Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2243(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0176/2017

Predložena besedila :

A8-0176/2017

Razprave :

PV 16/05/2017 - 16
CRE 16/05/2017 - 16

Glasovanja :

PV 17/05/2017 - 10.3
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0211

Sprejeta besedila
PDF 386kWORD 61k
Sreda, 17. maj 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Finančna tehnologija: vpliv tehnologije na prihodnost finančnega sektorja
P8_TA(2017)0211A8-0176/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o finančni tehnologiji: vpliv tehnologije na prihodnost finančnega sektorja (2016/2243(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o virtualnih valutah(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2016 o dostopu do finančnih sredstev za mala in srednja podjetja in povečanju raznolikosti financiranja teh podjetij v uniji kapitalskih trgov(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o zeleni knjigi o maloprodajnih finančnih storitvah(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Unija kapitalskih trgov – pospešitev reform (COM(2016)0601),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. maja 2016 z naslovom Crowdfunding in the EU Capital Markets Union (Množično financiranje v uniji kapitalskih trgov EU) (SWD(2016)0154),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o javnem posvetovanju z dne 10. januarja 2017 z naslovom Oblikovanje evropskega podatkovnega gospodarstva (COM(2017)0009),

–  ob upoštevanju poročila evropskih nadzornih organov z dne 16. decembra 2016 o avtomatizaciji v finančnem svetovanju,

–  ob upoštevanju dokumenta za razpravo evropskih nadzornih organov z dne 19. decembra 2016 o uporabi velepodatkov v finančnih institucijah (JC 2016 86),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega bančnega organa z dne 26. februarja 2015 o množičnem financiranju s posojili (EBA/Op/2015/03),

–  ob upoštevanju dokumenta za razpravo Evropskega bančnega organa z dne 4. maja 2016 o inovativni uporabi velepodatkov v finančnih institucijah (EBA/DP/2016/01),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega organa za vrednostne papirje in trge z dne 18. decembra 2014 o naložbenem množičnem financiranju (ESMA/2014/1378),

–  ob upoštevanju poročila Evropskega organa za vrednostne papirje in trge z dne 7. januarja 2017 o uporabi tehnologije distribuirane knjige transakcij na trgih vrednostnih papirjev,

–  ob upoštevanju poročila skupnega odbora evropskih nadzornih organov z dne 7. septembra 2016 o tveganjih in ranljivosti finančnega sistema EU,

–  ob upoštevanju prikaza tveganja (Risk Dashboard) Evropskega bančnega organa na podlagi podatkov iz tretjega četrtletja 2016,

–  ob upoštevanju prikaza tveganja Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine (EIOPA) iz marca 2016,

–  ob upoštevanju petega poročila Evropskega organa za zavarovanja in poklicne pokojnine o potrošniških trendih z dne 16. decembra 2016 (EIOPA-BoS-16-239),

–  ob upoštevanju prikaza tveganja Evropskega organa za vrednostne papirje in trge za četrto četrtletje 2016,

–  ob upoštevanju priložnostnega dokumenta Evropske centralne banke št. 172 iz aprila 2016 z naslovom „Distributed ledger technologies in securities post-trading: Revolution or evolution?“ (Tehnologija distribuirane knjige transakcij v potrgovalnih dejavnostih v zvezi z vrednostnimi papirji: revolucija ali evolucija?),

–  ob upoštevanju dokumenta Odbora za plačilne in tržne infrastrukture iz februarja 2017 z naslovom „Distributed ledger technology in payment, clearing and settlement: An analytical framework“ (Tehnologija distribuirane knjige transakcij pri plačilih, kliringu in poravnavi: analitični okvir),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0176/2017),

A.  ker bi bilo treba finančno tehnologijo razumeti kot financiranje, ki ga omogočajo ali zagotavljajo nove tehnologije in ki zadeva vse sestavne dele finančnega sektorja, od bančništva do storitev zavarovanja, pokojninskih skladov, investicijskega svetovanja, plačilnih storitev in tržne infrastrukture;

B.  ker so se finančne storitve vedno opirale na tehnologijo in se razvijale v skladu s tehnološkimi inovacijami;

C.  ker lahko finančno tehnologijo uporabljajo vsi akterji ne glede na to, katere vrste pravne osebe so; ker so v vrednostne verige na področju finančnih storitev vse bolj vključeni alternativni akterji, kot so zagonska ali velika tehnološka podjetja; ker pojem zato vključuje širok nabor podjetij in storitev, ki se med seboj zelo razlikujejo in pomenijo različne izzive, njihova regulativna obravnava pa se mora razlikovati;

D.  ker so nove tehnologije podlaga za širok nabor inovacij v finančni tehnologiji, kot so aplikacije na podlagi tehnologije distribuirane knjige transakcij (tehnologija DLT), inovativne plačilne storitve, avtomatizirano svetovanje (robo-advice), velepodatki, računalništvo v oblaku, inovativne rešitve pri vpisovanju/identifikaciji stranke, platforme za množično financiranje in številne druge;

E.  ker naložbe v uporabo finančne tehnologije znašajo milijarde evrov in se iz leta v leto povečujejo;

F.  ker se uporaba teh tehnologij različno hitro razvija, obseg in učinek razvoja teh tehnologij pa nista jasna, vendar bi lahko zelo občutno spremenila finančni sektor; ker bi lahko nekatere aplikacije finančne tehnologije nekoč postale sistemsko pomembne;

G.  ker bi moral razvoj finančne tehnologije prispevati k razvoju in konkurenčnosti evropskega finančnega sistema in gospodarstva, vključno z dobrobitjo evropskih državljanov, in obenem krepiti finančno stabilnost, varstvo potrošnikov pa bi moralo ostati na najvišji ravni;

