Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2075(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0162/2017

Predložena besedila :

A8-0162/2017

Razprave :

PV 15/05/2017 - 18
CRE 15/05/2017 - 18

Glasovanja :

PV 16/05/2017 - 6.8
CRE 16/05/2017 - 6.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0208

Sprejeta besedila
PDF 291kWORD 59k
Torek, 16. maj 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Ocena zunanjih vidikov učinkovitosti in upravljanja carinskih služb kot orodja za spodbujanje trgovine in boj proti nezakoniti trgovini
P8_TA(2017)0208A8-0162/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 16. maja 2017 o oceni zunanjih vidikov učinkovitosti in upravljanja carinskih služb kot orodja za spodbujanje trgovine in boj proti nezakoniti trgovini (2016/2075(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

–  ob upoštevanju strateškega načrta GD TAXUD in načrta GD TAXUD z dne 14. marca 2016 (Ares(2016)1266241),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. avgusta 2014 o strategiji in akcijskem načrtu EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju: obvladovanje tveganj, krepitev varnosti dobavne verige in olajševanje trgovine (COM(2014)0527),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 19. julija 2016 z naslovom Poročilo o napredku pri izvajanju strategije in akcijskega načrta EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju (COM(2016)0476),

–  ob upoštevanju smernic za pooblaščene gospodarske subjekte (TAXUD/B2/047/2011),

–  ob upoštevanju pilotnega projekta EU in Kitajske glede inteligentnih in varnih trgovinskih poti (SSTL),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta o carinskem akcijskem načrtu EU za boj proti kršitvam pravic intelektualne lastnine v letih 2013 do 2017(1),

–  ob upoštevanju poročila GD TAXUD o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov EU za leto 2015,

–  ob upoštevanju strateškega okvira za carinsko sodelovanje med EU in Kitajsko,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta za carinsko sodelovanje med EU in Kitajsko na področju pravic intelektualne lastnine (2014–2017),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. februarja 2014 z naslovom Akcijski načrt za spremljanje delovanja preferencialnih trgovinskih režimov (COM(2014)0105),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. februarja 2016 z naslovom Akcijski načrt za okrepitev boja proti financiranju terorizma (COM(2016)0050),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. decembra 2016 z naslovom Razvoj carinske unije EU in njenega upravljanja (COM(2016)0813),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji za varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine v tretjih državah(2),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 23/2016: Pomorski promet v EU: v nemirnih vodah – veliko neuspešnih in netrajnostnih naložb,

–  ob upoštevanju Marakeškega sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije,

–  ob upoštevanju poročila OECD z dne 18. aprila 2016 z naslovom Nezakonita trgovina – stekajoče se kriminalne mreže (Illicit Trade, Converging Criminal Networks),

–  ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 207, 208 in 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije(3) in z njo povezanih delegiranega akta (Delegirana uredba (EU) 2015/2446(4)), izvedbenega akta (Izvedbena uredba (EU) 2015/2447(5)), prehodnega delegiranega akta (Delegirana uredba (EU) 2016/341(6)) in delovnega programa (Izvedbeni sklep (EU) 2016/578(7)),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 608/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. junija 2013 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003(8),

–  ob upoštevanju predloga Komisije o direktivi Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2013 o pravnem okviru Unije za carinske kršitve in sankcije (COM(2013)0884) in mnenja Odbora za mednarodno trgovino o tem predlogu za Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov(9),

–  ob upoštevanju člena 24(2) Uredbe (EU) 2015/478 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o skupnih pravilih za uvoz(10),

–  ob upoštevanju načela usklajenosti politik za razvoj, določenega v PDEU,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o reševanju izzivov pri izvajanju carinskega zakonika EU(11),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenja Odbora za proračunski nadzor (A8-0162/2017),

A.  ker je carinska unija osnovni temelj Evropske unije, zaradi česar spada med največje trgovinske bloke na svetu, in ker je popolnoma delujoča carinska unija bistvena za verodostojnost, ki jo EU potrebuje, da bi imela zagotovljeno moči pri pogajanjih o trgovinskih sporazumih;

