Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2302(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0139/2017

Predložena besedila :

A8-0139/2017

Razprave :

PV 18/05/2017 - 8
CRE 18/05/2017 - 8

Glasovanja :

PV 18/05/2017 - 11.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0222

Sprejeta besedila
PDF 364kWORD 56k
Četrtek, 18. maj 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Ustrezna mešanica financiranja evropskih regij: uravnoteženje finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev v kohezijski politiki EU
P8_TA(2017)0222A8-0139/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. maja 2017 o ustrezni mešanici financiranja evropskih regij: uravnoteženje finančnih instrumentov in nepovratnih sredstev v kohezijski politiki EU (2016/2302(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti naslova XVIII Pogodbe,

–  ob upoštevanju člena 349 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(1) (uredba o skupnih določbah) ter delegiranih in izvedbenih aktov, povezanih z ustreznimi členi omenjene uredbe,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1301/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem skladu za regionalni razvoj in o posebnih določbah glede cilja „naložbe za rast in delovna mesta“ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1080/2006(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1300/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1084/2006(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o evropskem teritorialnem sodelovanju – najboljša praksa in inovativni ukrepi(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. oktobra 2015 o kohezijski politiki in pregledu strategije Evropa 2020(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o naložbah za delovna mesta in rast: spodbujanje ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v Uniji(8),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za regionalni razvoj iz poročila Odbora za proračunski nadzor z naslovom Evropska investicijska banka (EIB) – letno poročilo 2014 (A8-0050/2016),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. decembra 2015 z naslovom Vlaganje v delovna mesta in rast – za kar največji prispevek evropskih strukturnih in investicijskih skladov (COM(2015)0639),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. novembra 2014 z naslovom Naložbeni načrt za Evropo (COM(2014)0903),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. januarja 2014 z naslovom Smernice o državni pomoči za spodbujanje naložb tveganega financiranja(9),

–  ob upoštevanju šestega poročila Komisije o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji z dne 23. julija 2014 z naslovom Naložbe za delovna mesta in rast (COM(2014)0473),

–  ob upoštevanju zbirnega poročila Komisije iz avgusta 2016 o naknadni oceni programov kohezijske politike za obdobje 2007–2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu,

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 30. oktobra 2014 o finančnih instrumentih, ki jih podpira splošni proračun v skladu s členom 140(8) finančne uredbe z dne 31. decembra 2013 (COM(2014)0686),

–  ob upoštevanju navodil Komisije za države članice z dne 26. novembra 2015 o členu 42(1)(d) uredbe o skupnih določbah – upravičeni stroški upravljanja in provizije za upravljanje,

–  ob upoštevanju navodil Komisije z dne 10. avgusta 2015 za države članice o členu 37(7) (8) (9) – kombiniranje podpore iz finančnih instrumentov z drugimi oblikami podpore,

–  ob upoštevanju navodil Komisije za države članice z dne 27. marca 2015 o členu 37(2) uredbe o skupnih določbah – predhodna ocena,

–  ob upoštevanju kratkih navodil Komisije za organe upravljanja z dne 2. julija 2014 o finančnih instrumentih v programih evropskih strukturnih in investicijskih skladih v obdobju 2014–2020,

–  ob upoštevanju zbirnega poročila Komisije iz novembra 2016 o finančnih instrumentih v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov. Povzetki podatkov o napredku pri financiranju in izvajanju finančnih instrumentov za programsko obdobje 2014–2020 v skladu s členom 46 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta,

–  ob upoštevanju zbirnega poročila Komisije iz decembra 2015 z naslovom Povzetek podatkov o napredku pri financiranju in izvajanju instrumentov finančnega inženiringa za programsko obdobje 2014–2020 v skladu s členom 46 Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta,

–  ob upoštevanju zbirnega poročila Komisije iz septembra 2014 o povzetku podatkov o napredku pri financiranju in izvajanju instrumentov finančnega inženiringa v skladu s členom 67(2)(j) Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006, ki so jih sporočili organi upravljanja,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 13. novembra 2015 o dejavnostih, povezanih s finančnimi instrumenti (spremni dokument k Poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o finančnih instrumentih, ki jih podpira splošni proračun po členu 140(8) finančne uredbe od 31. decembra 2014) (SWD(2015)0206),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 19/2016 z naslovom Izvrševanje proračuna EU s finančnimi instrumenti – izkušnje, pridobljene v programskem obdobju 2007–2013,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Računskega sodišča št. 5/2015 z naslovom Ali so finančni instrumenti uspešno in obetavno orodje na področju razvoja podeželja?,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 16/2014 z naslovom Uspešnost kombiniranja nepovratnih sredstev regionalnih naložbenih instrumentov s posojili finančnih institucij pri podpori zunanjim politikam EU,

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 2/2012 o finančnih instrumentih za MSP, ki jih sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj,

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Finančni instrumenti v podporo teritorialnemu razvoju,

