državami“(2),

–  ob upoštevanju prvega poročila Evropskega odbora za sistemska tveganja o nebančni kreditni dejavnosti EU iz julija 2016,

–  ob upoštevanju poročila Mednarodnega denarnega sklada (IMF) o svetovni finančni stabilnosti iz leta 2016,

–  ob upoštevanju rezultatov stresnih testov, ki jih je opravil Evropski bančni organ (EBA) in so bili objavljeni 29. julija 2016,

–  ob upoštevanju rezultatov spremljanja o kapitalskih zahtevah EBA CRD IV – CRR/ Basel III na podlagi podatkov iz decembra 2015, objavljenih septembra 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta ECOFIN z dne 17. junija 2016 o načrtu za dokončanje bančne unije,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 24. novembra 2015 z naslovom „Dokončanje bančne unije“ (COM(2015)0587),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko(3) (uredba o enotnem mehanizmu nadzora),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 468/2014 Evropske centralne banke z dne 16. aprila 2014 o vzpostavitvi okvira za sodelovanje znotraj enotnega mehanizma nadzora med Evropsko centralno banko in pristojnimi nacionalnimi organi ter z imenovanimi nacionalnimi organi(4) (okvirna uredba o enotnem mehanizmu nadzora),

–  ob upoštevanju izjave enotnega mehanizma nadzora o svojih nadzornih nalogah za leto 2016,

–  ob upoštevanju letnega poročila ECB o nadzornih aktivnostih za leto 2015 iz marca 2016(5),

–  ob upoštevanju Posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 29/2016 o enotnem mehanizmu nadzora(6),

–  ob upoštevanju poročila EBA o dinamiki in dejavnikih nedonosnih izpostavljenosti v bančnem sektorju EU iz julija 2016,

–  ob upoštevanju poročila Evropskega odbora za sistemska tveganja o regulativni obravnavi izpostavljenosti držav iz marca 2015,

–  ob upoštevanju tega, da je Svet ECB 4. oktobra 2016 odobril načela za povečanje preglednosti pri pripravi uredb ECB o evropskih statističnih podatkih, in ob upoštevanju praks Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije glede preglednosti,

–  ob upoštevanju posvetovanja z ECB o njenem osnutku smernic za banke o slabih posojilih iz septembra 2016,

–  ob upoštevanju navodil ECB glede možnosti in diskrecijskih pravic, ki izhajajo iz zakonodaje Unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/445 Evropske centralne banke z dne 14. marca 2016 o izvajanju opcij in diskrecijskih pravic, ki izhajajo iz zakonodaje Unije(7),

–  ob upoštevanju tekočih razprav v okviru Baselskega odbora, zlasti posvetovalnega dokumenta o zmanjšanju razlik pri sredstvih, prilagojenih kreditnemu tveganju – omejitve glede uporabe pristopov notranjih modelov (Reducing variation in credit risk-weighted assets – constraints on the use of internal model approaches) iz marca 2016,

–  ob upoštevanju poročila EBA o zahtevah v zvezi s količnikom finančnega vzvoda v skladu s členom 511 uredbe o kapitalskih zahtevah z dne 3. avgusta 2016 (EBA-Op-2016-13),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta ECOFIN z dne 12. julija 2016 o dokončnem oblikovanju baselskih reform po krizi,

–  ob upoštevanju svoje resolucije o vlogi EU v okviru mednarodnih finančnih, monetarnih in regulativnih institucij ter organov z dne 12. aprila 2016(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. novembra 2016 o dokončanju okvira Basel III(9),

–  ob upoštevanju tekočega dela Komisije o reviziji Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012(10) (CRR), zlasti glede revizije stebra 2 ter obravnave nacionalnih možnosti in diskrecijskih pravic,

–  ob upoštevanju Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij in o spremembi Direktive Sveta 82/891/EGS in direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta(11),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010(12),

–  ob upoštevanju letnega poročila enotnega odbora za reševanje za leto 2015 iz julija 2016,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o uporabi pravil o državni pomoči za podporne ukrepe v korist bank v okviru finančne krize od 1. avgusta 2013 dalje (sporočilo o bančništvu)(13),

–  ob upoštevanju delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/1450 z dne 23. maja 2016 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta glede regulativnih tehničnih standardov, ki določajo merila v zvezi z metodologijo za določitev minimalne zahteve glede kapitala in kvalificiranih obveznosti(14),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 28. julija 2016 o oceni pravil o prejemkih v skladu z Direktivo 2013/36/EU in Uredbo (EU) št. 575/2013 (COM(2016)0510),

–  ob upoštevanju nezavezujočega dogovora o skupni sposobnosti pokrivanja izgub odbora za finančno stabilnost iz novembra 2015,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Banke za mednarodne poravnave (BIS) št. 558 iz aprila 2016 o razlogih, zakaj je bančni kapital pomemben za denarno politiko („Why bank capital matters for monetary policy“),

–  ob upoštevanju vmesnega poročila EBA o izvajanju in oblikovanju okvira minimalnih zahtev glede lastnih sredstev in upravičenih obveznosti z dne 19. julija 2016,

–  ob upoštevanju dodatnega poročila Komisije o analizi iz oktobra 2016 o učinkih predloga za evropski sistem jamstva za vloge (EDIS),

–  ob upoštevanju končnega poročila EBA o izvajanju in oblikovanju okvira minimalnih zahtev glede lastnih sredstev in upravičenih obveznosti z dne 14. decembra 2016,

–  ob upoštevanju sporazuma o prenosu in vzajemnosti prispevkov v enotni sklad za reševanje in zlasti člena 16,

–  ob upoštevanju memoranduma o soglasju med enotnim odborom za reševanje in Evropsko centralno banko v zvezi s sodelovanjem in izmenjavo informacij z dne 22. decembra 2015,

–  ob upoštevanju Direktive 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta o sistemih jamstva za vloge(15) z dne 16. aprila 2014,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 24. novembra 2015 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 806/2014 za vzpostavitev evropskega sistema jamstva za vloge (COM(2015)0586),

–  ob upoštevanju različnih smernic, ki jih je EBA izdala v okviru direktive o sistemih zajamčenih vlog, zlasti končnih poročil o smernicah o sporazumih o sodelovanju med sistemi zajamčenih vlog iz februarja 2016 in smernicah o stresnih testih sistemov jamstva za vloge iz maja 2016,

–  ob upoštevanju izjave ministrov Euroskupine in Sveta ECOFIN z dne 18. decembra 2013 o varovalu enotnega mehanizma za reševanje,

–  ob upoštevanju izjave Sveta z dne 8. decembra 2015 o bančni uniji in premostitvenem financiranju za enotni sklad za reševanje,

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0019/2017),

A.  ker je vzpostavitev bančne unije nepogrešljiv sestavni del monetarne unije in temeljni gradnik prave ekonomske in monetarne unije (EMU); ker so potrebna dodatna prizadevanja, saj bančna unija ne bo dokončana, dokler ne bo imela fiskalnega varovalnega mehanizma in tretjega stebra v smislu evropskega pristopa k zavarovanju/pozavarovanju vlog, o katerem se sedaj razpravlja na ravni odbora; ker bo dokončana bančna unija pomembno prispevala k odpravi povezave med državo in tveganjem;

B.  ker bi za Evropsko centralno banko (ECB) lahko v posebnih okoliščinah veljalo navzkrižje interesov zaradi njene dvojne odgovornosti kot organa monetarne politike in bančnega nadzornika;

C.  ker so se količniki kapitala in likvidnosti bank EU v zadnjih letih na splošno stalno izboljševali; ker pa so tveganja za finančno stabilnost še vedno prisotna; ker je zaradi trenutnih razmer potrebna previdnost pri uvedbi obsežnih regulativnih sprememb, zlasti ob upoštevanju financiranja realnega gospodarstva;

D.  ker se ustrezno čiščenje bilanc stanja bank po krizi izvaja z zamudo, kar še vedno ovira gospodarsko rast;

E.  ker ni naloga evropskih institucij, da zagotovijo donosnost bančnega sektorja;

F.  ker je cilj nove ureditve reševanja, ki je začela veljati januarja 2016, zagotoviti spremembo paradigme iz reševanja z javnimi sredstvi v reševanje s sredstvi upnikov; ker se morajo udeleženci na trgu še prilagoditi novemu sistemu;

G.  ker lahko v bančni uniji sodelujejo tudi države članice, ki še niso uvedle eura;

H.  ker bančno unijo sestavljajo vse države članice, ki so uvedle euro; ker je euro valuta Evropske unije; ker so se vse države članice, razen tistih, za katere velja odstopanje, zavezale k uvedbi eura in tako tudi k pridružitvi bančni uniji;

I.  ker sta preglednost in odgovornost Komisije do Evropskega parlamenta ključni načeli; ker to pomeni, da mora Komisija ustrezno ukrepati na podlagi priporočil Parlamenta, ta pa mora njene ukrepe ustrezno oceniti in spremljati;