B.  ker je izvajanje carinskega zakonika EU bistveno za varovanje lastnih virov Unije, zlasti carin, in nacionalnih interesov, kar zadeva davke;

C.  ker je povsem delujoča carinska unija podlaga za učinkovit boj proti nezakonitim finančnim tokovom in pranju denarja s pomočjo trgovine;

D.  ker bi lahko prišlo do odložitve izvajanja carinskega zakonika Unije, ki je začel veljati 1. maja 2016, do 31. decembra 2020 zaradi pomanjkanja ustreznega financiranja skupnih in delujočih sistemov IT;

E.  ker je v poročilu o napredku pri izvajanju strategije in akcijskega načrta EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju poudarjeno, da gre pri nezadostnem financiranju za posodobitev obstoječih sistemov IT in razvoj potrebnih novih sistemov za pomembno vprašanje, ki ovira razvoj, zlasti kar zadeva novi sistem nadzora uvoza; ker zaradi pomanjkanja dodatnih virov ne bo mogoče izvesti številnih ukrepov pred koncem leta 2020, kot je predvideno v strategiji in akcijskem načrtu; ker bi zamuda vplivala tudi na izvajanje zavez glede vidikov agende EU za varnost, ki so povezani s carinami;

F.  ker sedanja razdrobljenost politik carinskega nadzora med državami članicami ne sme privesti do razmer, v katerih bi nastajala dodatna upravna in časovna bremena ali bi povzročale izkrivljanje notranjih trgovinskih tokov;

G.  ker v predlagani direktivi o pravnem okviru Unije za carinske kršitve in sankcije ni jasnega razlikovanja med kazenskimi in upravnimi sankcijami v državah članicah ob popolnem spoštovanju subsidiarnosti; ker to utegne ohrabriti goljufive gospodarske subjekte, da se pri uvozu iz tretjih držav odločajo strateško ter tako povzročijo izkrivljanje pri pobiranju davkov in negativne vplive na okolje, to pa pomeni, da ne gre za učinkovito odvračanje od nezakonitih trgovinskih dejavnosti;

H.  ker zapleteni carinski predpisi in postopki ter različna merila in sankcije, ki jih uporabljajo organi, lahko predstavljajo preveliko breme za mala in srednja podjetja (MSP) ter občutno obremenijo njihove omejene vire in vplivajo na njihove trgovinske načrte;

I.  ker glede na velik obseg trgovine bistveno vlogo igra učinkovito sodelovanje na carinskem področju med carinskimi organi držav članic, pooblaščenimi gospodarskimi subjekti, policijskimi in sodnimi organi, pa tudi drugimi ustreznimi akterji s tretjimi državami in na večstranski ravni, gre pa tudi za enega od temeljev boja proti nezakoniti trgovini, terorizmu, organiziranemu kriminalu, pranju denarja, trgovini s prostoživečimi vrstami, davčnim utajam, tihotapljenju prepovedanih drog in tobačnih izdelkov ter ponarejenim zdravilom, pa tudi varstva pravic intelektualne lastnine v EU, izvajanja in spoštovanja postopkov primerne skrbnosti pri izdelkih v globalni verigi vrednosti, kot je navedeno v strategiji Komisije z naslovom Trgovine za vse, ter sledenja in morebitnega izkoreninjenja povezav med goljufivimi akterji, ki so vpleteni v nezakonite trgovinske dejavnosti v mednarodni dobavni verigi;

J.  ker je EU sklenila sporazume o carinskem sodelovanju in vzajemni upravni pomoči z Južno Korejo, Kanado, ZDA, Indijo, Kitajsko in Japonsko;

K.  ker iz nekaterih trgovinskih partneric še vedno prihaja večina nezakonitih ali ponarejenih proizvodov, ki vstopajo v Unijo; ker je takšnega izvoza iz Malezije zgolj v vrednosti 2,5 milijona EUR, Kitajska in Hongkong pa sta odgovorna za več kot 300 milijonov EUR oziroma 100 milijonov EUR takega izvoza; ker je Belorusija z izvozom izdelkov, ki so se v celoti izognili pravilom o DDV in zdravstvenim predpisom, EU samo v letu 2015 povzročila milijardo EUR davčne izgube;