H.  ker lahko finančna tehnologija prinese velike koristi, npr. hitrejše, cenejše, bolj prilagojene, bolj vključujoče, odpornejše ter preglednejše in boljše finančne storitve za potrošnike in podjetja, evropskim podjetjem pa lahko ponudi številne nove poslovne priložnosti; ker je pri maloprodajnih finančnih storitvah potrošniška izkušnja gonilna sila za tržne akterje; ker napredek in inovacije v finančnem sektorju ne bi smele povzročiti izključitve gotovine kot plačilnega sredstva;

I.  ker bosta razvoj novih finančnih storitev in digitalizacija obstoječih storitev spremenila tržno dinamiko v sektorju finančnih storitev, saj bo pri akterjih in med njimi prišlo do novih oblik konkurence, inovacij, partnerstev in zunanjega izvajanja;

J.  ker je spodbujanje poštene konkurence z nevtralizacijo obstoječih ekonomskih rent in vzpostavitvijo enakih konkurenčnih pogojev za finančne storitve v EU pogoj za okrepitev finančne tehnologije v Evropi in sodelovanje med vsemi akterji;

K.  ker so ekonomske raziskave pokazale, da bi stroškovna učinkovitost finančnega sistema lahko povzročila nižje cene maloprodajnih finančnih produktov in storitev za potrošnike; ker bi finančna tehnologija lahko prispevala k znižanju omenjenih cen;

L.  ker lahko finančna tehnologija zlasti malim in srednjim podjetjem olajša dostop do kapitala, in sicer s čezmejnimi finančnimi storitvami ter alternativnimi kanali za posojanje in naložbe, kot sta množično financiranje in medsebojno posojanje, s čimer bi se okrepila unija kapitalskih trgov;

M.  ker lahko razvoj finančne tehnologije tudi olajša čezmejne finančne tokove in povezovanje kapitalskih trgov v Evropi, s tem pa spodbudi čezmejno poslovanje in omogoči dokončanje unije kapitalskih trgov;

N.  ker lahko razvoj finančne tehnologije, zlasti na področju domačih in čezmejnih plačilnih rešitev, podpira tudi stalni razvoj enotnega trga blaga in storitev ter olajša doseganje ciljev 5x5 skupin G-20 in G-8 o znižanju stroškov nakazil;

O.  ker lahko finančna tehnologija služi kot učinkovito orodje za finančno vključenost, saj omogoča posebej prilagojene finančne storitve za osebe, ki doslej do njih niso mogle dostopati, s čimer rast postane bolj vključujoča; ker je treba rešiti problematiko finančnega izobraževanja in digitalnih znanj in spretnosti evropskih državljanov, če naj finančna tehnologija prinese resnično finančno vključenost;

P.  ker se morajo zakonodaja, regulacija in nadzor prilagoditi inovacijam in doseči ustrezno ravnotežje med spodbudami za inovativno zaščito potrošnikov in vlagateljev ter finančno stabilnostjo; ker se pri finančni tehnologiji zahteva bolj uravnotežen pristop glede urejanja institucije in urejanja dejavnosti; ker lahko zapleteno medsebojno vplivanje finančne tehnologije in obstoječe ureditve povzroči neskladja, saj so podjetja in ponudniki storitev urejeni različno, četudi izvajajo zelo podobne dejavnosti, nekaterih dejavnosti pa obstoječa ureditev in njene opredelitve in/ali področje uporabe ne zajemajo zadovoljivo; ker sedanji okvir EU za varstvo potrošnikov in vlagateljev v zvezi s finančnimi storitvami vseh inovacij finančne tehnologije ne obravnava ustrezno;

Q.  ker so evropski nadzorni organi začeli prepoznavati potencialna tveganja in koristi inovativnih finančnih tehnologij; ker pristojni nacionalni organi spremljajo ta tehnološki razvoj in so pripravili različne pristope; ker so doslej razvoj ekosistema finančne tehnologije v Evropi ovirale neenotne ureditve v posameznih državah članicah in pomanjkljivo sodelovanje na trgih; meni, da je za vzpostavitev trdnega ekosistema finančne tehnologije v Evropi pomembno odločno ukrepanje EU za spodbujanje skupnega pristopa k finančni tehnologiji;

R.  ker lahko finančna tehnologija z decentralizacijo in dekoncentracijo tveganj, hitrejšim kliringom in poravnavo gotovinskih plačil ter trgovanjem z vrednostnimi papirji, boljšim upravljanjem z zavarovanji in optimizacijo kapitala prispeva k zmanjšanju tveganja v finančnem sistemu;

S.  ker se lahko pričakuje, da bo najpomembnejši vpliv finančne tehnologije zadeval vrednostno verigo po trgovanju, ki vključuje storitve, kot so kliring, poravnava, skrbništvo sredstev in regulativno poročanje, kjer bi tehnologije, kot je tehnologija distribuirane knjige transakcij (DLT), lahko imele potencial za preoblikovanje celotnega sektorja; ker bi v tej vrednostni verigi nekateri posredniki, kot so skrbniki, centralne nasprotne stranke in centralne depotne družbe, dolgoročno lahko postali odveč, medtem ko bodo nekatere druge funkcije še vedno morali opravljati neodvisni, regulirani subjekti;

T.  ker regulativna tehnologija (RegTech) lahko prinese velike koristi za finančne institucije in nadzorne organe, saj omogoča preglednejšo in učinkovitejšo uporabo novih tehnologij za izpolnjevanje regulativnih zahtev in zahtev glede skladnosti v realnem času;

