Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2798(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0298/2017

Predložena besedila :

B8-0298/2017

Razprave :

Glasovanja :

PV 17/05/2017 - 10.9
CRE 17/05/2017 - 10.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0217

Sprejeta besedila
PDF 273kWORD 54k
Sreda, 17. maj 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Evropsko ogrodje kvalifikacij za vseživljenjsko učenje
P8_TA(2017)0217B8-0298/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2017 o evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (2016/2798(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga priporočila Sveta o evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje in razveljavitvi Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (COM(2016)0383),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. junija 2016 z naslovom „Novi program znanj in spretnosti za Evropo“ (COM(2016)0381),

–  ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje(1),

–  ob upoštevanju Odločbe št. 2241/2004/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o enotnem okviru Skupnosti za preglednost kvalifikacij in usposobljenosti (Europass)(2), skozi katerega lahko ljudje predstavijo svoja znanja in spretnosti ter kvalifikacije,

–  ob upoštevanju novih prednostnih nalog za evropsko sodelovanje o izobraževanju in usposabljanju do leta 2020, kot so bile določene v skupnem poročilu Sveta in Komisije o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje o izobraževanju in usposabljanju iz leta 2015 (ET 2020)(3),

–  ob upoštevanju Priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o vrednotenju neformalnega in priložnostnega učenja(4),

–   ob upoštevanju pregleda, ki ga je omrežje Eurydice izvedlo na področju priznavanja predhodnega neformalnega in priložnostnega učenja v visokošolskem izobraževanju,

–  ob upoštevanju večjezične evropske klasifikacije spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO), pri kateri bo za elektronsko objavo informacij o kvalifikacijah uporabljena enaka predloga kot pri evropskem ogrodju kvalifikacij, kot je navedeno v Prilogi VI k predlogu,

–  ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o vzpostavitvi evropskega referenčnega okvira za zagotavljanje kakovosti poklicnega izobraževanja in usposabljanja(5) (EQAVET),

–  ob upoštevanju neodvisnega evropskega registra za zagotavljanje kakovosti v visokem šolstvu(6), to je seznama agencij za zagotavljanje kakovosti, ki so dokazale, da v glavnem izpolnjujejo standarde in smernice za zagotavljanje kakovosti v evropskem visokošolskem prostoru,

–  ob upoštevanju evropskega sistema prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS)(7), ki je bil razvit v okviru evropskega visokošolskega prostora, in evropskega sistema kreditnih točk poklicnega izobraževanja in usposabljanja (ECVET), vzpostavljenega na podlagi Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009(8),

–  ob upoštevanju bolonjskega procesa za visoko šolstvo, erevanskega ministrskega sporočila iz leta 2015 in poročila z naslovom „Evropski visokošolski prostor v letu 2015: poročilo o izvajanju bolonjskega procesa“,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+: program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport“(9),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o priznavanju visokošolskih kvalifikacij v evropski regiji (Lizbonska konvencija o priznavanju) in priporočila glede uporabe ogrodij kvalifikacij pri priznavanju tujih kvalifikacij, ki izrecno navaja evropsko ogrodje kvalifikacij kot orodje, ki ga je treba uporabljati pri akademskem priznavanju,

–   ob upoštevanju strategije z naslovom „Widening Participation for Equity and Growth: A Strategy for the Development of the Social Dimension and Lifelong Learning in the European Higher Education Area to 2020“ (Povečevanje udeležbe za enakost in rast: strategija za razvoj socialne razsežnosti in vseživljenjskega učenja v evropskem visokošolskem prostoru do leta 2020), ki vključuje vse države, ki sodelujejo pri izvajanju evropskega ogrodja kvalifikacij,

–   ob upoštevanju poročila Unesca iz leta 2015 o priznavanju, vrednotenju in akreditaciji neformalnega in priložnostnega učenja v državah članicah Unesca,