L.  ker Komisija v svojem zadnjem poročilu o tem, kako carinski organi EU uveljavljajo pravice intelektualne lastnine, navaja, da se je količina ponarejenega blaga, ki so jo ti organi zasegli v letih 2014 in 2015, povečala za 15 %; ker je bilo na zunanjih mejah Unije zaseženih več kot 40 milijonov izdelkov v skupni vrednosti skoraj 650 milijonov EUR, za katere se sumi, da kršijo pravice intelektualne lastnine;

M.  ker mednarodna prostotrgovinska območja skupaj s tretjimi državami, ki so najpogosteje izvor nezakonite trgovine, predstavljajo potencialno izhodišče za nadaljnje širjenje trgovine z nezakonitimi izdelki v EU, kar vodi v strožji nadzor na meji, za to pa utegnejo biti potrebne dodatne podrobne analize;

N.  ker lahko trgovina s ponarejenim blagom prispeva k financiranju hudodelskih združb, ki se ukvarjajo s terorizmom, trgovino s prepovedanimi drogami, strelnim orožjem, pranjem denarja in trgovino z ljudmi;

O.  ker je boj proti ponarejanju bistven za varstvo pravic intelektualne lastnine v Evropi, ohranjanje znanja in spodbujanje inovacij;

P.  ker je posebej pomembna vloga carin na območju varnosti pri preprečevanju, da bi teroristične organizacije premeščale svoja finančna sredstva, in pri motenju njihovih virov prihodkov, kot ugotavlja Komisija v svojem akcijskem načrtu za okrepitev boja proti financiranju terorizma;

Q.  ker imajo carinske službe v svetovnem trgovinskem okolju pomembno vlogo pri obvladovanju škode, ki jo zaradi nezakonite trgovine utrpi uradno gospodarstvo, obenem pa omogočajo boljše razumevanje in spoprijemanje s to vrsto trgovine;

R.  ker mreže nezakonitih dejavnosti škodljivo vplivajo na gospodarstva držav članic v smislu rasti, delovnih mest, tujih naložb, celovitosti trgov, konkurence, trgovine in izgube carinskih prihodkov, ki jo nazadnje krijejo evropski davkoplačevalci;

S.  ker je nezakonita trgovina skrb vzbujajoča predvsem za podjetja in predstavlja resno grožnjo in vse večje svetovno tveganje v smislu preglednosti, integritete in finančne vrednosti, saj posnema uporabo svetovnih trgovinskih shem in dobavnih verig;

T.  ker ponarejanje, nedovoljena trgovina z orožjem in nedovoljen promet s prepovedanimi drogami prek nezakonitih ekonomskih in poslovnih kanalov nadnacionalnim organiziranim kriminalnim združbam prinašajo ogromne zneske;

U.  ker vse številnejši primeri tihotapljenja in drugih oblik nezakonite in nedovoljene trgovine vplivajo ne le na pobiranje carin v državah članicah in na proračun EU, temveč so tudi tesno povezane z mednarodnim organiziranim kriminalom, nevarnostmi za potrošnike in negativnimi učinki na delovanje enotnega trga, kar zmanjšuje enake konkurenčne pogoje za vsa podjetja, zlasti mala in srednja;

V.  ker je varstvo pravic intelektualne lastnine osrednjega pomena pri varovanju in spodbujanju gospodarstva EU, pa tudi pri rasti in ustvarjanju delovnih mest;

1.  poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z državami članicami, da bi zagotovila usklajeno, enotno in učinkovito izvajanje novega sistema, ki je določen s carinskim zakonikom Unije, ter s skupnimi osnovnimi smernicami za vse evropske carine odvračala države članice od izvajanja različnih praks po izteku prehodnega obdobja; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj razvije primerjalno analizo ter zbere informacije o carinskih operacijah in izvršilnih postopkih v državah članicah;

2.  poudarja, da ni sistema za prepoznavanje in spremljanje razlik v načinih, kako carinski organi obravnavajo gospodarske subjekte; poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva, da podrobne informacije o vrsti in številu carinskih pregledov na ravni posameznih glavnih pristanišč;