–  ob upoštevanju končnega poročila Evropske investicijske banke iz marca 2013 z naslovom Finančni instrumenti: Pregled stanja v pripravah na programsko obdobje 2014–2020,

–  ob upoštevanju študije iz oktobra 2016 o finančnih instrumentih v programskem obdobju 2014–2020: prve izkušnje držav članic, ki jo je naročil Generalni direktorat Parlamenta za notranjo politiko, tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika,

–  ob upoštevanju študije iz marca 2016 o pregledu vloge, ki jo ima skupina Evropske investicijske banke v evropski kohezijski politiki, ki jo je naročil Generalni direktorat Parlamenta za notranjo politiko, tematski sektor B: strukturna in kohezijska politika,

–  ob upoštevanju kratkega poročila Službe Evropskega parlamenta za raziskave iz maja 2016 o izzivih za kohezijsko politiko EU: vprašanja v reformi po letu 2020,

–  ob upoštevanju informativnega pregleda Službe Evropskega parlamenta za raziskave iz septembra 2015 o izvajanju kohezijske politike v EU-28,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za regionalni razvoj ter mnenj Odbora za proračun in Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0139/2017),

A.  ker se je zaradi pregleda/revizije večletnega finančnega okvira in dejstva, da je programsko obdobje 2014–2020 skoraj na polovici, začela razprava o mešanici nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov za naložbe iz proračuna EU v obdobju po letu 2020;

B.  ker predlog omnibus (COM(2016)0605) pomeni edino priložnost za več srednjeročnih izboljšav sistema, ki ureja sedanje programsko obdobje;

C.  ker pojem „finančni instrumenti“ zajema vrsto instrumentov in ker njihova ocena in odločanje o njihovi uporabi zahtevata redno in podrobnejše analiziranje posameznih primerov, povezano z oceno posebnih potreb lokalnega in regionalnega gospodarstva ali posamezne ciljne skupine;

Obdobje 2007–2013 – zanesljive naložbe z nepovratnimi sredstvi in finančnimi instrumenti

1.  priznava, da čeprav so bili finančni instrumenti zasnovani pred finančno in gospodarsko krizo ter niso bili najprimernejši za gospodarske okoliščine krize, poročanje Komisije prepričljivo dokazuje, da so naložbe iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov v obliki nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov znatno vplivale na regije EU ter prinesle vidne rezultate, in sicer so naložbe znašale 347,6 milijarde EUR, kar ne vključuje nacionalnega sofinanciranja in pridobljenih dodatnih sredstev;

2.  pozdravlja sedanje dejavnosti Evropske investicijske banke na področju kohezijske politike, ki so razvidne iz letnih in sektorskih poročil in vplivajo na mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo, infrastrukturo, raziskave in inovacije, okolje, energijo in kmetijstvo; ugotavlja, da naj bi posojila Evropske investicijske banke za podporo kohezijske politike v obdobju 2007–2013 po ocenah znašala 147 milijard EUR, kar je približno 38 % vseh posojil v EU;

Obdobje 2014–2020 – novo obdobje naložb iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov

3.  pozdravlja, da bo EU v obdobju 2014–2020 za naložbe iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov predvidoma namenila 454 milijard EUR, ta znesek pa naj bi se z nacionalnim sofinanciranjem naložb v obliki nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov povzpel na 637 milijard EUR;

4.  priznava, da sta se količina in kakovost finančnih instrumentov (v obliki mikrokreditov, posojil, jamstev, lastniškega in tveganega kapitala) pod skupnim upravljanjem v okviru kohezijske politike povečali; poudarja glavna razloga za ta trend – v obdobju 2007–2013 so bile pridobljene dragocene izkušnje glede izvajanja evropskih strukturnih in investicijskih skladov prek nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov, medtem ko obdobje 2014–2020 odraža potrebo po povečanju finančnih instrumentov zaradi fiskalnih omejitev po krizi;

5.  ugotavlja, da bi se po ocenah sredstva, dodeljena v finančne instrumente iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada in Evropskega socialnega sklada, med obdobjema 2007–2013, ko so znašala 11,7 milijarde EUR, ter 2014–2020, ko bi znašala 20,9 milijarde EUR, skoraj podvojila; ugotavlja, da bi bilo finančnim instrumentom v obdobju 2014–2020 tako namenjenih 6 % vseh sredstev za kohezijsko politiko v višini 351,8 milijarde EUR, medtem ko jim je bilo v obdobju 2007–2013 namenjenih 3,4 % od 347 milijard EUR;

6.  ugotavlja, da dodeljena sredstva iz Kohezijskega sklada znašajo približno 75 milijard EUR, kar je 11,8 % vseh dodeljenih finančnih instrumentov v obdobju 2014–2020; pozdravlja povečanje dodeljenih sredstev s 70 milijard EUR v obdobju 2007–2013 na 75 milijard v obdobju 2014–2020; poudarja, da Kohezijskemu skladu ne bi smeli dodeliti manj sredstev, saj je treba upoštevati, da približno 34 % prebivalcev EU živi v regijah, ki prejemajo pomoč iz tega sklada;