J.  ker se z našim delom v zvezi z unijo kapitalskih trgov ne bi smel zmanjšati pritisk na dokončanje našega dela v zvezi z bančno unijo, ki je še vedno ključni pogoj za finančno stabilnost v okolju Evropske unije, ki je odvisno od bank;

K.  ker se po najnovejših podatki vrednost vseh slabih posojil v euroobmočju ocenjuje na 1132 milijard EUR(16);

Nadzor

1.  je zaskrbljen zaradi velikega obsega slabih posojil, saj so imele po podatkih ECB v euroobmočju do aprila 2016 1014 milijard EUR takšnih posojil; meni, da je treba njihov obseg nujno zmanjšati; pozdravlja prizadevanja v tej smeri v nekaterih državah članicah; ugotavlja pa, da je bilo to vprašanje doslej večinoma obravnavano na nacionalni ravni; meni, da je treba to težavo rešiti čim prej, vendar priznava, da je za dokončno rešitev potrebno več časa; meni, da bi morala vsaka predlagana rešitev upoštevati vir slabih posojil, učinek na zmožnost bank za dajanje posojil realnemu gospodarstvu ter potrebo po razvoju primarnega in sekundarnega trga slabih posojil, po možnosti v obliki varnega in preglednega listinjenja, tako na ravni Unije kot na nacionalni ravni; Komisiji priporoča, naj državam članicam med drugim pomaga pri ustanavljanju namenskih družb za upravljanje („slabe banke“) in okrepljenem nadzoru; v zvezi s tem znova poudarja, kako pomembna je zmožnost prodaje slabih posojil, da se sprosti kapital, in sicer zlasti za bančna posojila malim in srednjim podjetjem; pozdravlja posvetovanje ECB o osnutku smernic za banke o slabih posojilih kot prvi korak, meni pa, da je treba doseči večji napredek; pozdravlja predlog Komisije o insolventnosti in prestrukturiranju v okviru unije kapitalskih trgov, vključno z zgodnjo fazo prestrukturiranja in drugo priložnostjo; poziva države članice, naj do sprejetja predloga in za njegovo dopolnitev izboljšajo zadevno zakonodajo, zlasti kar zadeva dolžino postopkov izterjave, delovanje pravosodnih sistemov in splošneje njihov pravni okvir za prestrukturiranje dolga, ter izvedejo potrebne vzdržne strukturne reforme za okrevanje gospodarstva, da bi rešile vprašanje slabih posojil; ugotavlja, da so po navedbah Banke za mednarodne poravnave nekatere banke euroobmočja oslabile svojo kapitalsko osnovo z izplačevanjem visokih dividend, ki so med krizo v nekaterih primerih presegale znesek zadržanega čistega dobička; meni, da se lahko kapitalski položaj bank okrepi z zmanjšanjem izplačil dividend in povečanjem svežega kapitala;

2.  spodbuja vse države članice, ki še niso uvedle eura, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za njegovo uvedbo ali se pridružijo bančni uniji, da bi jo postopno uskladili z vsem notranjim trgom;

3.  je zaskrbljen zaradi dolgotrajne nestabilnosti bančnega okolja v Evropi, kar je poudarjeno tudi v poročilu Mednarodnega denarnega sklada o svetovni finančni stabilnosti iz leta 2016, ki navaja, da bi bil delež šibkih in problematičnih bank v Evropi tudi v primeru cikličnega okrevanja velik; ugotavlja, da je dobičkonosnost številnih institucij v euroobmočju nizka; poudarja, da so med razlogi za to kopičenje slabih posojil, obrestne mere in morebitne težave na strani povpraševanja; se strinja z Mednarodnim denarnim skladom, ki je pozval h korenitim spremembam tako v bančnih poslovnih modelih kot v strukturi sistema, da bi vzpostavili zdrav evropski bančni sistem;

4.  meni, da obstajajo tveganja, povezana z državnim dolgom; ugotavlja tudi, da so finančne institucije v nekaterih državah članicah čezmerno vlagale v obveznice svojih držav, kar je vodilo v pretirano usmerjenost v „domače trge“, medtem ko je eden od glavnih ciljev bančne unije prekiniti povezavo med bankami in javnim dolgom; ugotavlja, da bi z ustrezno bonitetno obravnavo državnega dolga lahko ustvarili spodbude za banke, da bi bolje upravljale izpostavljenost do državnih posojilojemalcev; vendar ugotavlja, da imajo državne obveznice ključno vlogo kot vir visokokakovostnih likvidnih zavarovanj in pri vodenju monetarne politike ter da bi spremembe njihove bonitetne obravnave, zlasti brez predvidenega postopnega uvajanja, lahko znatno vplivale na finančni in javni sektor, zato je treba pred pripravo vsakega predloga na tem področju skrbno preučiti prednosti in slabosti revizije veljavnega okvira; je seznanjen z različnimi možnostmi politike, ki jih je delovna skupina na visoki ravni za bonitetno obravnavo izpostavljenosti bank do državnih posojilojemalcev predstavila v svojem poročilu in o katerih je Svet ECOFIN razpravljal na neuradnem zasedanju 22. aprila 2016; meni, da bi moral biti regulativni okvir EU skladen z mednarodnimi standardi; zato z zanimanjem pričakuje rezultate dela Odbora za finančno stabilnost v zvezi z državnim dolgom, na katerih bi lahko temeljile prihodnje odločitve; meni, da bi moral evropski okvir omogočiti tržno disciplino, ki bi pomenila vodenje vzdržnih politik in ponudbo visokokakovostnih in likvidnih sredstev za finančni sektor ter varne obveznosti držav; poudarja, da bi bilo treba vzporedno z razmislekom o državnem dolgu razmisliti tudi o konvergenci na številnih gospodarskih področjih, o državni pomoči in tveganjih, kot so kršitve, vključno s finančnim kriminalom;

5.  meni, da je bistveno, da deponenti, vlagatelji in nadzorniki obravnavajo čezmerno različnost uteži tveganja, ki se uporabljajo za tveganju prilagojena sredstva iste vrste med institucijami; opozarja, da veljavna pravila, ki urejajo uporabo notranjih modelov, bankam omogočajo visoko stopnjo prožnosti in z vidika nadzora pomenijo dodatno tveganje, povezano z uporabo modela; v zvezi s tem pozdravlja delo, ki ga je opravil organ EBA, da bi harmoniziral ključne predpostavke in dejavnike, saj je bilo ugotovljeno, da so razhajanja med njimi eden od glavnih vzrokov za različnost, pa tudi delo ECB na področju bančnega nadzora, ki ga je opravila v okviru svojega projekta ciljno usmerjenega pregleda notranjih modelov (TRIM), da bi ocenila in preverila njihovo primernost; spodbuja k nadaljnjemu napredku na teh področjih; z zanimanjem pričakuje rezultate opravljenega dela na mednarodni ravni za racionalizacijo uporabe notranjih modelov za operativno tveganje in posojila podjetjem, drugim finančnim institucijam, ter bankam za specializirana sredstva in kapital, da bi notranji modeli spet postali verodostojni in se usmerili v področja, na katerih prinašajo dodano vrednost; pozdravlja tudi uvedbo količnika finančnega vzvoda kot zanesljivega varovala, zlasti za globalne sistemsko pomembne institucije; poudarja, da je potreben tveganjem bolj prilagojen standardni pristop, da bi zagotovili spoštovanje načela „enaka tveganja, enaka pravila“; poziva finančne nadzornike, naj nove notranje modele dovolijo le, če ti ne vodijo k utežem tveganja, ki so neupravičeno znatno nižje; ponovno opozarja na ugotovitve iz svoje resolucije z dne 23. novembra 2016 o dokončanju okvira Basel III; zlasti želi spomniti, da načrtovane zakonodajne spremembe ne bi smele povzročiti splošnega povečanja kapitalskih zahtev, pa tudi ne omejevati zmožnosti bank za financiranje realnega gospodarstva, zlasti malih in srednjih podjetij; poudarja, da bi bilo treba pri delovanju na mednarodni ravni spoštovati načelo sorazmernosti; opozarja, kako pomembno je, da se preprečita neupravičeno kaznovanje bančnega modela EU ter razlikovanje med evropskimi in mednarodnimi bankami; poziva Komisijo, naj zagotovi upoštevanje evropskih posebnosti pri oblikovanju novih mednarodnih standardov na tem področju, poleg tega pa naj pri oceni učinka prihodnje zakonodaje, s katero se bodo uvedli mednarodno dogovorjeni standardi, ustrezno upošteva načelo sorazmernosti in obstoj različnih bančnih modelov;

6.  poudarja, da sta zanesljiv dostop do finančnih sredstev in ustrezna porazdelitev kapitala v evropskem modelu bančnega financiranja močno odvisna od dobrih bilanc stanja in ustrezne kapitalizacije, ki po finančnih krizah še vedno ni zagotovljena povsod po Uniji, to pa ovira gospodarsko rast;