3.  poziva Komisijo, naj še naprej sodeluje z državami članicami in ustreznimi trgovinskimi deležniki, da bi odpravila obstoječe vrzeli v nadzornih sistemih, dodatno poenostavila carinske postopke in zmanjšala upravna bremena za trgovce, ki spoštujejo zakone, pri čemer naj se osredotoči na cilj enostavnejše in varnejše trgovine ob hkratnem zagotavljanju ustreznega, učinkovitega, uspešnega in usklajenega nadzora na mejah EU ter potrebne podpore ustreznim organom; poudarja, da mora učinkovit carinski nadzor zagotavljati varnost, varnost potrošnikov, spoštovanje okoljskih zahtev in zdravstvenih predpisov ter gospodarskih interesov EU, posebej pa si mora prizadevati za zaščito pravic intelektualne lastnine in za boj proti nezakoniti trgovini, terorizmu, pranju denarja, trgovini s prostoživečimi vrstami, davčnim utajam, tihotapljenju prepovedanih drog in tobačnih izdelkov ter ponarejenim zdravilom, pa tudi za boj proti vsem oblikam nelojalne konkurence, s katero se utegnejo soočati evropska podjetja, ki spoštujejo standarde EU;

4.  poudarja pomen dokončanja dela pri harmonizaciji kontrol na vseh točkah vstopa v carinsko unijo, zlasti na podlagi obstoječih instrumentov;

5.  poziva Komisijo, naj si prizadeva za obsežnejše sodelovanje z zasebnim sektorjem pri prepoznavanju goljufivih gospodarskih subjektov; poudarja pomen vključitve zasebnih deležnikov v boj proti nezakoniti trgovini, tudi s prostoživečimi vrstami in proizvodi iz njih;

6.  opozarja, da bi bilo treba možnosti, ki jih nudi carinski zakonik Unije in njegova pravila na področju povezanih sistemov IT in elektronskih izmenjav, uporabiti za dostop do podatkov o zanesljivi in zakoniti trgovini in zagotavljanje njihove dostopnosti prek kanalov, ki niso carinske deklaracije, na primer prek mednarodnih programov za vzajemno izmenjavo, kot sta program pooblaščenih gospodarskih subjektov ali projekt inteligentne in varne trgovske poti (SSTL), da se spodbujajo izmenjave;

7.  opozarja, da je treba za razvoj potrebnih sistemov IT nameniti zadostno financiranje, ter poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo na voljo sredstva za potrebne sisteme IT, da bi lahko dosegli cilje strategije in akcijskega načrta EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju;

8.  poziva Komisijo, naj si prizadeva za širšo uporabo programa pooblaščenih gospodarskih subjektov; poudarja pomen promoviranja koristi tega programa za trgovino ob hkratnem ohranjanju strogih pravil o skladnosti, pa tudi njegove čvrstosti, zanesljivosti in skladnosti s carinskimi pravili tretjih držav med pogajanji o trgovinskih sporazumih;

9.  poziva Komisijo, naj se pri izmenjavi podatkov usklajuje in sodeluje s carinskimi organi, mejnimi službami na terenu in deležniki znotraj EU, pa tudi s trgovskimi partnericami, zlasti kar zadeva priznavanje carinskega nadzora, zaupanja vredne trgovinske partnerje in strategije za omejevanje škode pri razbijanju mrež nezakonite trgovine; poziva Komisijo, naj izboljša in okrepi sodelovanje med svojimi generalnimi direktorati na carinskem področju ter naj, kjer je to potrebno, spodbuja boljše usklajevanje med carinskimi organi in organi pregona, zlasti kar zadeva organizirani kriminal, varnost in boj proti terorizmu tako na nacionalni ravni kot na ravni EU;

10.  poziva Komisijo, naj predstavi sporočilo o najboljših praksah carinskega nadzora in uveljavljanju trgovinskih pravil za vmesno obdobje, da bi zagotovila referenčni okvir za pristojne nadzorne organe v državah članicah, izpostavila najboljše prakse in rezultate, določila niz kazalnikov uspešnosti in analizirala trgovinske tokove s ponarejenim blagom na mejnih točkah;