U.  ker se zavarovalniška tehnologija (InsurTech) nanaša na storitve zavarovanja, ki jih omogočajo ali zagotavljajo nove tehnologije, na primer z avtomatiziranim svetovanjem, oceno tveganja in velepodatki, pa tudi z zavarovanjem pred novimi tveganji, kot so kibernetski napadi;

V.  ker je treba za spodbujanje finančnih inovacij v Evropi nujno olajšati dostop do financiranja za podjetja, ki razvijajo produkte in storitve finančne tehnologije, in za inovativne poslovne partnerje, ki jim dobavljajo potreben tehnološki material za zagotavljanje teh produktov in storitev, zlasti za zagonska podjetja, da bi se lahko razširila; ker sta razpoložljivost tveganega kapitala kot vira financiranja in zanesljiv tehnološki sektor ključna dejavnika pri spodbujanju dinamičnega ekosistema finančne tehnologije v Evropi;

W.  ker kibernetski napadi vse bolj ogrožajo vso digitalno infrastrukturo in tako tudi finančno; ker je tveganje tovrstnih napadov v finančnem sektorju trikrat večje kot v katerem koli drugem sektorju; ker so varnost, zanesljivost in neprekinjenost storitev v tem sektorju temeljni pogoji za pridobitev zaupanja javnosti vanj; ker so potrošniki na maloprodajnem trgu tudi izredno dovzetni za podobne napade ali krajo identitete;

X.  ker so povezane naprave sestavni del storitev finančne tehnologije; ker je internet stvari (IoT) še posebej izpostavljen kibernetskim napadom in tako predstavlja poseben izziv za kibernetsko varnost; ker je povezan sistem le toliko varen kot njegov najšibkejši del;

Y.  ker mora biti z uveljavitvijo finančne tehnologije potrošnikom in vlagateljem omogočeno, da se še naprej zanašajo na visoke standarde glede varstva potrošnikov in vlagateljev, podatkov in pravice do zasebnosti ter glede pravne odgovornosti ponudnikov finančnih storitev;

Z.  ker je za spodbujanje finančne tehnologije pomembno oblikovati usklajen in podporen regulativni okvir in konkurenčno okolje, ki lahko finančni tehnologiji omogoči razvoj in uporabo različnih inovativnih orodij za zagotovitev varnega šifriranja in spletne identifikacije in avtentikacije z enostavnim vmesnikom;

AA.  ker bi avtomatizacija v finančnem sektorju in tudi v drugih sektorjih lahko povzročila motnje v obstoječih vzorcih zaposlovanja; ker bosta morala biti izboljšanje in razvoj usposabljanja in preusposabljanja za pridobitev znanj in veščin v središču vsake evropske strategije na področju finančne tehnologije;

AB.  ker si tržna struktura na številnih področjih digitalnega gospodarstva zaradi mrežnih učinkov prizadeva za maloštevilne udeležence na trgu in ker to prinaša izzive na področju konkurenčnega in protimonopolnega prava;

Opredelitev okvira EU za finančno tehnologijo

1.  pozdravlja razvoj na področju finančne tehnologije in poziva Komisijo, naj oblikuje celovit akcijski načrt za finančno tehnologijo v okviru strategije za unijo kapitalskih trgov in enotni digitalni trg, s katerim bi prispevali k učinkovitemu, konkurenčnemu, globljemu in bolj povezanemu evropskemu finančnemu sistemu, zagotovili dolgoročne koristi za realno gospodarstvo, izpolnili potrebe potrošnikov in vlagateljev ter zagotovili regulativno varnost;

2.  pozdravlja nedavno ustanovitev projektne skupine za finančno tehnologijo, katere naloga je ocenjevati inovacije na tem področju in obenem razvijati strategije za obvladovanje potencialnih izzivov finančne tehnologije, ter začetek javnih posvetovanj Komisije o finančni tehnologiji; poziva Komisijo, naj Parlament vključi v delo projektne skupine za finančno tehnologijo; meni, da so nedavne pobude Komisije temeljni koraki v smeri oblikovanja obsežne strategije o finančni tehnologiji in zmanjšanja regulativne negotovosti na tem področju;

3.  meni, da lahko finančna tehnologija omogoči uspešnost pobud za unijo kapitalskih trgov, na primer z diverzifikacijo možnosti financiranja v EU, in spodbuja Komisijo, naj koristi finančne tehnologije uporabi za pospešitev projekta unije kapitalskih trgov;

4.  poziva Komisijo, naj pri delu na področju finančne tehnologije uporabi sorazmeren, medsektorski in celosten pristop ter upošteva rešitve v drugih pravnih redih in se prilagodi raznolikosti akterjev in uporabljenih poslovnih modelov; poziva Komisijo, naj po potrebi ukrepa prva, da ustvari ugodno okolje za razširitev evropskih središč in podjetij na področju finančne tehnologije;

5.  poudarja, da bi bilo treba po potrebi revidirati zakonodajo o finančnih storitvah tako na ravni EU kot na nacionalni ravni in da bi ta morala biti v zadostni meri naklonjena inovacijam, da bi lahko dosegli in ohranili enake konkurenčne pogoje za različne akterje; zlasti priporoča, da se v skladu z „inovacijskim načelom“ morebitni učinki na zakonodajo o inovacijah ustrezno upoštevajo pri oceni učinka, kar bi moralo prinesti obsežne in pomembne gospodarske in družbene koristi;

6.  poudarja, da bi bilo treba okrepiti zakonodajo in nadzor na področju finančne tehnologije, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in lažji dostop za nove udeležence na trgu ter preprečili regulativno arbitražo v državah članicah in pravnih statusih, in da bi morala temeljiti na naslednjih načelih:

   (a) enake storitve in enako tveganje: veljati bi morala enaka pravila ne glede na vrsto zadevnega pravnega subjekta ali to, kje se nahaja v Uniji;
   (b) tehnološka nevtralnost;
   (c) pristop, ki temelji na tveganju, z upoštevanjem sorazmernosti zakonodajnih in nadzornih ukrepov glede na tveganje in pomembnosti tveganj;

7.  priporoča, naj pristojni organi novim in obstoječem udeležencem na trgu dovolijo nadzorovano preskušanje novih tehnologij in to tudi spodbujajo; ugotavlja, da bi tako nadzorovano okolje za preskušanje lahko uresničili v obliki regulativnega peskovnika za storitve finančne tehnologije, ki bi lahko prinesel koristi za družbo, povezuje najrazličnejše udeležence na trgu in v številnih državah članicah že obstaja; poudarja, da so potrebna proaktivna in v prihodnost usmerjena prizadevanja organov pri dialogu z udeleženci na trgu in drugimi ustreznimi deležniki, saj lahko to nadzornikom in regulatorjem pomaga pri razvoju tehnološkega strokovnega znanja; poziva pristojne organe, naj razmislijo o razvoju finančnih in/ali operativnih orodij za stresne teste za aplikacije finančne tehnologije, kadar bi lahko povzročile sistemska tveganja, s tem pa bi dopolnili delo Evropskega odbora za sistemska tveganja (ESRB);

8.  poudarja, da nekatere centralne banke že preskušajo digitalno valuto centralne banke (CBDC) in druge nove tehnologije; spodbuja ustrezne organe v Evropi, naj ocenijo učinek potencialnih tveganj in koristi različice digitalne valute centralne banke, ki temelji na distribuirani knjigi, in s tem povezanih potrebnih zahtev v smislu varstva potrošnikov in preglednosti; spodbuja jih tudi k preskušanju, da bi lahko sledili razvoju trga;

9.  poudarja, kako pomembno je, da regulatorji in nadzorniki razvijejo zadostno strokovno znanje, da bi lahko ustrezno preučili vse bolj zapletene storitve finančne tehnologije; poudarja, da bo s tem stalnim nadzorom regulatorjem omogočeno, da ugotovijo in vnaprej napovejo posebna tveganja za različne tehnologije in po potrebi nemudoma in z jasnim ciljem posredujejo;

10.  zato poudarja, kako pomembno je, da imajo ponudniki storitev finančne tehnologije in uporabniki na voljo „točko vse na enem mestu“, organizirano v okviru regulativnih in nadzornih organov; priznava, da je treba premostiti medsektorske ovire na področju nadzora, in priporoča tesno sodelovanje nadzornikov finančnega sektorja z drugimi ustreznimi nacionalnimi in evropskimi organi, ki imajo zahtevano tehnološko strokovno znanje;

11.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo in podpirajo več raziskovalnih projektov, povezanih s finančno tehnologijo;

12.  poudarja pomen spodbujanja finančnih inovacij v Evropi; poziva k olajšanemu dostopu do finančnih sredstev za ponudnike inovativnih finančnih storitev in inovativna podjetja, ki jim dobavljajo material, potreben za opravljanje teh storitev;

13.  poudarja, da podjetja na področju finančne tehnologije pozitivno prispevajo k razvoju finančnega posredništva, vendar pa ustvarjajo tudi nova tveganja, povezana s finančno stabilnostjo; ugotavlja, da regulativni in nadzorni organi prejmejo veliko informacij, ki so povezane z izvajanjem številnih regulativnih okvirov, kot so kapitalske zahteve, stopnja finančnega vzvoda in likvidnosti ter druge, iz bilanc stanja uveljavljenih finančnih institucij, medtem ko je v primeru nebančnih posojilnih subjektov, kot sta množično financiranje in medsebojno posojanje (P2P), težko dobiti zadostne informacije o njihovih finančnih posredniških dejavnostih iz bilanc stanja; zato regulativne in nadzorne organe poziva, naj preučijo možnosti za pridobivanje ustreznih nadzornih informacij za ohranjanje finančne stabilnosti in po potrebi uveljavijo regulativne omejitve za bilance stanja za doseganje in ohranjanje finančne stabilnosti;

14.  poudarja, da lahko regulativna tehnologija izboljša in olajša postopke za preverjanje skladnosti, zlasti kakovost in pravočasnost nadzornih informacij, ki postanejo manj zapleteni in stroškovno učinkovitejši; poziva organe, naj pojasnijo pravne pogoje, pod katerimi bi lahko nadzorovani subjekti oddali dejavnosti za preverjanje skladnosti subjektov v zunanje izvajanje tretjim osebam, pri čemer bi zagotovili obstoj ustreznih nadzornih ureditev za tretje osebe ter da je za skladnost še naprej pravno odgovoren nadzorovani subjekt; poziva ustrezne organe, zlasti Komisijo, kot del njenega dela v zvezi z evropskim potrgovalnim forumom, naj s proaktivnim pristopom poskušajo razumeti ovire za uporabo novih rešitev finančne tehnologije in regulativne tehnologije na področjih pred- in potrgovalnih postopkov, vključenih v direktivo o trgu finančnih instrumentov (MiFID), uredbo o infrastrukturi evropskega trga (EMIR) in uredbo o centralnih depotnih družbah (CSDR), in tam, kjer ni ovir, pojasnijo pravico akterjev do uporabe teh rešitev z namenom izpolnjevanja njihovih obveznosti v skladu z omenjeno zakonodajo;