7.  poudarja, da ima evropski bančni sektor pomembno vlogo pri financiranju evropskega gospodarstva, kar je podprto z močnim nadzornim sistemom; zato pozdravlja namero Komisije, da v prihodnji reviziji direktive in uredbe o kapitalskih zahtevah ohrani faktor za podporo malih in srednjih podjetij ter ga razširi prek njegovega sedanjega praga;

8.  poudarja, da bi bilo treba smernice, ki se oblikujejo v okviru mednarodnih forumov, čim bolj upoštevati, da bi se izognili tveganju regulativne razdrobitve pri regulaciji in nadzoru velikih, mednarodno delujočih bank, hkrati pa to ne bi smelo onemogočiti kritičnega pristopa, kadar je potreben, ali ciljno usmerjenih odstopanj od mednarodnih standardov, če in kadar se lastnosti evropskega sistema ne upoštevajo dovolj; želi spomniti na ugotovitve iz svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o vlogi EU v okviru mednarodnih finančnih, monetarnih in regulativnih institucij ter organov, zlasti opozarja na pomembno vlogo Komisije, ECB in organa EBA pri delu Baselskega odbora za bančni nadzor ter pri preglednem in celovitem sprotnem obveščanju Evropskega parlamenta in Sveta o stanju razprav v Baselskem odboru za bančni nadzor; meni, da bi si morala EU prizadevati za ustrezno zastopanost v Baselskem odboru za bančni nadzor, predvsem za euroobmočje; poziva, naj Ekonomsko-finančni svet na zasedanjih omenjeni vlogi da večji poudarek, zavzema pa se tudi za večjo odgovornost omenjenih institucij v tej vlogi do Odbora Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve; poudarja, da bi morali Baselski odbor za bančni nadzor in drugi forumi pomagati pri vzpostavljanju enakih konkurenčnih pogojev na svetovni ravni, in sicer z zmanjševanjem – ne pa poglabljanjem – razlik med jurisdikcijami;

9.  opozarja na tveganja hitro rastočega bančništva v senci, ki so prikazana v poročilu o nebančni kreditni dejavnosti v EU iz leta 2016; vztraja, da mora vsako ukrepanje za regulacijo bančnega sektorja spremljati ustrezna regulacija bančništva v senci; zato poziva k usklajenemu ukrepanju, da bi zagotovili pošteno konkurenco in finančno stabilnost;

10.  poudarja, da treba celostno obravnavati skupni učinek različnih sprememb regulativnega okolja, ki lahko zadevajo nadzor, pokrivanje izgub, reševanje ali računovodske standarde;

11.  poudarja, da nacionalne možnosti izbire in diskrecijske pravice ovirajo vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev med državami članicami in primerljivost finančnih poročil bank za javnost; pozdravlja priložnost, ki se je ponudila z novim predlogom za spremembo uredbe o kapitalskih zahtevah, da se nekatere od teh možnosti in pravic odpravijo ali omejijo na ravni Unije, s čimer bi odpravili obstoječe ovire in razdrobljenost, ohranili pa bi le tiste, ki so nujno potrebne zaradi različnosti bančnih modelov; odločno poziva, naj se ta priložnost v celoti izkoristi; pozdravlja smernice in predpise ECB, ki harmonizirajo uresničevanje nekaterih nacionalnih možnosti in diskrecijskih pravic v okviru bančne unije; opozarja pa, da mora ECB pri svojem delu za zmanjšanje teh možnosti in diskrecijskih pravic ostati v mejah svojih pristojnosti; poudarja, da je prizadevanje za okrepitev enotnih pravil ključno, in poudarja, da je treba odpraviti prekrivanje in prepletanje veljavne, spremenjene in nove zakonodaje; poziva ECB, naj v celoti objavi nadzorniški priročnik, ki določa skupne procese, postopke in metode za izvajanje procesa nadzorniškega pregledovanja v vsem euroobmočju;

12.  poudarja, da so se morali vsi člani nadzornega odbora od vzpostavitve enotnega mehanizma nadzora sami naučiti obravnavati različne poslovne modele in subjekte različnih velikosti in da bi bilo treba to učenje podpreti in pospešiti;

13.  je seznanjen s pojasnitvijo ciljev stebra 2 in njegovega mesta v vrstnem redu nalaganja kapitalskih zahtev, kot je predlagano v spremembi direktive o kapitalskih zahtevah; je seznanjen s stališčem, da naj bi z uporabo kapitalskih smernic dosegli ravnotežje med finančno stabilnostjo in potrebo, da se dopusti možnost za nadzornikovo presojo in analizo posameznih primerov; spodbuja ECB, naj pojasni merila, na katerih temeljijo smernice za steber 2; želi spomniti, da te smernice ne omejujejo maksimalnega zneska za razdelitev, zato ne bi smel biti razkrit; meni, da uporaba kapitalskih smernic ne bi smela povzročiti opaznega zmanjšanja zahtev iz stebra 2; meni tudi, da je potrebna večja konvergenca nadzora v zvezi s sestavo lastnih sredstev, ki bo upoštevala zahteve in smernice za steber 2; zato izraža zadovoljstvo, da je to vprašanje obravnavano v predlogu spremembe direktive o kapitalskih zahtevah;

14.  opozarja na tveganja, ki izhajajo iz imetništva sredstev ravni 3, vključno z izvedenimi finančnimi instrumenti, in zlasti iz težavnosti njihovega vrednotenja; ugotavlja, da bi bilo treba ta tveganja zmanjšati, za to pa bi bilo treba postopno zmanjšati količino teh sredstev; poziva enotni mehanizem nadzora, naj to vprašanje določi za eno od svojih nadzorniških prednostnih nalog in skupaj z organom EBA organizira kvantitativni stresni test v zvezi s tem;

15.  ponovno opozarja, da je treba zagotoviti večjo preglednost pri vsem sklopu nadzornih praks, zlasti pri procesu nadzorniškega pregledovanja in ovrednotenja; poziva ECB, naj objavi kazalnike in merila uspešnosti, da bi dokazala učinkovitost nadzora in da bi se povečala njena odgovornost navzven; ponovno poziva k večji preglednosti v zvezi z odločitvami in obrazložitvami glede stebra 2; poziva ECB, naj objavi skupne nadzorniške standarde;

16.  opozarja na tveganja, povezana s finančnimi institucijami, ki so prevelike ali preveč medsebojno povezane, da bi propadle, ali preveč kompleksne za reševanje; je seznanjen, da je bil na mednarodni ravni dogovorjen sklop ukrepov politike za obravnavanje teh tveganj (predvsem skupna sposobnost pokrivanja izgub, centralni kliring izvedenih finančnih instrumentov, kapitalski dodatek in povečanje količnika finančnega vzvoda za globalne sistemske banke); se zavezuje, da bo čim hitreje opravil delo v zvezi z zadevnimi zakonodajnimi predlogi za izvajanje teh ukrepov v Uniji, da bi dodatno zmanjšali tveganja, povezana s težavo „prevelik, da bi propadel“; opozarja na izjavo Marka Carneyja, predsednika Odbora za finančno stabilnost, da dogovor o predlogih za skupni mednarodni standard o skupni sposobnosti pokrivanja izgub za globalne sistemsko pomembne banke pomeni preobrat, s katerim bo rešeno vprašanje bank, ki so „prevelike, da bi propadle“; ugotavlja tudi, da sta učinkovit mehanizem za reševanje s sredstvi upnikov in ustrezna raven minimalnih zahtev glede lastnih sredstev in upravičenih obveznosti pomemben del regulativnih ukrepov za obravnavo te težave, ki bodo omogočili reševanje globalnih sistemskih bank brez uporabe javnih subvencij in motenj v širšem finančnem sistemu;

17.  opozarja na omejitve sedanje metodologije stresnih testov; zato pozdravlja prizadevanja organa EBA in ECB za izboljšanje okvira za izvajanje stresnih testov; meni pa, da bi bilo treba narediti več, da bi se pri tem bolj upoštevali možnost in realnost dejanskih kriznih situacij, med drugim tako, da bi bili v metodologijo v večji meri vključeni dinamični elementi, kot je učinek širitve okužbe; meni, da zaradi pomanjkanja preglednosti pri stresnih testih ECB tudi nadzorne prakse zbujajo negotovost; poziva ECB, naj objavi rezultate svojih stresnih testov, da bi okrepila zaupanje na trgu;

18.  meni, da bi bilo v primeru, da pristojni nacionalni organ zavrne prošnjo za upoštevanje posebnih okoliščin pri izvajanju stresnega testa, to treba sporočiti organu EBA in enotnemu mehanizmu nadzora, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje;