11.  poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za izvajanje strategije in akcijskega načrta EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju, zlasti na področjih razpoložljivosti podatkov, dostopa do informacij in njihove izmenjave za namene obvladovanja tveganja na carinskem področju in krepitve zmogljivosti;

12.  poziva Komisijo, naj redno poroča pristojnim odborom Evropskega parlamenta o spremljanju in ocenjevanju izvajanja strategije in akcijskega načrta EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju;

13.  poziva Komisijo, naj prouči različne prakse carinskega nadzora v EU in njihov učinek na preusmeritev trgovine, pri čemer naj se osredotoči zlasti na carinske službe EU na zunanjih mejah;

14.  ugotavlja, da danes razhajanja med carinskimi postopki, zlasti kar zadeva carinjenje, inšpekcijske preglede, sankcije in kontrole, povzročajo razdrobljenost, dodatna upravna bremena, zamude, razhajanja v pobiranju davkov med državami članicami, izkrivljanje trga in negativne posledice za okolje; poudarja, da lahko ti razhajajoči se carinski postopki pogosto koristijo dostopu do nekaterih pristanišč na škodo drugih, pri čemer nezakoniti subjekti uvažajo ponarejeno ali podcenjeno blago, kar privede do tega, da se blago dostavlja po neobičajnih poteh in se poskuša cariniti v državi članici, ki ni tista, v katero se uvaža, z namenom bodisi zmanjšanja verjetnosti kontrole bodisi zapletanja morebitnega postopka izterjave; zato prosi Komisijo, naj analizira ta problem izbiranja najugodnejšega sodišča (ang. forum shopping) in oceni njegov vpliv na trgovino, davčne prihodke, podnebje in carine;

15.  opozarja države članice in Komisijo, kako pomembno je pravočasno dati na voljo zadostna sredstva za potrebne sisteme IT, da bi lahko dosegli cilje strategije in akcijskega načrta EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju, obenem pa zagotoviti medobratovalnost sistemov v korist carinskih organov, trgovcev, ki spoštujejo zakone, in navsezadnje potrošnikov, pa tudi zaradi spodbujanja delovnih mest in gospodarske rasti v EU;

16.  vztraja, da je treba s sedanjega carinskega okolja, v katerem je poraba papirja manjša, napredovati na okolje, v katerem se papir ne bo uporabljal;

17.  poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z državami članicami, OECD in Svetovno carinsko organizacijo, da bi zmanjšala obstoječe vrzeli v sistemih carinskega nadzora z zagotavljanjem, da se bodo nezakonita trgovina, ponarejanje in goljufije obravnavali z bolj sistematično usklajenim in na tveganju utemeljenim nadzorom na podlagi harmoniziranih meril za inšpekcijske preglede, najboljših praks ter skupnih postopkov in načina dela, in sicer z vidika delovnega časa, ekonomskih in človeških virov ter interoperabilnih sistemov IT, pri čemer naj drugi pristojni organi zagotavljajo pravočasno in ustrezno podporo; v zvezi s tem opozarja na pomen zagotavljanja preiskovalnih pristojnosti za vse carinske in mejne službe EU ter ustreznega usposabljanja za njihove subjekte;

18.  poziva carinske organe držav članic, naj proaktivno uporabljajo zmogljivosti za elektronsko izmenjavo podatkov, da bi z organi pregona sodelovali pri prepoznavanju odstopanj pri prirejanju tržne vrednosti in se tako bojevali proti nezakonitim finančnim tokovom in pranju denarja, ki ima podlago v trgovini;

19.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo postopno izvajanje carinskega zakonika Unije prineslo dodano vrednost gospodarskim subjektom in oblikovalo enake konkurenčne pogoje v celotni Uniji ter hkrati zagotovilo, da s poenostavitvijo carinskih postopkov ne bodo nastale vrzeli v sistemih obvladovanja tveganja in nadzora na carinskem področju, ki bi lahko ovirale učinkovit boj proti nezakoniti trgovini; šteje za bistveno, da bi bilo treba harmonizirati carinsko zakonodajo EU, ter poziva Komisijo in države članice, naj redno spremljajo pravila EU in njihovo enotno uporabo s strani pristojnih organov ter tako spodbujajo mednarodno trgovino in preprečujejo nezakonite mednarodne dejavnosti;