15.  želi spomniti, da bi morale biti inovativne finančne storitve na voljo povsod po EU, zato ne bi smeli po nepotrebnem ovirati njihovega čezmejnega zagotavljanja znotraj Unije; poziva Komisijo in evropske nadzorne organe, naj spremljajo in preprečujejo prekrivanja pri ureditvi, nove ovire za vstop na trg in nacionalne ovire za navedene storitve; poziva Komisijo, naj prepreči ovire med državami članicami zaradi neskladnosti nacionalnih ureditev in spodbuja primere dobre prakse pri pristopih držav članic k urejanju; poleg tega poziva Komisijo in evropske nadzorne organe, naj za ponudnike novih finančnih storitev, ki bodo na voljo po vsej Uniji, po potrebi uporabljajo ureditve za čezmejno opravljanje plačilnih storitev z enotnim dovoljenjem; podpira prizadevanja Komisije pri obravnavi vprašanja, kako lahko EU prispeva k izboljšanju izbire, preglednosti in konkurenčnosti pri maloprodajnih finančnih storitvah v korist evropskih potrošnikov, ter poudarja, da bi moral ta cilj dopolnjevati cilj izboljšanja učinkovitosti finančnega sistema;

16.  pozdravlja nastajanje vrste dinamičnih skupnosti za finančno tehnologijo po vsej EU; poziva Komisijo in povezane organe EU za ekonomsko upravljanje, naj tesno sodelujejo s središči finančne tehnologije ter razširijo pametno podjetništvo teh skupnosti in njihova prizadevanja s spodbujanjem in financiranjem inovacij ter obravnavanjem teh središč kot vira prihodnje konkurenčne prednosti EU v finančnem sektorju;

17.  ugotavlja, da so zagonska podjetja na področju finančne tehnologije posebno ranljiva za subjekte, ki zlorabljajo patente, in sicer tako, da jih kupijo, nato pa podjetjem, ki že uporabljajo tehnološke pravice, grozijo s tožbami zaradi kršitve patenta; poziva Komisijo, naj analizira stanje in predlaga ukrepe za boj proti subjektom, ki zlorabljajo patente, na področju finančne tehnologije;

18.  poudarja, da bi s finančno tehnologijo lahko digitalizirali javne storitve in tako prispevali k njihovi večji učinkovitosti, na primer na področju pobiranja davkov in preprečevanja davčnih goljufij;

19.  poudarja, da je tržna struktura na številnih področjih digitalnega gospodarstva zaradi mrežnih učinkov usmerjena v maloštevilne udeležence na trgu, kar prinaša izzive na področju konkurenčnega in protimonopolnega prava; poziva Evropsko komisijo, naj preveri primernost konkurenčnega okvira za izzive digitalnega gospodarstva na splošno in zlasti finančne tehnologije;

20.  poudarja, da je mogoče sredstva, ki se lahko uporabijo za čezmejna plačila, nadalje izboljšati; podpira razvoj tovrstnih plačilnih sredstev v Evropi in obžaluje visoko stopnjo razdrobljenosti spletnega bančnega trga v EU ter pomanjkanje vseevropskega sistema kreditnih ali debetnih kartic, ki bi bil v evropski lasti; meni, da bi to bilo odločilno za dobro delujočo unijo kapitalskih trgov in bistven del evropskega enotnega digitalnega trga, saj bi spodbujalo e-trgovino in čezmejno konkurenco na področju finančnih storitev; poziva Komisijo, naj opredeli prihodnje ukrepe za vzpostavitev ugodnega okolja za razvoj tega sistema; priznava potrebo po takšnem sistemu, ki bi sobival in bil po potrebi interoperabilen z drugimi inovativnimi plačilnimi rešitvami v interesu konkurence;

21.  poudarja, da so potrošniki gonilna sila vzpona finančno-tehnoloških podjetij; poudarja, da bi moral biti cilj vseh prihodnjih zakonodajnih sprememb podpreti potrošnike pri tej preobrazbi;

Podatki

22.  želi spomniti, da imata zbiranje in analiza podatkov osrednjo vlogo v finančni tehnologiji, zato poudarja, da je treba veljavno zakonodajo o podatkih – vključno s splošno uredbo o varstvu podatkov, revidirano direktivo o plačilnih storitvah, uredbo o elektronski identifikaciji, četrto direktivo o preprečevanju pranja denarja ter direktivo o varnosti omrežij in informacij – uporabljati dosledno in tehnološko nevtralno; poudarja, da je za povečanje inovativnega financiranja v Evropi potreben prost pretok podatkov v Uniji, poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za zagotovitev, da se pri zagotavljanju finančnih storitev uporabljajo samo objektivni in ustrezni podatkovni elementi; pozdravlja javno posvetovanje Komisije z dne 10. januarja 2017 o podatkovnem gospodarstvu (COM(2017)0009), katerega namen je bil zagotoviti dokaze in ugotoviti, ali v Uniji obstajajo ovire za prosti pretok podatkov;

23.  poudarja, da so potrebna jasna pravila o lastništvu podatkov, dostopu do njih in prenosu podatkov; poudarja, da vse večje količine podatkov ustvarjajo stroji ali procesi, ki temeljijo na nastajajočih tehnologijah, kot je strojno učenje; poudarja, da splošna uredba o varstvu podatkov zagotavlja jasen pravni okvir v zvezi z osebnimi podatki, vendar je potrebna večja pravna varnost v zvezi z drugimi vrstami podatkov; v zvezi s tem meni, da je treba jasno razlikovati med surovimi podatki in podatki, ki nastanejo pri nadaljnji obdelavi;