19.  pozdravlja napredek, ki je bil dosežen pri pripravah za omogočanje prenosa nekaterih pooblastil na področju odločitev glede sposobnosti in primernosti; kljub temu poudarja, da je potrebna sprememba predpisov, s katero bi omogočili obsežnejši in lažji prenos pooblastil za sprejemanje odločitev o nekaterih rutinskih zadevah z nadzornega odbora na ustrezne uradnike; bi pozdravil tako spremembo, saj bi prispevala k učinkovitejšemu in uspešnejšemu bančnemu nadzoru ECB; poziva ECB, naj določi naloge in pravni okvir za prenos pooblastil za sprejemanje odločitev;

20.  je seznanjen s poročilom Evropskega računskega sodišča o delovanju enotnega mehanizma nadzora; je seznanjen z ugotovitvami o premajhnem številu zaposlenih; poziva nacionalne pristojne organe in države članice, da ECB v celoti zagotovijo potrebne človeške vire in gospodarske podatke, da bo lahko opravljala svoje delo, zlasti v zvezi z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem; poziva ECB, naj spremeni okvirno uredbo o enotnem mehanizmu nadzora, da bi formalizirali obveznosti sodelujočih pristojnih nacionalnih organov in uvedli metodologijo, ki bo temeljila na oceni tveganja, na podlagi katere bi določili ciljno število zaposlenih in potrebna znanja in spretnosti v skupnih nadzorniških skupinah; meni, da bi se neodvisnost nadzora lahko izboljšala z večjo vključitvijo osebja ECB in manjšo odvisnostjo od osebja pristojnih nacionalnih organov, poleg tega pa z uporabo osebja ene države članice za nadzor institucije iz druge države članice, kar bi prispevalo tudi k dejanskemu zmanjšanju tveganja nadzorniškega popuščanja; pozdravlja sodelovanje ECB z Evropskim parlamentom v zvezi z delovnimi razmerami za osebje; poudarja pomen dobrega delovnega okolja, ki spodbuja strokovno povezanost v ECB; opozarja na potencialno navzkrižje interesov med nadzornimi nalogami in odgovornostjo za monetarno politiko, zato je treba oba sklopa funkcij jasno ločiti; poziva ECB, naj preuči tveganje potencialnega navzkrižja interesov in v primerih, ko gre za posamezne vire nadzora, predvidi ločene linije poročanja; meni, da je ločevanje monetarne politike in nadzora sicer poglavitno načelo, vendar ne bi smelo onemogočati prihrankov pri stroških, ki jih omogoča souporaba služb, če te službe niso ključne za oblikovanje politike in so vzpostavljena ustrezna zagotovila; poziva ECB, naj v okviru priprave kvazi zakonodajnih ukrepov organizira javna posvetovanja, da bi okrepila svojo odgovornost;

21.  poudarja, da se je z vzpostavitvijo enotnega mehanizma nadzora hkrati povečal vpliv Evropske unije na mednarodnem prizorišču glede na njen položaj pred tem;

22.  poudarja, da bi moralo ločevanje nadzorniških nalog od funkcij monetarne politike enotnemu mehanizmu nadzora omogočiti, da zavzame neodvisno stališče o vseh pomembnih zadevah, med drugim tudi o morebitnih učinkih ciljev ECB glede obrestnih mer na finančni položaj nadzorovanih bank;

23.  se strinja z mnenjem Evropskega računskega sodišča, da se je po vzpostavitvi enotnega mehanizma nadzora pojavila revizijska vrzel; je zaskrbljen, da zaradi omejitev, ki jih je ECB določila Evropskemu računskemu sodišču pri dostopu do dokumentov, nekatera pomembna področja niso revidirana; poziva ECB, naj v polni meri sodeluje z Evropskim računskim sodiščem in mu omogoči izvajanje njegovih pooblastil, s čimer bo okrepila svojo odgovornost;

24.  opozarja, da je treba pri predpisih in izvajanju nadzora uravnotežiti potrebo po sorazmernosti in potrebo po usklajenem pristopu; v zvezi s tem je seznanjen s spremembami zahtev za poročanje in prejemke, ki jih je Komisija predstavila v predlogu o spremembi Direktive 2013/36/EU; poziva Komisijo, naj prednostno pripravi posebno ureditev za male banke („small banking box“) in v okviru tega tudi oceni izvedljivost prihodnjega regulativnega okvira, ki naj bo sestavljen iz manj zapletenih ter ustreznejših in bolj sorazmernih bonitetnih pravil, določenih za različne vrste bančnih modelov; poudarja, da bi se moral nadzor na ustrezni ravni izvajati za vse banke; želi spomniti, da je ustrezen nadzor izredno pomemben za spremljanje vseh tveganj, ne glede na velikost bank; spoštuje delitev vlog in pristojnosti med Enotnim odborom za reševanje (SRB), organom EBA in drugimi organi v evropskem sistemu finančnega nadzora ter hkrati poudarja pomen učinkovitega sodelovanja; ugotavlja, da je treba ustaviti širjenje prekrivajočih se zahtev za poročanje in nacionalnih razlag evropske zakonodaje na skupnem trgu; podpira dosedanja prizadevanja za poenostavitev, kot je koncept, na katerem temelji evropski okvir za poročanje (ERF), in spodbuja nadaljnja prizadevanja v tej smeri, da bi se izognili dvojnemu poročanju in nepotrebnim dodatnim stroškom; poziva Komisijo, naj to vprašanje obravnava pravočasno in v skladu s svojimi sklepi na podlagi poziva za predložitev dokazov, na primer v obliki predloga za skupen enotni in konsolidirani postopek nadzorniškega poročanja; poziva tudi k pravočasni napovedi ad-hoc in stalnih zahtev za poročanje, da bi zagotovili visoko kakovost podatkov in varnost načrtovanja;

25.  poudarja, da varnosti in stabilnosti bank ni mogoče zajeti zgolj z oceno bilance stanja banke v določenem trenutku, saj se varnost in stabilnost zagotavljata z dinamičnimi interakcijami med banko in trgi ter nanju vplivajo različni elementi v vsem gospodarstvu; zato poudarja, da bi moral biti trden okvir za finančno stabilnost in rast celovit in uravnotežen, da bi zajemal dinamično nadzorno prakso in se ne bi osredotočal le na statično ureditev s pretežno kvantitativnimi vidiki;

26.  opozarja na porazdelitev odgovornosti med ECB in organom EBA; poudarja, da se ne bi smelo zgoditi, da bo ECB dejansko določala standarde za banke, ki ne uporabljajo enotnega mehanizma nadzora;

27.  ugotavlja, da je Svet ECB 18. maja 2016 sprejel uredbo o zbiranju podrobnih podatkov o kreditih in kreditnem tveganju (zbirka podatkov AnaCredit); poziva ECB, naj nacionalnim centralnim bankam pri njenem izvajanju dovoli čim večjo svobodo;

28.  poziva ECB, naj ne začenja z izvajanjem nadaljnjih faz, povezanih z zbirko podatkov AnaCredit, pred javnim posvetovanjem, na katerem mora sodelovati Evropski parlament, pri čemer je treba zlasti upoštevati načelo sorazmernosti;

29.  ponovno poudarja pomen močnih in dobro delujočih sistemov IT, ki ustrezajo potrebam nadzorniških funkcij enotnega mehanizma nadzora in zagotavljanju varnosti; obžaluje nedavna poročila o trajnih pomanjkljivostih sistema IT;

30.  pozdravlja ustanovitev nacionalnih odborov za sistemska tveganja, vendar poudarja, da je treba zaradi ustanovitve bančne unije okrepiti makrobonitetno politiko na evropski ravni, da bi ustrezno obravnavali morebitna čezmejna prelitja sistemskega tveganja; spodbuja Komisijo, naj v splošnem pregledu makrobonitetnega okvira v letu 2017 predlaga dosleden in učinkovit makrobonitetni nadzor; poziva Komisijo, naj bo ambiciozna zlasti pri krepitvi institucionalne in analitične zmogljivosti Evropskega odbora za sistemska tveganja za ocenjevanje tveganj in ranljivosti v bančnem sektorju in zunaj njega ter naj ustrezno ukrepa; meni, da bi morali biti instrumenti, ki temeljijo na izposojanju (kot sta razmerje med posojilom in vrednostjo zavarovanja ter razmerje med servisiranjem dolga in dohodkom), vključeni v evropsko zakonodajo, da bi zagotovili harmonizirano uporabo teh dodatnih vrst makrobonitetnih instrumentov; poudarja, da je treba zmanjšati institucionalno zapletenost in dolgotrajnost postopkov v okviru sodelovanja med Evropskim odborom za sistemska tveganja, ECB/enotnim mehanizmom nadzora in nacionalnimi organi ter med pristojnimi in imenovanimi nacionalnimi organi na področju makrobonitetnega nadzora; v zvezi s tem pozdravlja napredek, dosežen pri čezmejnem usklajevanju na podlagi priporočila Evropskega odbora za sistemska tveganja o prostovoljni vzajemnosti; ponovno poziva k pojasnitvi povezave med makrobonitetnim okvirom in obstoječimi mikrobonitetnimi orodji, da bi zagotovili učinkovito vzajemno delovanje instrumentov makrobonitetne in mikrobonitetne politike; izraža zaskrbljenost zaradi ranljivosti nepremičninskega sektorja, ki jo je ugotovil Evropski odbor za sistemska tveganja; opozarja, da organ EBA še vedno ni predložil regulativnih tehničnih standardov za pogoje kapitalskih zahtev za izpostavljenosti, zavarovane s hipotekami, v skladu s členom 124(4)(b) in členom 164(6) uredbe o kapitalskih zahtevah; ugotavlja, da je doslej le malo članov enotnega mehanizma nadzora aktiviralo splošne blažilnike sistemskih tveganj ali proticikličnega kapitalskega blažilnika oziroma načrtuje njihovo aktivacijo; ugotavlja, da ECB pri spodbujanju nacionalnih organov k sprejetju makrobonitetnih nadzorniških instrumentov do zdaj še ni v celoti izvajala svojih pooblastil makroekonomskega nadzora;