20.  poziva Komisijo, naj z državami članicami dodatno sodeluje, kar zadeva izmenjavo najboljših praks o carinskih postopkih in DDV, naj sodeluje z različnimi pristojnimi organi in, kjer je to primerno, usklajuje politike glede carin in DDV, da bi zagotovila sinergije, tudi z iskanjem in uporabo pravnih in praktičnih rešitev za izzive in priložnosti, povezane z majhnimi pošiljkami, e-trgovanjem in poenostavljanjem;

21.  poziva Komisijo, naj v luči člena 23 sporazuma STO o olajševanju trgovine, v katerem se poziva k oblikovanju organa za spodbujanje trgovine, razmisli o prenosu pooblastil carinskih organov z nacionalne ravni na raven EU, in sicer kar zadeva zagotavljanje harmonizirane obravnave na točkah vstopa v EU, spremljanje uspešnosti in dejavnosti carinskih uprav ter zbiranje in obdelavo carinskih podatkov;

22.  poleg tega poziva Komisijo, naj bolje razvije natančno analizo stroškovne učinkovitosti posledic harmonizacije uveljavljanja kazenskih sankcij, ki so predpisane v državah članicah za boj proti nezakonitim trgovinskim dejavnostim, ter naj po potrebi predstavi predlog s harmoniziranimi pravili – ob spoštovanju subsidiarnosti – glede opredelitve teh sankcij in kaznivih dejanj v primerih mednarodnega kriminala;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj naredijo več, da bi razvile in podpirale možnosti skupnega usposabljanja za carinske uradnike v državah članicah; poudarja, da bo harmonizacija usposabljanja za carinske uradnike v Evropi prispevala k učinkovitemu izvajanju carinskega zakonika Unije;

24.  zahteva, da Komisija okrepi sodelovanje z deležniki s področja mednarodne trgovine in trgovinskimi predstavniki, da bi se obravnavali vsi izzivi, ki izhajajo iz izvajanja carinskega zakonika Unije, tudi različna in razhajajoča se nacionalna pravila, načini in sredstva poročanja ter pomisleki MSP, ki so vključena v trgovino s tretjimi državami;

25.  opozarja, da nekatera goljufiva podjetja s sedežem v tretjih državah uporabljajo e-trgovino za nudenje ponarejenega blaga evropskim potrošnikom ter da je za določeno blago mogoče izstaviti račun, ki je nižji od minimalne cene, da ga organi ne bi pregledali, ali se uvozi z izkoriščanjem razlik med postopki izstavljanja računov, carinskimi pravili in kaznimi; prosi Komisijo, naj dodatno preišče te probleme in razmisli o tem, kako najbolje obravnavati tveganja, povezana z e-trgovino, ter naj tesno sodeluje z vsemi prizadetimi akterji, tudi s prevoznimi in kurirskimi podjetji, da bi podprla države članice pri preprečevanju teh praks, ne da bi s tem nastale nove ovire za e-trgovino ali da bi se ovirala zakonita trgovina;

26.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami zagotovi, da bo EU v čim večji meri izvajala sporazum STO o olajševanju trgovine in še naprej spodbujala druge članice STO k njegovemu izvajanju v korist izvoznikov EU, tudi s prispevanjem k prizadevanjem držav v razvoju, da bi se okrepilo olajševanje trgovine po vsem svetu;

27.  poziva Komisijo, naj okrepi mednarodno sodelovanje, da bi dodatno razvila izvajanje – v dobavni verigi – akcijskega načrta EU za obvladovanje tveganja na carinskem področju;