–  ob upoštevanju Direktive 2005/36/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij(10), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2013/55/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013(11),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o evropskem ogrodju kvalifikacij za vseživljenjsko učenje (O-000038/2017 – B8-0218/2017),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker pravilno priznavanje, razumevanje in vrednotenje znanj in spretnosti presegata okvir tistega, kar išče trg dela; ker bi evropsko ogrodje kvalifikacij koristilo znanjem in spretnostim, ki so na voljo, ter tistim, ki so potrebna na trgu dela, saj se z njim lahko opredeli in uskladi ta znanja in spretnosti ter tako zagotovi socialne in gospodarske koristi; ker je ključnega pomena pomagati posameznikom, da pridobivajo in posodabljajo kompetence, znanja in spretnosti vse svoje življenje;

B.  ker večja primerljivost kvalifikacij povečuje možnosti za zaposlitev in poklicno rast za vse delavce migrante;

C.  ker bi bilo treba v ospredje postaviti znanja in spretnosti s področja informacijske in komunikacijske tehnologije ter uvesti strukturne ukrepe, s katerimi bi ljudem pomagali ta znanja in spretnosti pridobivati ter jih potrjevati;

D.  ker ob upoštevanju novih družbenih izzivov ter tehnoloških in demografskih sprememb nadaljnji razvoj evropskega ogrodja kvalifikacij lahko podpira vseživljenjsko učenje tako s spodbujanjem enakih možnosti in pravičnosti v izobraževanju kot z izboljševanjem prepustnosti med izobraževalnimi sistemi in sistemi usposabljanja; ker bi morala izobraževanje in usposabljanje ljudem pomagati pri prilagajanju na različne razmere, s katerimi se bodo srečevali, s celostnim izpopolnjevanjem in izobraževanjem, da bi postali kritični, samozavestni in samostojni, pa tudi pri pridobivanju znanj in spretnosti, potrebnih za 21. stoletje;

E.  ker stalen razvoj znanj, spretnosti in kompetenc, znan tudi kot vseživljenjsko učenje, lahko prispeva k izboljšanju možnosti, ki so posameznikom na voljo v poklicnem in zasebnem življenju, jim pomaga pri osebnostnem razvoju in doseganju njihovih polnih potencialov ter koristi družbi, obenem pa izboljša možnosti posameznikov, da najdejo zaposlitev in varno poklicno pot;

F.  ker je cilj evropskega ogrodja kvalifikacij poenostaviti primerljivost izobraževalnih sistemov ter tako zagotoviti zagon za spremembe in reforme na nacionalni in sektorski ravni, kar bi sčasoma omogočilo doseganje ciljev strategije Evropa 2020 in strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020);

G.  ker sta zaradi premajhnih ambicij držav članic in kljub dosedanjim prizadevanjem še opazna pomanjkanje preglednosti pri kvalifikacijah in nizka raven priznavanja tujih kvalifikacij; ker je treba evropsko ogrodje kvalifikacij prilagoditi, da bodo te postale še bolj pregledne in primerljive;

H.  ker bi bilo treba v okviru evropskega ogrodja kvalifikacij zagotoviti metaogrodje za uporabnike ter olajšati sodelovanje med organi držav članic, socialnimi partnerji, izvajalci izobraževanja in usposabljanja, sindikati, civilno družbo ter drugimi deležniki na mednarodni ravni;

I.  ker sta le Nizozemska in Švedska v okviru svojega nacionalnega ogrodja kvalifikacij vzpostavili posebne postopke za vključevanje neformalnih kvalifikacij; ker nobena država članica nima posebnih postopkov za priložnostno učenje v svojem nacionalnem ogrodju kvalifikacij;

J.  ker bi morale države članice v skladu z evropskim ogrodjem kvalifikacij čimprej, vendar najkasneje v letu 2018 vzpostaviti ureditve za vrednotenje neformalnega in priložnostnega učenja, povezanega z nacionalnim ogrodjem kvalifikacij, vključno z znanji, pridobljenimi med prostovoljnimi dejavnostmi;