31.  opozarja, da je glede na izid referenduma o članstvu Združenega kraljestva v EU potrebna ocena vsega evropskega sistema finančnega nadzora, vključno z načinom glasovanja znotraj evropskih nadzornih organov, zlasti mehanizma dvojne večine iz člena 44(1) uredbe o organu EBA; poudarja, da morebitna pogajanja, ki bodo sledila referendumu, ne bi smela voditi v neenake konkurenčne pogoje med finančnimi institucijami v EU in zunaj nje ter se ne bi smela uporabiti za uveljavljanje deregulacije v finančnem sektorju;

32.  pozdravlja odlično delo skupnih nadzorniških skupin, ki so dober primer evropskega sodelovanja in pridobivanja znanja; poudarja, da bi morala predlagana prihodnja uporaba načela rotacije pri organizaciji teh skupin zagotoviti objektiven nadzor, hkrati pa upoštevati dolgotrajni proces pridobivanja znanja na tem zelo zapletenem strokovnem področju;

33.  pozdravlja, da je bančna unija pri nadzoru pretežno odpravila vprašanje v zvezi z matično državo in državo gostiteljico, in sicer z vzpostavitvijo enotnega nadzornika in veliko boljšo izmenjavo ustreznih informacij med nadzornimi organi, kar omogoča bolj celosten nadzor čezmejnih bančnih skupin; poudarja, da bi bilo treba glede na trenutno nedokončanost bančne unije pri pregledu uredbe o kapitalskih zahtevah, kar zadeva opustitve v zvezi z likvidnostjo in kapitalom, ustrezno upoštevati vprašanja varstva potrošnikov v državah gostiteljicah;

34.  pozdravlja pobudo ECB, da bi morala za nadzorovane banke veljati obveznost poročanja o večjih kibernetskih napadih v okviru storitve opozarjanja v realnem času in inšpekcijskih pregledov enotnega mehanizma nadzora na kraju samem, da bi nadzirali kibernetsko varnost; poziva k vzpostavitvi pravnega okvira, ki bi olajšal izmenjavo občutljivih informacij, pomembnih za preprečevanje kibernetskih napadov, med bankami;

35.  poudarja, da ima kibernetska varnost pri bančnih storitvah pomembno vlogo in da je treba finančne institucije spodbujati, da bi bile zelo ambiciozne pri varstvu podatkov potrošnikov in zagotavljanju kibernetske varnosti;

36.  ugotavlja, da je bila enotnemu mehanizmu nadzora dodeljena naloga evropskega bančnega nadzora, da bi zagotovili skladnost z bonitetnimi pravili EU in finančno stabilnost, medtem ko so druge nadzorniške naloge, ki imajo jasne učinke prelivanja na evropski ravni, ostale v rokah domačih nadzornikov; v zvezi s tem poudarja, da bi moral biti enotni mehanizem nadzora pristojen za spremljanje dejavnosti nacionalnih bančnih organov na področju preprečevanja pranja denarja; poudarja, da bi moral organ EBA dobiti dodatne pristojnosti na področju preprečevanja pranja denarja, vključno s pooblastili, da opravi oceno pristojnih organov držav članic na kraju samem, zahteva predložitev vseh informacij, povezanih z oceno skladnosti, izda priporočila za popravne ukrepe, ta priporočila objavi in sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev učinkovitega izvajanja priporočil;

37.  ponovno poziva organ EBA, naj uveljavlja in okrepi okvir varstva potrošnikov za bančne storitve v skladu s svojimi pooblastili ter tako dopolni bonitetni nadzor enotnega mehanizma nadzora;

Reševanje

38.  opozarja, da bo treba pri obravnavi bančnih kriz v prihodnje spoštovati pravila o državni pomoči in da mora biti izjema izredne javne podpore preventivne in začasne narave ter se ne sme uporabljati za izravnavo izgub, ki jih ima ali bi jih v bližnji prihodnosti lahko imela institucija; poziva, naj se med enotnim odborom za reševanje in Komisijo določijo učinkoviti postopki za sprejemanje odločitev v primeru reševanja, zlasti v zvezi s časovnim okvirom; meni, da bi bilo treba prožnost, vključeno v sedanji okvir, pojasniti, in opozarja, da bi jo bilo treba bolje izkoristiti za obravnavo posebnih situacij, ne da bi to oviralo dejansko reševanje bank, ki so nesolventne, zlasti v primeru preventivnih in alternativnih ukrepov, ki vključujejo uporabo sredstev sistemov jamstva za vloge, kot je določeno v členu 11(3) in (6) direktive o sistemih jamstva za vloge; zato poziva Komisijo, naj ponovno prouči svojo razlago zadevnih pravil o državni pomoči, da bi zagotovila dejansko izvajanje preventivnih in alternativnih ukrepov, ki jih je določil evropski zakonodajalec v direktivi o sistemih jamstva za vloge; ugotavlja, da se posebne situacije različno obravnavajo brez jasne utemeljitve; Komisijo opozarja, da je bilo treba poročilo o oceni stalne potrebe po omogočanju preventivnih dokapitalizacij in pogojev, povezanih s tovrstnimi ukrepi, pripraviti do 31. decembra 2015; Komisijo poziva, naj poročilo o tem čim prej predloži;

39.  poziva Komisijo, naj ob upoštevanju izkušenj in v okviru pregleda Uredbe (EU) št. 806/2014 oceni, ali imajo enotni odbor za reševanje in nacionalni organi za reševanje zadostna pooblastila in zadostne instrumente za zgodnje ukrepanje, da lahko preprečijo škodljive odlive kapitala bank in zmanjšanje sposobnosti pokrivanja izgub med krizo;

40.  poudarja, da je treba pojasniti praktična vprašanja, ki neposredno vplivajo na reševanje, kot je zanašanje na ponudnike ključnih storitev, kot so na primer storitve IT, oddane v zunanje izvajanje;

41.  je seznanjen s predlogom Komisije o vključitvi minimalne skupne sposobnosti pokrivanja izgub za globalne sistemsko pomembne banke v steber 1, v skladu z mednarodnimi standardi; je seznanjen z razlikami med skupno sposobnostjo pokrivanja izgub in minimalnimi zahtevami glede lastnih sredstev in upravičenih obveznosti; vendar poudarja, da imata oba standarda isti cilj, tj. zagotoviti, da imajo banke dovolj regulativnega kapitala in obveznosti za pokritje izgub, da je lahko reševanje s sredstvi upnikov učinkovit instrument reševanja, ne da bi to povzročilo finančno nestabilnost in brez potrebe po javnih sredstvih, s čimer se prepreči prenos zasebnih tveganj na družbo; zato ugotavlja, da se celostni pristop do pokrivanja izgub lahko doseže s kombinacijo obeh standardov, in sicer na podlagi standarda skupne sposobnosti pokrivanja izgub kot minimalnega standarda, kot je predstavljen v sedanjem predlogu Komisije, o čemer pa morata zakonodajalca še doseči soglasje; poudarja, da bi bilo treba razmisliti o ohranitvi meril glede velikosti in tveganju prilagojenih sredstev, in opozarja, da so merila za tveganju prilagojena sredstva, na katerih temelji standard skupne sposobnosti pokrivanja izgub, tesno povezana z delom Baselskega odbora za bančni nadzor na področju notranjih modelov in dokončnega oblikovanja okvira Basel III; poudarja, da bilo treba pri prilagajanju in/ali uvajanju novih minimalnih zahtev glede lastnih sredstev in upravičenih obveznosti ustrezno pozornost nameniti potrebi po oblikovanju trga za obveznosti, ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede lastnih sredstev in upravičenih obveznosti; poudarja, da je pri določanju minimalnih zahtev glede lastnih sredstev in upravičenih obveznosti pomembno ohraniti diskrecijsko pravico organa za reševanje ter zagotoviti, da imajo banke dovolj podrejenega dolga in dolga, za katerega se lahko uporabi reševanje s sredstvi upnikov; poudarja, da bi bilo treba razkritje na trgu izvesti na ustrezen način, da si vlagatelji ne bi napačno razlagali minimalnih zahtev glede lastnih sredstev in upravičenih obveznosti;