24.  poudarja, da odprto bančništvo in izmenjava podatkov pripomoreta k temu, da se vsi poslovni modeli finančne tehnologije razvijajo hkrati, kar koristi potrošnikom; v zvezi s tem poudarja nedavne dosežke revidirane direktive o plačilnih storitvah v zvezi z odreditvami plačil in dostopom do podatkov o računu;

25.  poudarja morebitne koristi računalništva v oblaku za potrošnike in ponudnike finančnih storitev v smislu stroškovne učinkovitosti, krajšega časa za trženje in boljše uporabe virov IKT; ugotavlja, da za finančni sektor ni jasnih in izčrpnih evropskih pravil ali smernic za prenos podatkov v oblak; poudarja, da je treba razviti te smernice in skupni pristop k uporabi računalništva v oblaku v vseh nacionalnih pristojnih organih; poudarja, da so ta pravila ali smernice potrebne za zagotovitev prožnosti in hitrosti pri sprejemanju računalništva v oblaku; poudarja, da bi morale te smernice vključevati visoke standarde varnosti podatkov in varstva potrošnikov; poziva Komisijo in evropske nadzorne organe, naj preučijo različne možnosti v zvezi s tem, kot so predhodno odobrene pogodbe med ponudniki storitev v oblaku in finančnimi institucijami;

26.  ugotavlja, da je treba okrepiti ozaveščenost potrošnikov o vrednosti njihovih osebnih podatkov; ugotavlja, da lahko potrošniki sklenejo pogodbe o izmenjavi digitalnih vsebin proti plačilu provizije; poudarja, da to lahko prinese ekonomske koristi, lahko pa se tudi uporablja diskriminatorno; poziva Komisijo, naj preuči možnost evropske strategije za izmenjavo podatkov, da bi se potrošnikom zagotovil nadzor nad svojimi podatki; meni, da bo jasen pristop, osredotočen na potrošnike, povečal zaupanje v storitve v oblaku in spodbudil nove inovativne storitve, ki jih ponujajo različni akterji v vrednostni verigi na področju finančnih storitev, npr. z uporabo programskih vmesnikov ali olajševanjem neposrednega dostopa do podatkov za elektronske plačilne storitve; poziva Komisijo, naj preuči prihodnji potencial sistemov upravljanja osebnih podatkov kot tehničnih orodij za potrošnike za upravljanje svojih osebnih podatkov;

27.  glede na to, da finančne institucije vse bolj uporabljajo podatke potrošnikov ali velepodatke, želi spomniti na določbe splošne uredbe o varstvu podatkov, v skladu s katerim ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico dobiti pojasnilo o odločitvi, sprejeti na podlagi avtomatizirane obdelave, in pravico do izpodbijanja te odločitve(4); poudarja, da je treba zagotoviti, da se nepravilni podatki spremenijo in da se uporabijo samo preverljivi in relevantni podatki; poziva vse deležnike, naj okrepijo prizadevanja za zagotovitev uresničevanja teh pravic; meni, da mora biti privolitev v uporabo osebnih podatkov dinamična in da mora imeti posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, možnost, da spremeni in prilagodi svojo privolitev;

28.  ugotavlja, da bi dejstvo, da finančne institucije vse bolj uporabljajo podatke potrošnikov ali velepodatke, lahko prineslo koristi za potrošnike, kot je razvoj bolj prilagojenih, segmentiranih in cenejših ponudb na podlagi učinkovitejše dodelitve tveganja in razporeditve kapitala; ugotavlja pa tudi, da bi razvoj dinamičnega oblikovanja cen in njegov potencial lahko imela nasproten učinek, kar bi lahko škodilo primerljivosti ponudb, učinkoviti konkurenci ter združevanju in vzajemnemu prevzemanju tveganj, na primer v zavarovalnem sektorju;

29.  je seznanjen, da se za namene avtomatiziranega svetovanja vse bolj povezujejo osebni podatki in algoritmi; poudarja potencial avtomatiziranega svetovanja za učinkovitost in njegove potencialne pozitivne učinke na finančno vključenost; poudarja, da bi napake ali neobjektivnost algoritmov lahko povzročila sistemsko tveganje in škodila potrošnikom, saj bi lahko na primer povečala izključenost; poziva Komisijo in evropske nadzorne organe, naj spremljajo ta tveganja, da bi zagotovili, da bi avtomatizacija pri finančnem svetovanju resnično prinesla boljše, preglednejše, dostopnejše in učinkovitejše svetovanje, ter naj rešijo vprašanje vse težjega ugotavljanja odgovornosti za škodo, nastalo zaradi teh tveganj, v obstoječem pravnem okviru za odgovornost pri uporabi podatkov; poudarja, da bi morale za avtomatizirano svetovanje veljati enake zahteve o varstvu potrošnikov kot za osebno svetovanje strankam;

Kibernetska varnost in tveganja na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije

30.  poudarja, da je vzdolž vse verige finančnih storitev potrebna celostna varnost; opozarja na velika in raznolika tveganja kibernetskih napadov, ki so usmerjeni v infrastrukturo naših finančnih trgov, internet stvari, valute in podatke; poziva Komisijo, naj v akcijskem načrtu za finančno tehnologijo kibernetsko varnost obravnava kot najpomembnejšo prednostno nalogo, ter poziva evropske nadzorne organe in ECB, ki ima vlogo bančnega nadzornika, naj jo obravnavajo kot ključni element svojih regulativnih in nadzornih programov;