K.  ker so se države članice v erevanskem sporočilu iz leta 2015 izrecno zavezale k pregledu nacionalnih zakonodaj, da bi jih v celoti uskladile z Lizbonsko konvencijo o priznavanju, ter k pregledu nacionalnih ogrodij kvalifikacij, s katerim bi zagotovile, da bi učne poti v danem okviru ustrezno zagotavljale priznavanje predhodnega učenja;

L.  ker so države članice odgovorne in izključno pristojne za zagotavljanje kakovosti učne vsebine in organizacijo izobraževalnih sistemov; ker evropsko ogrodje kvalifikacij ne vpliva na to odgovornost;

M.  ker obstajajo razlike v priznavanju spričeval med regijami, zlasti čezmejnimi regijami, zaradi česar nastajajo razlike v zaposljivosti;

N.  ker zasebne in javne knjižnice znatno prispevajo k vseživljenjskemu učenju ter izboljševanju pismenosti in digitalnih kompetenc;

O.  ker je pri izvajanju evropskega ogrodja kvalifikacij trenutno udeleženih 39 držav, vključno z državami članicami EU, državami EGP, državami kandidatkami, potencialnimi državami kandidatkami (Bosna in Hercegovina ter Kosovo) ter Švico;

1.  je seznanjen s pobudo Komisije za revizijo evropskega ogrodja kvalifikacij (EOK) in nadaljnjo podporo posodabljanju evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja, ob nadaljnjem upoštevanju nacionalnih pristojnosti in jamstvu, da se bodo zaščitile posebnosti izobraževalnih sistemov držav članic;

2.  poudarja, da je spodbujanje kritičnega razmišljanja in razmišljanja zunaj okvirov ključno za razvoj novih znanj in spretnosti, potrebnih v prihodnosti;

3.  priporoča zaščito obsežnega sklopa ne le tehničnih, ampak tudi ročnih znanj in spretnosti, ki se prenašajo iz roda v rod in so omogočili razvoj in rast obrtnih proizvodnih sektorjev, ki jih je treba ohraniti kot način za zaščito individualne identitete posameznih držav članic;

4.  ugotavlja, da je ena od vlog EOK povečati primerljivost kvalifikacij, pridobljenih v državah članicah, ter hkrati ščititi posebnosti nacionalnih izobraževalnih sistemov;

5.  opozarja, da bi morala Unija vsem, ne glede na njihovo starost ali status, omogočiti boljšo prepoznavnost, cenjenje in priznavanje njihovih znanj, spretnosti in kompetenc na jasen in dostopen način, tudi tistih, pridobljenih s prostovoljstvom, zlasti na čezmejnih območjih, ne glede na to, kje ali kako so ta znanja, spretnosti in kompetence pridobili; poudarja potrebo po večjem prizadevanju držav članic za hitrejše in učinkovitejše priznavanje kvalifikacij in referenc v ustreznem EOK;

6.  želi spomniti, da je treba izpostaviti izvajanje EOK, da bi se povečala kakovost in potencial ogrodja;

7.  priporoča večjo prožnost pri posodabljanju referenc v nacionalnih okvirih EOK;

8.  želi spomniti, da je ena od glavnih nalog EOK poenostavitev in spodbujanje prenosa kvalifikacij ter uveljavljanje formalnega in neformalnega usposabljanja in izobraževanja med različnimi sistemi izobraževanja in usposabljanja, da se omogoči čeznacionalna poklicna in učna mobilnost za boljše prilagajanje evropskemu trgu dela in izpolnjevanje osebnih potreb državljanov in družbe na splošno;

9.  poziva Komisijo, naj preuči, ali bi bilo treba tri horizontalna področja (znanja, spretnosti in kompetence) še dodatno revidirati, da bi bila razumljivejša in jasnejša; poziva, naj se evropski okvir ključnih kompetenc iz leta 2006 uporablja kot pomemben vir in glavni referenčni dokument za doseganje večje skladnosti v terminologiji med različnimi okviri EU in za vzpostavitev pristnega pristopa na podlagi učnih rezultatov;