42.  opozarja na pomen razjasnitve vrstnega reda nalaganja navadnega lastniškega temeljnega kapitala (CET1), ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede lastnih sredstev in upravičenih obveznosti, ter kapitalskih blažilnikov; poudarja, da je treba sprejeti zakonodajo za razjasnitev odgovornosti in pristojnosti organov za reševanje in pristojnih organov v zvezi z zgodnjimi intervencijskimi ukrepi, ki jih je treba sprejeti v primerih kršitev minimalnih zahtev glede lastnih sredstev in upravičenih obveznosti; je seznanjen s predlogom Komisije za uvedbo smernic o minimalnih zahtevah glede lastnih sredstev in upravičenih obveznosti; ponovno poudarja, da bi morala biti kalibracija minimalnih zahtev glede lastnih sredstev in upravičenih obveznosti v vseh primerih tesno povezana in utemeljena s strategijo reševanja zadevne banke;

43.  opozarja, da je treba v zakonodaji pojasniti, da se navadni lastniški temeljni kapital (CET1), ki izpolnjujejo minimalne zahteve glede lastnih sredstev in upravičenih obveznosti, nahaja na vrhu kapitalskih blažilnikov, da bi preprečili dvojno štetje kapitala;

44.  poudarja, da je pomembno v državah članicah harmonizirati hierarhijo terjatev pri nesolventnosti bank, da bi bilo izvajanje direktive o sanaciji in reševanju bank doslednejše in uspešnejše ter da bi se zagotovila varnost za čezmejne vlagatelje; zato pozdravlja predlog Komisije za nadaljnjo harmonizacijo te hierarhije; ugotavlja, da bo večja harmonizacija običajne ureditve za primer insolventnosti in njene hierarhije zahtev ključnega pomena tako v primeru bank, saj se bodo preprečile neskladnosti z ureditvijo za reševanje bank, kot v primeru podjetij, saj bosta zagotovljeni dodatna jasnost in varnost za čezmejne vlagatelje, hkrati pa bo to olajšalo obravnavo slabih posojil; pozdravlja, da je direktiva o sanaciji in reševanju bank prinesla pomembno spremembo v hierarhiji insolventnosti, in sicer je dala prednost zavarovanim vlogam, tako da so nadrejene vsem kapitalskim instrumentom, sposobnosti pokrivanja izgub, drugim prednostnim dolgovom in nezavarovanim vlogam; poziva enotni odbor za reševanje, naj predloži rezultate ocen možnosti reševanja za svetovne sistemsko pomembne banke in druge banke, vključno s predlaganimi ukrepi za odpravo ovir za reševanje;

45.  je seznanjen z vrsto pravnih možnosti, ki so na voljo za zagotavljanje podrejenosti dolga, ki izpolnjuje pogoje skupne sposobnosti pokrivanja izgub; poudarja, da odbor za finančno stabilnost ne daje posebne prednosti nobeni od njih; meni, da bi moral sprejeti pristop najprej in predvsem vzpostaviti ravnotežje med prožnostjo, učinkovitostjo, pravno varnostjo in sposobnostjo trga, da pokrije morebitno novo vrsto dolga;

46.  poziva k razmisleku o morebitnem negativnem učinku revizije baselskih pravil, uvedbe minimalnih zahtev glede lastnih sredstev in upravičenih obveznosti ter uvedbe skupne sposobnosti pokrivanja izgub in mednarodnih standardov računovodskega poročanja 9 na realno gospodarstvo; poziva k rešitvam, s katerimi bi ublažili ta učinek;

47.  želi spomniti, da je novo uvedena ureditev reševanja povzročila, da imajo nekateri instrumenti, ki so na voljo vlagateljem, zlasti malim, višje tveganje izgube kot v prejšnji ureditvi; opozarja, da bi bilo treba instrumente, primerne za reševanje s sredstvi upnikov, najprej prodati le ustreznim vlagateljem, ki lahko pokrijejo morebitne izgube, ne da bi s tem ogrozili svoj trdni finančni položaj; zato poziva Komisijo, naj spodbuja izvajanje ustrezne veljavne zakonodaje, evropske nadzorne organe pa poziva, naj odločno prispevajo k odkrivanju zlorabe pri prodaji;

48.  opozarja, da se je zahteva iz direktive o sanaciji in reševanju bank za pogodbeno priznavanje pooblastil za reševanje s sredstvi upnikov za obveznosti, za katere velja zakonodaja zunaj EU, pokazala za težko izvedljivo; meni, da to vprašanje zahteva takojšnjo obravnavo; je seznanjen, da je bila v predlaganih spremembah direktive o sanaciji in reševanju bank uvedena pravica pristojnih organov, da opustijo to zahtevo; meni, da ta pristop omogoča prožnost in oceno zadevnih obveznosti za vsak primer posebej; poziva Komisijo in organe za reševanje, naj zagotovijo, da pogoji za odobritev izjem in poznejše konkretne odločitve o izjemah ne bodo ogrožali možnosti reševanja bank;

49.  poudarja, da je hitra in učinkovita izmenjava informacij med organi za nadzor in reševanje bistvenega pomena za zagotovitev nemotenega kriznega upravljanja; pozdravlja sklenitev memoranduma o soglasju med ECB in enotnim mehanizmom za reševanje v zvezi s sodelovanjem in izmenjavo informacij; poziva ECB, naj v memorandumu o soglasju določi postopke komuniciranja med skupinami za skupni nadzor in notranjimi skupinami za reševanje; priporoča, naj se predstavniku enotnega odbora za reševanje omogoči, da kot stalni opazovalec sodeluje v nadzornem odboru ECB, tako kot ECB kot stalna opazovalka sodeluje na plenarnih in izvršnih sejah enotnega odbora za reševanje;

50.  je seznanjen z dvojno vlogo članov enotnega odbora za reševanje, ki so člani izvršnega organa, v katerem so pristojni za sprejemanje odločitev, hkrati pa so v svoji višji vodstveni funkciji odgovorni predsedniku odbora; meni, da bi bilo treba to strukturno ureditev oceniti še pred koncem sedanjega mandata;

51.  opozarja, da je treba vsebino medvladnega sporazuma o enotnem skladu za reševanje končno vključiti v pravni okvir Unije; poziva Komisijo, naj preuči načine, kako to storiti; poudarja, da bi bila lahko prihodnja vključitev fiskalnega pakta v zakonodajo EU koristen model za to;

52.  poziva k zelo preglednemu izračunavanju predhodnih prispevkov za enotni sklad za reševanje, pri katerem si je treba prizadevati za harmonizacijo informacij o rezultatih izračunov in boljše razumevanje metodologije izračunavanja; poziva Komisijo, naj zelo skrbno pregleda izračun prispevkov za enotni sklad za reševanje, kot je določeno v uvodni izjavi 27 delegirane Uredbe (EU) 2015/63, pri tem pa naj zlasti prouči ustreznost dejavnika tveganja, da bi zagotovila ustrezno upoštevanje profila tveganja manj kompleksnih institucij;

53.  je seznanjen z izjavo ministrov za finančne zadeve z dne 8. decembra 2015 o sistemu premostitvenega financiranja enotnega sklada za reševanje; v zvezi s tem ugotavlja, da je 15 od 19 držav članic euroobmočja z enotnim odborom za reševanje že podpisalo harmoniziran sporazum o posojilih; opozarja, da bodo te posamezne kreditne linije na voljo le v skrajnem primeru; meni, da to ni dovolj za premagovanje začaranega kroga med bankami in državo in odpravo reševanja bank s sredstvi davkoplačevalcev; Svet in Komisijo poziva k napredku pri delu na področju skupnega fiskalnega varovalnega mehanizma za enotni sklad za reševanje, za financiranje katerega bi moral končno odgovornost nositi bančni sektor in ki bi moral biti srednjeročno fiskalno nevtralen, kot je bilo določeno v sporazumu o enotnem skladu za reševanje in kot je junija 2016 potrdil Evropski svet;

Jamstva za vloge

54.  znova poudarja, da je treba za dokončanje bančne unije vzpostaviti tretji steber; želi spomniti, da je zaščita vlog v skupnem interesu vseh državljanov EU; trenutno razpravlja o predlogu o evropskem sistemu jamstva za vloge na ravni odbora;

55.  poudarja, da uvedba evropskega sistema jamstva za vloge in razprave o tem projektu ne bi smele oslabiti prizadevanj za izboljšanje izvajanja direktive o sistemih jamstva za vloge; pozdravlja delo, ki ga je pred kratkim opravil organ EBA, da bi spodbudili konvergenco na tem področju; pozdravlja dejstvo, da so direktivo o sanaciji in reševanju bank v svojo zakonodajo prenesle vse države članice; vse države članice želi spomniti, da so dolžne direktivo o sanaciji in reševanju bank ter direktivo o sistemih jamstva za vloge uporabljati in pravilno izvajati;

56.  opozarja, da je vloga Komisije zagotoviti enake konkurenčne pogoje v vsej EU in da bi morala preprečiti drobitev na notranjem trgu;

o
o   o

57.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, ECB, enotnemu odboru za reševanje, nacionalnim parlamentom in pristojnim organom, kot je določeno v točki (40) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013.