31.  poziva evropske nadzorne organe, naj v sodelovanju z nacionalnimi regulatorji redno pregledujejo obstoječe operativne standarde v zvezi s tveganji finančnih institucij na področju informacijsko-komunikacijske tehnologije; evropske nadzorne organe tudi poziva, naj pripravijo smernice za nadzor teh tveganj, saj je v strategijah držav članic za kibernetsko varnost raven varstva različna; poudarja, kako pomembno je, da imajo evropski nadzorni organi tehnološko strokovno znanje, saj jim to omogoča izvajanje njihovih nalog; spodbuja več raziskav na tem področju;

32.  poudarja potrebo po izmenjavi informacij in primerov dobre prakse med nadzornimi organi, regulativnimi organi in vladami držav članic, vsak na svoji ravni, med raziskovalci in udeleženci na trgu ter med samimi udeleženci na trgu; poziva Komisijo, države članice, udeležence na trgu in Agencijo Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA), naj preučijo potencial preglednosti in izmenjave informacij kot orodij proti kibernetskim napadom; predlaga, naj se v zvezi s tem raziščejo možne prednosti enotne kontaktne točke za udeležence na trgu in naj se obravnava bolj usklajen pristop k preiskovanju kibernetske kriminalitete na področju finančnih storitev, saj imajo te čedalje bolj izrazit čezmejni značaj;

33.  poudarja, da je treba pri urejanju zagotavljanja infrastrukture za finančne storitve določiti ustrezne strukture spodbud ponudnikom za ustrezne investicije v kibernetsko varnost;

34.  poziva države članice, naj pravočasno prenesejo direktivo o varnosti omrežij in informacijskih sistemov; pozdravlja novo javno-zasebno partnerstvo na področju kibernetske varnosti, ki ga je Komisija nedavno ustanovila z udeleženci iz industrije; poziva Komisijo, naj pripravi vrsto novih in konkretnih pobud za krepitev odpornosti finančno-tehnoloških podjetij v tem sektorju, zlasti malih in srednjih podjetij ter zagonskih podjetij, proti kibernetskim napadom;

35.  ugotavlja, da je zaupanje javnosti v zadevne tehnologije bistvenega pomena za rast finančne tehnologije v prihodnosti, in poudarja pomen boljšega izobraževanja in ozaveščanja o pozitivnih učinkih finančne tehnologije na vsakodnevne dejavnosti, pa tudi o tveganjih glede varnosti omrežij in informacijskih sistemov za državljane in podjetja, zlasti mala in srednja podjetja;

36.  pozdravlja stalna prizadevanja na področju standardizacije, zaradi katerih so povezane naprave varnejše; vendar poudarja, da je treba zagotoviti varnost, ki presega najnižjo raven standardizacije, zlasti zato, ker se z enotnimi standardiziranimi varnostnimi ukrepi poveča tveganje obsežnih kršitev varnosti zaradi morebitnega domino učinka; močno spodbuja podjetja k razvoju lastnih in raznolikih odzivov za zagotovitev varnosti svojih naprav in dejavnosti;

Blokovne verige

37.  poudarja, kako pomembne so aplikacije blokovne verige za prenose denarja in vrednostnih papirjev ter za olajšanje pametnih pogodb, ki odpirajo številne možnosti za obe strani pri finančnih pogodbah, zlasti ureditvah glede financiranja trgovine in posojil za podjetja, s katerimi je mogoče poenostaviti zapletene trgovinske in finančne pogodbene odnose med podjetji ter med podjetji in potrošniki; poudarja, da so platforme blokovne verige primerne tudi za poenostavitev zapletenih transakcij med podjetji ter med podjetji in potrošniki;

38.  želi spomniti na koristi in tveganja nedovoljenih aplikacij blokovne verige; poziva Komisijo, naj vsako leto organizira konferenco deležnikov o tem; je zaskrbljen zaradi povečane uporabe nedovoljenih aplikacij blokovne verige za kriminalne dejavnosti, davčne utaje, izogibanje davkom in pranje denarja; poziva Komisijo, naj ta vprašanja tesno spremlja, vključno z vlogo mešalcev (mixers/tumblers) v tem procesu, in naj jih obravnava v poročilu;

Interoperabilnost

39.  priznava, da so za omogočanje dostopa do finančne strukture novim akterjem zelo pomembni programski vmesniki kot dopolnilo drugim orodjem, ki jih lahko uporablja potrošnik; priporoča uvedbo niza standardiziranih odprtih vmesnikov, ki jih bodo uporabljali prodajalci, na primer na področju odprtega bančništva, pri čemer naj se tem prodajalcem zagotovi možnost, da oblikujejo svojo programsko opremo;

40.  meni, da je interoperabilnost storitev finančne tehnologije ključni pogoj za prihodnji razvoj evropskega sektorja finančne tehnologije in polno uresničitev priložnosti, ki jih lahko ustvari, in to v Evropi in prek vključevanja jurisdikcij tretjih držav in drugih gospodarskih sektorjev; za lajšanje tovrstnega sodelovanja spodbuja standardizacijo oblik podatkov, kot je določena v revidirani direktivi o plačilnih storitvah, kjer je to mogoče;

41.  poziva Komisijo, naj usklajuje delo držav članic in udeležencev na trgu, da bi zagotovila interoperabilnost med različnimi nacionalnimi shemami za elektronsko identifikacijo; poudarja, da bi moral zasebni sektor imeti možnost uporabljati te sheme; meni, da bi morala biti sprejemljiva tudi sredstva za identifikacijo na daljavo, ki niso določena v uredbi o elektronski identifikaciji, če je njihova raven varnosti enaka ravni zanesljivosti sredstev elektronske identifikacije ter so torej varna in interoperabilna;

42.  poudarja pomen interoperabilnosti med tradicionalnimi in novimi plačilnimi rešitvami za vzpostavitev celovitega in inovativnega evropskega trga plačil;