10.  opozarja na pomen analiziranja in razvijanja orodij za prepoznavanje prihodnjih potreb po znanjih in spretnostih, zato spodbuja države članice in vse ustrezne deležnike, kot so delodajalci, k izmenjavi dobrih praks na tem področju;

11.  poudarja pomen programov usposabljanja in vajeništva pri oblikovanju znanj in spretnosti, zato poudarja potrebo po spodbujanju dualnih izobraževalnih sistemov v državah članicah, ki združujejo vajeništvo v družbah in izobraževanje v poklicnih šolah; opozarja, da imajo delodajalci in podjetniki ključno vlogo pri usposabljanju na delovnem mestu ter pri zagotavljanju vajeništva, in meni, da bi bilo treba njihovo vlogo dodatno podpreti in razvijati;

12.  priporoča, naj bo EOK ustrezno povezan s potrebami družbe, vključno s povpraševanjem na trgu dela, da bi se izboljšala konkurenčnost evropskega gospodarstva ter pomagalo posameznikom, da razvijejo svoj potencial in uresničijo cilje strategije Evropa 2020;

13.  poudarja potrebo po celovitem izkoriščanju možnosti, ki jih nudi EOK, da bi se spodbudila in olajšala mobilnost študentov in delavcev v EU, spodbujalo vseživljenjsko učenje in podpiral razvoj mobilne in prožne delovne sile v vsej Evropi v času gospodarskih izzivov in globalizacije trga;

14.  poudarja dejstvo, da so številne države članice še vedno v zgodnji fazi izvajanja nacionalnih ogrodij kvalifikacij (NOK), ki temeljijo na osmih ravneh EOK; poziva Komisijo, naj države članice spodbuja k nadaljnjemu izvajanju tega procesa;

15.  poudarja, da je pobuda za evropsko klasifikacijo spretnosti, kompetenc, kvalifikacij in poklicev (ESCO), ki v 25 jezikih opredeljuje in razvršča spretnosti, kompetence, kvalifikacije in poklice, pomembna za trg dela EU ter za izobraževanje in usposabljanje;

16.  poziva k močni podpori in spodbujanju skupnih evropskih načel glede zagotavljanja in hitrega vrednotenja ter priznavanja neformalnih in priložnostnih procesov učenja, kar je zlasti pomembno pri vključevanju netipičnih učencev; v zvezi s tem opozarja na vse več usposabljanja v delovnem okolju, katerega del bi moral biti postopek potrjevanja, ter poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti izdajanju potrdil starejšim osebam, invalidom, dolgotrajno brezposelnim, starejšim delavcem in drugim skupinam; spodbuja Komisijo, naj oceni, ali je mogoče kreditne točke v okviru evropskega sistema kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) uporabiti za vrednotenje in priznavanje priložnostnega in neformalnega učenja; meni, da ne bo prišlo do razvrednotenja formalnih dosežkov;

17.  poudarja potrebo po boljšem usklajevanju med EOK in drugimi obstoječimi orodji za priznavanje in preglednost, kot so evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET), evropski sistem prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS) in Europass, ki naj jih podpirajo sistemi za zagotavljanje kakovosti, da bi se ustvarile sinergije in povečala učinkovitost orodij za preglednost;

18.  priporoča, naj Komisija razvije orodje za samoocenjevanje za delodajalce, da bi se zagotovila učinkovitejša uporaba EOK; spodbuja delodajalce, naj kritično razmislijo o ravni znanj in spretnosti ter kvalifikacij, potrebnih za zaposlitev;

19.  poudarja morebitna tveganja, povezana z določitvijo učnih rezultatov v EOK in njihovega vpliva na učne načrte; poudarja pomen raznolikosti izobraževalnih sistemov v EU in sodelujočih državah;

20.  poziva preostale države članice, naj hitro povežejo svoje NOK z EOK; poziva k hitrejšemu ukrepanju, da bi se odpravile vse preostale ovire za priznavanje;