(1) Sprejeta poročila, P8_TA(2016)0006.
(2) http://www.consilium.europa.eu/sl/european-council/pdf/20120629-euro-area-summit-statement-sl_pdf
(3) UL L 287, 29.10.2013, str. 63.
(4) UL L 141, 14.5.2014, str. 1.
(5) https://www.bankingsupervision.europa.eu/ecb/pub/pdf/ssmar2015.sl.pdf
(6) Enotni mehanizem nadzora – dober začetek, a potrebne so nadaljnje izboljšave http://www.eca.europa.eu/Lists/ECADocuments/SR16_29/SR_SSM_SL.pdf
(7) UL L 78, 24.3.2016, str. 60.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0108.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0439.
(10) UL L 176, 27.6.2013, str. 1.
(11) UL L 173, 12.6.2014, str. 190.
(12) UL L 225, 30.7.2014, str. 1.
(13) UL C 216, 30.7.2013, str. 1.
(14) UL L 237, 3.9.2016, str. 1.
(15) UL L 173, 12.6.2014, str. 149.
(16) Neodvisni letni pregled rasti za leto 2017, peto poročilo, 23. november 2016.


Biološki pesticidi z majhnim tveganjem
PDF 345kWORD 53k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. februarja 2017 o bioloških pesticidih z majhnim tveganjem (2016/2903(RSP))
P8_TA(2017)0042B8-0140/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet in razveljavitvi direktiv Sveta 79/117/EGS in 91/414/EGS(1), zlasti členov 22 in 47, člena 66(2) in točke 5 v Prilogi II,

–  ob upoštevanju Direktive 2009/128/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov(2), zlasti členov 12 in 14,

–  ob upoštevanju osnutka uredbe Komisije o spremembi Uredbe (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet glede meril za odobritev aktivnih snovi z majhnim tveganjem (D046260/01),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o tehnoloških rešitvah za trajnostno kmetijstvo v EU(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. junija 2016 o krepitvi inovacij in gospodarskem razvoju pri evropskem upravljanju kmetij v prihodnje(4),

–  ob upoštevanju izvedbenega načrta za večjo dostopnost fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem in hitrejše izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, ki ga je pripravila strokovna skupina za trajnostno rabo fitofarmacevtskih sredstev in ga je potrdil Svet 28. junija 2016,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta proti naraščajoči nevarnosti protimikrobne odpornosti (COM(2011)0748) in prihodnjega načrta te vrste, ki ga bo Komisija začela v letu 2017,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o bioloških pesticidih z majhnim tveganjem (O-000147/2016 – B8-1821/2016),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker se o uporabi konvencionalnih fitofarmacevtskih sredstev zaradi njihovih tveganj za zdravje ljudi in okolje v javnosti vse bolj razpravlja;

B.  ker je na trgu EU na voljo vse manj aktivnih snovi, ki se uporabljajo za varstvo rastlin; ker kmetje EU še vedno potrebujejo vrsto sredstev za varstvo poljščin;

C.  ker je pomembno spodbujati razvoj alternativnih postopkov ali tehnik, da se zmanjša odvisnost od konvencionalnih pesticidov;

D.  ker je preprečevanje živilskih odpadkov prednostna naloga EU, dostop do ustreznih rešitev za varstvo rastlin pa je nadvse pomemben, da se prepreči škoda, ki jo povzročijo škodljivci in bolezni ter zaradi katere nastajajo živilski odpadki; ker se po podatkih Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) 20 % pridelkov sadja in zelenjave v Evropi zgubi na polju(5);

E.  ker je v prsti, vodi in okolju na splošno še vedno mogoče ugotoviti neželene ostanke pesticidov in ker utegne določen odstotek kmetijskih pridelkov rastlinskega ali živalskega izvora vsebovati ostanke pesticidov v količini, ki presega njihovo najvišjo dovoljeno vrednost;

F.  ker so v Uredbi (ES) št. 1107/2009 opredeljena merila za identifikacijo snovi z majhnim tveganjem, ki se uporabljajo neodvisno od izvora snovi, in ker so lahko pesticidi z majhnim tveganjem biološkega ali sintetičnega izvora;

G.  ker se pri bioloških pesticidih na splošno razume, da gre za fitofarmacevtska sredstva, ki temeljijo na mikroorganizmih, rastlinskih pripravkih, kemikalijah na biološki osnovi ali semiokemikalijah (kot so feromoni in različna eterična olja) ter njihovih stranskih produktih; ker veljavni regulativni okvir za fitofarmacevtska sredstva(6) pravno ne razlikuje med biološkimi in sintetičnimi fitofarmacevtskimi sredstvi;

H.  ker najnovejše znanstvene študije kažejo, da lahko subletalna izpostavljenost nekaterim herbicidom povzroči negativne spremembe glede občutljivosti bakterij na antibiotike(7) in da lahko kombinacija uporabe velike količine herbicidov in antibiotikov v bližini rejnih živali in insektov privede do pogostejše uporabe antibiotikov ter morda ogrozi njihove terapevtske učinke;

I.  ker so lahko biološka fitoframacevtska sredstva z majhnim tveganjem učinkovita alternativa za konvencionalna fitofarmacevtska sredstva, tako za konvencionalne kot za ekološke kmete, ter lahko prispevajo bolj trajnostnemu kmetijstvu; ker nekatera biološka fitofarmacevtska sredstva delujejo na nove načine, ki so lahko koristni glede na vse večjo odpornost proti konvencionalnim fitofarmacevtskim sredstvom, obenem pa se lahko omeji učinek na neciljne organizme; ker bi morali nepoklicni uporabniki in vrtičkarji poleg drugih nekemičnih metod zatiranja in preprečevanja prednostno izbrati biološka fitofarmacevtska sredstva z majhnim tveganjem;

J.  ker je uporaba fitofarmacevtskih sredstev potrebna, da bi zadostili potrebam po hrani in krmi ter ker se v postopku odobritve teh sredstev in njihovih aktivnih snovi uporablja previdnostno načelo(8);

K.  ker dolgotrajen postopek odobritve in registracije pred trženjem bioloških pesticidov z majhnim tveganjem predstavlja pomembno gospodarsko oviro za proizvajalce;

L.  ker je treba v skladu z Direktivo 2009/128/ES obvezno izvajati integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi; ker bi morale države članice in lokalne oblasti večjo pozornost nameniti trajnostni uporabi pesticidov, vključno z drugimi možnostmi varstva rastlin z nizkim tveganjem;

M.  ker se na podlagi Uredbe (ES) št. 1107/2009 aktivne snovi odobrijo na ravni Unije, odobritev fitofarmacevtskih sredstev, ki vsebujejo te aktivne snovi, pa je v pristojnosti držav članic;

N.  ker se na podlagi člena 22 Uredbe (ES) št. 1107/2009 aktivne snovi lahko odobrijo kot snovi z majhnim tveganjem, če izpolnjujejo splošna merila za odobritev in posebna merila za aktivne snovi z majhnim tveganjem iz točke 5 Priloge II; ker člen 47 Uredbe (ES) št. 1107/2009 določa, da se fitofarmacevtska sredstva, ki vsebujejo samo aktivne snovi z majhnim tveganjem in ne vsebujejo problematičnih snovi ter za katera niso potrebni posebni ukrepi za zmanjševanje tveganja in ki so dovolj učinkovita, odobrijo kot fitofarmacevtska sredstva z majhnim tveganjem;

O.  ker je v Uniji ta čas odobrenih le sedem aktivnih snovi, med njimi šest bioloških aktivnih snovi, ki so opredeljene kot snovi „z majhnim tveganjem“; ker Komisija v svojem programu za prenovitev daje prednost oceni aktivnih snovi z domnevno majhnim tveganjem;

P.  ker nekatere države članice niso odobrile sredstev, ki vsebujejo biološke aktivne snovi z majhnim tveganjem, saj naj bi bila ta manj učinkovita kot sintetični pesticidi, pri čemer sploh niso upoštevale stalnih inovacij v sektorju za biološke pesticide z majhnim tveganjem, prednosti učinkovite rabe virov za ekološko kmetovanje ter kmetijskih, zdravstvenih in okoljskih stroškov nekaterih drugih fitofarmacevtskih sredstev;