28.  poziva Komisijo, naj pri carinskih zadevah okrepi sodelovanje z glavnimi trgovinskimi partnerji in njihovimi carinskimi organi ter naj začne dialog z državami, iz katerih prihaja največ ponarejenega blaga, z namenom sodelovanja v boju proti nezakonitim finančnim tokovom, pranju denarja, korupciji s podlago v trgovini, davčnim goljufijam in izogibanju plačilu davkov, organiziranemu kriminalu in terorizmu. Vse to namreč ogroža zdravje in varnost potrošnikov ter predstavlja tveganje za družbo in trg, obenem pa škodi gospodarstvom; poziva jo tudi, naj dodatno spodbuja dvostransko trgovino onkraj strogih zavez iz sporazuma o olajševanju trgovine; poudarja, da je to mogoče doseči z vključevanjem področij spodbujanja trgovine, kot so standardizirana pravila o metodah, preglednosti, integriteti in odgovornosti carinskih postopkov, ter z vključitvijo poglavij o boju proti goljufijam in ponarejanju v vsa pogajanja o prostotrgovinskih sporazumih oziroma v posebne carinske sporazume;

29.  poziva Komisijo, naj nadaljuje in krepi carinsko sodelovanje na področju pravic intelektualne lastnine s tretjimi državami in prostotrgovinskimi območji, ki so najpogosteje vir nezakonite trgovine; v zvezi s tem meni, da je treba spodbujati tako upravno sodelovanje med carinskimi organi na mednarodni ravni kot tudi oblikovanje partnerstev z zasebnimi podjetji, da bi se zoperstavili kršitvam carinske zakonodaje in izogibanju davčnim obveznostim;

30.  poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) in še posebej z Evropskim opazovalnim uradom za kršitve pravic intelektualne lastnine, da bi podprla pobude glede uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, kot so postopki olajševanja za imetnike pravic prek elektronske izmenjave podatkov, kar bi koristilo tudi MSP, in naj boj proti ponarejanju in goljufijam uvrsti med svoje prednostne naloge v okviru STO ter k svojemu delu na tem področju pritegne OECD in Svetovno carinsko organizacijo; zato poudarja, da ima sedanja uredba o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine s strani carinskih organov pomembno vlogo v boju proti ponarejanju (kršitvam blagovnih znamk), piratstvu (kršitvam avtorskih pravic) in tihotapljenju občutljivih proizvodov, pa tudi na področjih geografskih označb, označb izvora in nezakonite trgovine; šteje za bistveno, da se omenjena uredba, skupaj z direktivo o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine, ustrezno izvaja po vsej Uniji in da se potrebno izvrševanje s strani carinskih organov izvaja na način, ki trgovcem, ki spoštujejo zakone, ne bo preprečeval dobronamernega delovanja;

31.  zahteva, da Komisija bolje usklajuje zaščito geografskega označevanja kmetijskih živil, tako znotraj same Komisije kot tudi z Uradom Evropske unije za intelektualno lastnino, saj na zunanjih trgih ta predstavlja resnično dodano vrednost; opozarja Komisijo na pomen oblikovanja enako ambiciozne politike o geografskih označbah za izdelke, ki niso kmetijska živila; poudarja, da bi uvedba sistema za varstvo nekmetijskih proizvodov z geografskimi označbami, ki bi bil dosleden, enostaven, pregleden in ne bi nalagal upravnega in finančnega bremena, predstavljala priložnost za MSP ter bi okrepila položaj EU v mednarodnih trgovinskih pogajanjih;

32.  ugotavlja, da se carinske službe soočajo z novimi vrstami izzivov, povezanimi tako z novimi načini trgovanja kot z varnostjo in zaščito blaga v uvoznih postopkih ali v mednarodnem tranzitu s ciljem v Evropi;

33.  ugotavlja, da učinkovitost carinskih postopkov ni bistvena zgolj za poenostavljanje trgovine, temveč tudi za učinkovito in primerno izvajanje kazenskega pregona ponarejanja in tihotapljenja trošarinskega blaga, ki vstopa v EU; meni, da so se carinske službe znašle na razpotju med varnim pretokom blaga in zaščito potrošnikov v EU ter izvrševanjem določb iz trgovinskih sporazumov;