21.  priporoča Komisiji, naj ponovno oceni stroške izboljšanja EOK, saj trenutno niso predvideni dodatni stroški; je zaskrbljen, ker se podcenjuje obseg dela v zvezi z revizijo EOK;

22.  poziva države članice, naj izvajajo strategije socialne razsežnosti za svoje sisteme izobraževanja in usposabljanja, da bi se okrepila podpora enakim možnostim, izboljšala pravičnosti v izobraževanju, boj proti neenakosti in zagotovila prehodnost med sistemi izobraževanja in usposabljanja; poziva Komisijo, naj države članice pri tem podpre;

23.  poziva Komisijo, naj znova razmisli o spodbujanju financiranja na podlagi uspešnosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter visokošolskem izobraževanju in o šolninah v okviru agende za posodobitev, da bi se ohranila družbena vloga sistemov izobraževanja in usposabljanja ter zagotovil dostop do kvalifikacij;

24.  poziva Komisijo, naj pojasni predvideni vlogi evropskega sistema kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET) ter evropskega sistema prenašanja in zbiranja kreditnih točk (ECTS), da bi se za deležnike zagotovila večja preglednost revizije;

25.  poziva Komisijo in države članice, naj bodo zlasti pozorne na zavezo, da bodo vključile priložnostno in neformalno učenje, ki je zdaj izključeno iz večine NOK in posledično iz EOK, zlasti priložnostno učenje, ki je zdaj v celoti izključeno;

26.  poudarja potrebo po boljšem razumevanju kvalifikacij, pridobljenih zunaj EU, zaradi njihovega vrednotenja in priznavanja, da bi se spodbujalo vključevanje migrantov in beguncev v evropsko družbo, na trg dela EU in v sisteme izobraževanja in usposabljanja v EU; v zvezi s tem pozdravlja priporočilo, ki je podlaga za povezavo med nacionalnimi in regionalnimi ogrodji kvalifikacij tretjih držav, NOK in EOK držav članic, zlasti možnost za strukturirane dialoge s sosedskimi državami EU, ki so sklenile pridružitveni sporazum z EU, kar bi lahko prispevalo k boljšemu povezovanju njihovih nacionalnih ogrodij kvalifikacij z EOK in EU in okrepljeni podpori (npr. prek razvojne pomoči) tretjim državam za razvoj NOK;

27.  priznava, da je v interesu tretjih držav, da EOK uporabljajo kot referenčno točko za svoje kvalifikacijske sisteme in za revizijo EOK, da bi se poenostavila formalna primerjava kvalifikacij, pridobljenih v tretjih državah, s kvalifikacijami, pridobljenimi v EU;

28.  vztraja, da bi morali biti ustrezni deležniki, kot so javni zavodi za zaposlovanje, socialni partnerji, ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter civilna družba, bolj vključeni in tesneje sodelovati pri ustvarjanju, izvajanju, spodbujanju in nadzorovanju EOK na ravni EU in na nacionalni ravni, da bi mu zagotovili široko podporo;

29.  meni, da instrument, kot je EOK, potrebuje stalno posodabljanje in prilagajanje, zato bi ga bilo treba podpreti in izboljšati z rednim spremljanjem, zlasti glede njegove prijaznosti do uporabnikov, prehodnosti in preglednosti; poudarja, da bo EOK postal uspešen le, če se bodo države članice resnično zavezale k njegovemu izvajanju in uporabi;

30.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 111, 6.5.2008, str. 1.
(2) UL L 390, 31.12.2004, str.6.
(3) UL C 417, 15.12.2015, str. 25.
(4) UL C 398, 22.12.2012, str. 1.
(5) UL C 155, 8.7.2009, str. 1.
(6) https://www.eqar.eu
(7) http://ec.europa.eu/education/library/publications/2015/ects-users-guide_en.pdf
(8) UL C 155, 8.7.2009, str. 11.
(9) UL L 347, 20.12.2013, str. 50.
(10) UL L 255, 30.9.2005, str. 22.
(11) UL L 354, 28.12.2013, str. 132.

Pravno obvestilo