Q.  ker veljavni regulativni okvir določa nekaj spodbud za aktivne snovi in fitofarmacevtska sredstva z majhnim tveganjem, in sicer daljše, petnajstletno obdobje prve odobritve za aktivne snovi z majhnim tveganjem v skladu s členom 22 Uredbe (ES) št. 1107/2009 ter krajše 120-dnevno obdobje za odobritev fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem v skladu s členom 47 Uredbe (ES) št. 1107/2009; ker te regulativne spodbude veljajo le na koncu postopka odobritve, ko je aktivna snov že razvrščena med snovi z majhnim tveganjem;

R.  ker člen 12 Direktive 2009/128/ES določa, da se na posebnih območjih, kot so območja, ki jih uporablja širša javnost, in zavarovana območja, daje prednost fitofarmacevtskim sredstvom z nizko stopnjo tveganja; ker se v teh primerih sprejmejo ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja, predvsem pa se razmisli o uporabi fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem in ukrepov za biološko zatiranje škodljivih organizmov; ker nekatere države članice na teh posebnih območjih že dolgo prepovedujejo uporabo pesticidov;

S.  ker je Komisija Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo predložila osnutek uredbe o spremembi Uredbe (ES) št. 1107/2009 glede meril za odobritev aktivnih snovi z majhnim tveganjem; ker je v tem osnutku za aktivne snovi, ki so mikroorganizmi, predvideno, da imajo nizko tveganje;

Splošni vidiki

1.  poudarja, da je treba v Uniji nemudoma povečati razpoložljivost pesticidov z majhnim tveganjem, vključno z biološkimi fitofarmacevtskimi sredstvi z majhnim tveganjem;

2.  poudarja, da je treba kmetom dati na voljo več orodij za zaščito poljščin in izbiro ukrepa, s katerim jih bodo najbolje in najbolj trajnostno zaščitili; zato spodbuja širšo uporabo različnih orodij, vključno z biološkimi pesticidi z majhnim tveganjem, na podlagi načel integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi;

3.  poudarja, da je treba povečati razpoložljivost orodij za varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi za ekološko kmetovanje, ki izpolnjujejo zahteve ekološkega kmetovanja in učinkovite rabe virov;

4.  poudarja, da je treba zadostiti povpraševanju potrošnikov po varni hrani, ki je cenovno sprejemljiva in trajnostno pridelana;

5.  poudarja, da bi bilo treba za spodbujanje razvoja in uporabe bioloških fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem oceno njihove učinkovitosti in tveganj ter njihove zmogljivosti za odzivanje na okoljske, zdravstvene in ekonomske potrebe kmetijstva zasnovati tako, da se kmetom omogoči ustrezna raven varstva rastlin;

6.  poudarja pomen javne razprave o razpoložljivosti alternativ za konvencionalna fitofarmacevtska sredstva in o razširitvi izbire snovi za kmete in pridelovalce, vključno z biološkimi fitofarmacevtskimi sredstvi in drugimi možnostmi biotičnega zatiranja, da bi poiskali čim boljše rešitve v smislu okolja, zdravja in gospodarstva; poudarja, da je treba izobraževati o potrebi po zagotovitvi trajnosti varstva poljščin; spodbuja nadaljnje raziskave in inovacije na področju bioloških fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem;

7.  pozdravlja izvedbeni načrt za večjo dostopnost fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem in hitrejše izvajanje integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi v državah članicah, ki ga je potrdil Svet; poziva države članice, Komisijo in sredozemsko organizacijo za varstvo rastlin, naj spremljajo izvajanje tega načrta;

Takojšnje ukrepanje

8.  poziva k hitremu sprejetju osnutka uredbe o spremembi Uredbe (ES) št. 1107/2009 glede meril za odobritev aktivnih snovi z majhnim tveganjem, ki ga je Komisija predložila Stalnemu odboru za rastline, živali, hrano in krmo; poziva Komisijo, naj stalno posodablja merila, da bodo skladna z najnovejšimi znanstvenimi dognanji;

9.  poziva Komisijo in države članice, naj pospešijo ocenjevanje, odobritev, registracijo in spremljanje uporabe bioloških fitofarmacevtskih sredstev z majhnim tveganjem, pri čemer naj ocenjevanje tveganj ohranijo na visoki ravni;

10.  poziva države članice, naj v svoje nacionalne akcijske načrte za varstvo okolja in zdravja ljudi vključijo uporabo bioloških pesticidov z majhnim tveganjem;

11.  spodbuja države članice, naj si izmenjujejo informacije in zglede dobre prakse na podlagi rezultatov raziskav o zatiranju škodljivcev ter tako zagotovijo dobre alternativne rešitve v smislu okolja, zdravja in gospodarstva;

12.  poziva Komisijo, naj ugotovi, katere snovi z majhnim tveganjem so že na trgu;

Revizija zakonodaje o fitofarmacevtskih sredstvih

13.  pozdravlja pobudo Komisije, da se pri programu ustreznosti in uspešnosti predpisov v letu 2016 izvede ocena Uredbe (ES) št. 1107/2009; poudarja, da se zaradi te pobude ne smejo zmanjšati standardi za zdravje, varnost hrane in varstvo okolja; je zaskrbljen, da bi utegnila splošna revizija celotne Uredbe (ES) št. 1107/2009 v povezavi s programom ustreznosti in uspešnosti predpisov trajati več let;

14.  poudarja, da je treba revidirati Uredbo (ES) št. 1107/2009 ter spodbuditi razvoj in registracijo bioloških pesticidov z majhnim tveganjem ter njihovo dajanje v promet v EU; je zaskrbljen, ker sedanji postopek registracije za dajanje fitofarmacevtskih sredstev v promet ni najbolj ustrezen za biološke pesticide z majhnim tveganjem; poudarja, da sedanji postopek registracije osnovnih snovi z majhnim tveganjem včasih dejansko deluje kot neke vrste patent, tako da je v drugi državi članici težko uporabljati sredstvo na podlagi iste snovi, ki ni bilo registrirano;

15.  poziva Komisijo, naj pred koncem leta 2018 pripravi posebni zakonodajni predlog o spremembi Uredbe (ES) št. 1107/2009, in sicer zunaj splošne revizije v povezavi s programom ustreznosti in uspešnosti, da bi pospešili postopek ocene, odobritve in registracije bioloških pesticidov z majhnim tveganjem;

16.  poudarja, da je treba v Uredbi (ES) št. 1107/2009 opredeliti „biološko fitofarmacevtsko sredstvo“, tako da bo opredelitev zajemala fitofarmacevtska sredstva, pri katerih je aktivna snov mikroorganizem ali molekula, ki obstaja v naravi in se pridobiva v naravnem procesu ali se sintetizira kot identična naravni molekuli, za razliko od fitofarmacevtskih sredstev, katerih aktivna snov je sintetična molekula, ki v naravi ne obstaja, ne glede na način proizvodnje;

17.  poziva Komisijo, naj v svojem poročilu o oceni nacionalnih akcijskih načrtov, ki se zahteva v členu 4 Direktive 2009/128/ES o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti za doseganje trajnostne rabe pesticidov, opredeli pomanjkljivosti pri izvajanju direktive v državah članicah ter vključi konkretne predloge za države članice, naj takoj sprejmejo ukrepe, da bi zmanjšale tveganje in posledice uporabe pesticidov za človeško zdravje in okolje, ter razvijejo in uvedejo alternativne pristope ali tehnike za zmanjšanje odvisnosti od uporabe pesticidov;

o
o   o

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 309, 24.11.2009, str. 1.
(2) UL L 309, 24.11.2009, str. 71.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0251.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0252.
(5) FAO (2011) „Global food losses and food waste“ (Svetovne izgube hrane in živilski odpadkih).
(6) Pojem „pesticidi“ zajema tudi biocidne proizvode, na katere se ta resolucija ne nanaša.
(7) npr. Kurenbach, B., Marjoshi, D., Amábile-Cuevas, C.F., Ferguson, G.C., Godsoe, W., Gibson, P. and Heinemann, J.A., 2015, „Sublethal exposure to commercial formulations of the herbicides dicamba, 2,4-dichlorophenoxyacetic acid, and glyphosate cause changes in antibiotic susceptibility in Escherichia coli and Salmonella enterica serovar Typhimurium“ (Subletalna izpostavljenost komercialnim pripravkom herbicidov dikambe, 2,4-diklorofenoksiocetne kisline in glifosata povzroča spremembe glede občutljivosti bakterij Escherichia coli in Salmonella enterica serovar Typhimurium na antibiotike), mBio 6(2):e00009-15. doi:10.1128/mBio.00009-15.
(8) Člen 1(4) Uredbe (ES) št. 1107/2009.

Pravno obvestilo