34.  meni, da sta najpomembnejši kakovost in učinkovitost carinskih kontrol pri tranzitu blaga, zlasti pri dejavnostih pošiljanja in transporta v pristaniščih in na mejnih prehodih, in da ju je treba izboljšati; obžaluje, da trenutno obstaja dejanska vrzel v tipologiji nadzora znotraj Unije, ki daje prednost določenim dostopnim potem, zlasti pristaniškim, na račun drugih, kjer so pregledi strožji; meni, da je treba s spodbujanjem sodobnih, tehnološko razvitih in na obvladovanju tveganja temelječih kontrolnih strategij med državami članicami zagotoviti homogene in standardizirane kontrolne tehnike za filtriranje v pristaniščih in na mejah;

35.  meni, da bi se morale države članice pri carinskih kontrolah in, kolikor je mogoče, drugih ustreznih mejnih kontrolah osredotočati na pošiljke z visokim tveganjem, izbrane naključno z uporabo splošnih izbirnih meril, vključno z merili, ki se nanašajo na naravo in opis blaga, državo izvora, državo, iz katere je bilo blago odposlano, vrednost blaga, evidenco o regulativni skladnosti trgovcev in vrsto prevoznega sredstva;

36.  podpira vsa prizadevanja za spodbujanje celovitosti v mednarodni trgovini s prehodom na povsem elektronske carinske postopke EU do leta 2020, kakor predvideva nov carinski zakonik Unije, s katerim se bo izboljšala preglednost nadzornega vzorčenja blaga in zabojnikov;

37.  meni, da je potrebno tesnejše usklajevanje med Evropskim uradom za boj proti goljufijam (OLAF), carinskimi organi in organi za nadzor trga, saj to ne bo zgolj okrepilo boja proti ponarejanju, temveč bo zajezilo tudi trgovino z nezakonitimi izdelki, ki kršijo pravice intelektualne lastnine v EU;

38.  poudarja vlogo urada OLAF pri preiskovanju izogibanja plačila uvoznih dajatev (vključno s konvencionalnimi, protidampinškimi in izravnalnimi dajatvami) za vse vrste dobrin in blaga, zlasti z lažnimi izjavami o poreklu (v preferencialnih in nepreferencialnih režimih) ter podcenitvijo in napačnim opisom blaga; urad OLAF poziva, naj aktivneje nastopa pri usklajevanju sorodnih preiskav, ki jih vodijo nacionalni carinski organi držav članic EU in drugi partnerji tako v EU kot izven nje;

39.  poudarja, da so redne skupne carinske operacije pomembne pri varovanju javnih financ EU, saj opozorijo na nevarnosti na posameznih trgovskih poteh, državljane in zakonita podjetja pa varujejo tako, da nezakonitim proizvodom onemogočajo vstop v EU; poziva urad OLAF, naj okrepi podporo za carinske organe držav članic EU, pa tudi za nekatere tretje države, da bo s pomočjo njegove tehnične infrastrukture, orodij informacijske tehnologije, komunikacijskih orodij, strateških analiz ter upravne in finančne podpore opravljenih več skupnih carinskih operacij, da bi se tako izboljšala učinkovitost carinskih služb pri izvajanju ciljno usmerjenih preverjanj na evropski ravni;

40.  meni, da bi morala Komisija na standardizirani podlagi tveganja bolje spremljati države, ki so upravičene do preferencialne obravnave, zlasti da bi preverila izvajanje pravil o izvoru in kumulaciji; v zvezi s tem meni, da je preverjanje izvora uvoženih proizvodov in ustreznost dokumentov, s katerimi se odobri preferencialna obravnava, bistven del kontrolnih strategij in sledljivosti;

41.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 80, 19.3.2013, str. 1.
(2) UL C 407, 4.11.2016, str. 18.
(3) UL L 269, 10.10.2013, str. 1.
(4) UL L 343, 29.12.2015, str. 1.
(5) UL L 343, 29.12.2015, str. 558.
(6) UL L 69, 15.3.2016, str. 1.
(7) UL L 99, 15.4.2016, str. 6.
(8) UL L 181, 29.6.2013, str. 15.
(9) Glej poročilo A8-0239/2016.
(10) UL L 83, 27.3.2015, str. 16.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0011.

Pravno obvestilo