43.  poziva evropske nadzorne organe, naj opredelijo primere, v katerih se lahko namesto močne avtentikacije uporabi ciljno usmerjena ali na tveganju temelječa avtentikacija; nadalje poziva Komisijo, naj preuči, ali lahko postopke močne avtentikacije izvajajo tudi drugi subjekti, ki niso banke;

44.  poziva evropske nadzorne organe, naj v sodelovanju z nacionalnimi regulativnimi organi razvijajo tehnološko nevtralne standarde in licence za tehnologije poznavanja strank in identifikacije na daljavo, na primer na podlagi biometričnih meril, pri katerih se spoštuje zasebnost uporabnikov;

Finančna stabilnost ter varstvo potrošnikov in vlagateljev

45.  poziva Komisijo, naj pri načrtovanju svojega akcijskega načrta za finančno tehnologijo nameni posebno pozornost potrebam potrošnikov in vlagateljev na maloprodajnem trgu in tveganjem, ki so jim morda izpostavljeni, saj je finančna tehnologija pri storitvah za neprofesionalne stranke, na primer množičnem financiranju in medsebojnem posojanju, vse bolj razširjena; poudarja, da za storitve finančne tehnologije in druge finančne storitve veljajo enaki standardi varstva potrošnikov, ne glede na distribucijski kanal ali lokacijo potrošnika;

46.  poziva evropske nadzorne organe, naj nadaljujejo in pospešijo svoje delo na področju spremljanja tehnološkega razvoja ter preučujejo njegove prednosti in potencialna tveganja, zlasti v zvezi z varstvom potrošnikov in vlagateljev in finančnim vključevanjem;

47.  poziva Komisijo, naj preuči, koliko lahko finančna tehnologija prispeva k zagotavljanju kakovostnejšega finančnega svetovanja potrošnikom in ustreznost razdrobljenega regulativnega okvira EU, ki obravnava svetovanje, za vključitev tega;

48.  meni, da v zvezi z zavarovalniško tehnologijo še naprej obstaja precejšnja regulativna negotovost, in poudarja, da je to treba obravnavati, da se zagotovi varnost, zasebnost, poštena konkurenca in finančna stabilnost; poudarja, da bo večja pravna varnost prispevala k zagotavljanju, da potrošniki pri slabo urejenih podjetjih za zavarovalniško tehnologijo ne bodo utrpeli izgube ali postali žrtve zavajajoče prodaje, poleg tega pa bo podjetjem in potrošnikom pomagala bolje uporabiti rešitve zavarovalniške tehnologije;

49.  poudarja, da je treba zagotoviti, da se finančna stabilnost okrepi ob razvoju rešitev finančne tehnologije; spodbuja preučitev odprtokodne in strokovno pregledane tehnologije za dosego tega cilja; poziva evropske nadzorne organe, naj sklenejo partnerstva z akterji iz zasebnega sektorja ter z njimi razvijajo in ocenijo inovativne tehnologije, ki lahko zaščitijo finančno stabilnost in povečajo varstvo potrošnikov, na primer z zmanjšanjem neobjektivnosti algoritmov ali okrepitvijo ozaveščenosti potrošnikov o kibernetskih grožnjah;

50.  ugotavlja, da sta raznolikost udeležencev na trgu in konkurenca med njimi ključna dejavnika, ki prispevata k finančni stabilnosti; poziva regulativne in nadzorne organe, naj spremljajo vpliv digitalizacije na stanje konkurenčnosti po vseh zadevnih segmentih finančnega sektorja ter oblikujejo in uporabijo orodja za preprečitev ali odpravo protikonkurenčnega ravnanja ali izkrivljanj konkurence;

Finančno izobraževanje in digitalna znanja in spretnosti

51.  poudarja, da sta finančna in digitalna pismenost ključna dejavnika za učinkovito uporabo finančne tehnologije in zmanjšanje ravni tveganj v okolju finančne tehnologije;

52.  poudarja, da je za to, da finančna tehnologija postane pravo orodje za finančno vključenost, potrebno ustrezno finančno izobraževanje potrošnikov in vlagateljev na maloprodajnem trgu, kar bi potrošnikom in vlagateljem, ki so še bolj neposredno izpostavljeni takoj dostopnim prilagojenim finančnim naložbenim produktom in storitvam, omogočilo tudi samostojno sprejemanje dobrih finančnih odločitev o ponudbah in razumevanje vseh tveganj, ki izhajajo iz teh inovativnih tehnologij; poziva Komisijo in evropske nadzorne organe, naj okrepijo podporo pobudam za izboljšanje finančnega izobraževanja; poudarja, da bi morali biti poklicno usposabljanje in informacije o pravicah potrošnikov in vlagateljev lahko dostopni;

53.  opozarja na napoved Komisije, da bi lahko do leta 2020 v Evropi primanjkovalo do 825 000 poklicnih strokovnjakov na področju IKT; meni, da je treba povečati število znanstvenikov s področja računalništva, in spodbuja države članice, naj se pripravijo na spremembe na trgu dela, ki bi se lahko zgodile hitreje, kot se zdaj morda pričakuje;

54.  poudarja, da je treba okrepiti digitalno izobraževanje ter znanja in spretnosti v finančnem sektorju, regulativnih organih in vsej družbi, vključno s poklicnim usposabljanjem; poziva Komisijo, naj v okviru koalicije za digitalno pismenost in delovna mesta predstavi primere dobre prakse;

o
o   o

55.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0228.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0358.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0434.
(4) Glej uvodno izjavo 71 splošne uredbe o varstvu podatkov.

Pravno obvestilo