7.  je seznanjen s tem, da so prispevki za operativne programe, ki jih je 21 držav članic do 31. decembra 2015 vložilo v finančne instrumente v sklopu veljavnega večletnega finančnega okvira, znašali 5571,63 milijona EUR, pri čemer je bilo 5005,25 milijona EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Kohezijskega sklada;

8.  pozdravlja dejstvo, da lahko bistvene regulativne spremembe pri načrtovanju, izvajanju in upravljanju finančnih instrumentov, kot so neposredne povezave z vsemi 11 tematskimi cilji, ustrezna obvezna predhodna ocena, ki omogoča prepoznavanje tržnih pomanjkljivosti, ter oblikovanje prilagojenih in poenostavljenih standardnih finančnih instrumentov in mehanizmov poročanja, pomembno pripomorejo k privlačnosti in hitrosti izvajanja kohezijske politike, in sicer z obravnavanjem pravnih negotovosti iz obdobja 2007–2013; poziva pa k prizadevanju, s katerim bi zagotovili, da te spremembe ne bodo vplivale na privlačnost finančnih instrumentov in hitrost njihovega izvajanja;

Nepovratna sredstva in finančni instrumenti – logika ukrepanja opredeljuje mešanico virov

9.  poudarja, da se z nepovratnimi sredstvi in finančnimi instrumenti evropskih strukturnih in investicijskih skladov v okviru skupnega upravljanja sicer podpirajo enaki cilji kohezijske politike, ki pa sami niso končni cilj, saj sta njihova logika ukrepanja in uporaba za izpolnjevanje potreb razvoja in trga ter glede na različna področja delovanja drugačni;

10.  priznava, da imajo nepovratna sredstva, odvisno od vrste projekta, nekatere prednosti v primerjavi s finančnimi instrumenti: podpiranje projektov, pri katerih se morda ne ustvarja prihodek, zagotavljanje financiranja projektov, ki iz različnih razlogov ne morejo pritegniti zasebnih ali javnih sredstev, usmerjanje na posebne upravičence, vprašanja in regionalne prednostne naloge ter manjša zapletenost uporabe zaradi obstoječih izkušenj in zmogljivosti; priznava, da za nepovratna sredstva v nekaterih primerih veljajo omejitve: težave pri doseganju kakovosti in vzdržnosti projektov, tveganje, da bi morebitne zasebne naložbe dolgoročno nadomestilo javno financiranje in jih izrinilo tudi v primeru obnavljajočih se projektov, in zmožnost ustvarjanja prihodkov za odplačilo financiranja s posojili;

11.  priznava, da tudi finančni instrumenti omogočajo prednosti, kot so učinki finančnega vzvoda in obnavljanja financiranja, privlačnost zasebnega kapitala ter odprava posebnih naložbenih vrzeli v okviru visokokakovostnih dobičkonosnih projektov, s tem pa povečanje učinkovitosti in uspešnosti izvajanja regionalne politike; priznava, da imajo finančni instrumenti tudi določene pomanjkljivosti, zaradi katerih lahko pridejo v navzkrižje s privlačnejšimi nacionalnimi in regionalnimi instrumenti, na primer: počasnejše izvajanje v nekaterih regijah, večja zapletenost, vzvod finančnih instrumentov, podprtih z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, ki je nižji od pričakovanega, v nekaterih primerih pa tudi višji stroški izvajanja in provizije za upravljanje; ugotavlja, da so na nekaterih področjih politike, kot so nekatere vrste javne infrastrukture, socialne storitve, raziskave in inovacije ali na splošno projekti, ki ne ustvarjajo prihodkov, nepovratna sredstva bolj zaželena oblika naložb;

12.  poudarja, da logika ukrepanja nepovratnih sredstev in finančnih sredstev ne ločuje, temveč jih združuje, da bi ustvarila enake konkurenčne pogoje, tako da je mogoče v okviru kohezijske politike z različnimi ukrepi bolje zajeti upravičence in naložbene vrzeli; poudarja, da logika ukrepanja pomeni pristop od spodaj navzgor pri načrtovanju programov evropskih strukturnih in investicijskih skladov in da bi morale vse države članice in regije še naprej upoštevati najprimernejšo možnost, ko svobodno določajo delež finančnih instrumentov ali nepovratnih sredstev kot izvedbenih orodij, ki bodo prispevala k izbranim prednostnim nalogam v njihovih operativnih programih, ob tem pa vključiti lokalne in regionalne organe, ki imajo pri tem bistveno vlogo; opozarja, da so organi upravljanja tisti, ki morajo prostovoljno določiti, katera vrsta finančnega instrumenta je najprimernejša za njegovo izvajanje;

Uspešnost finančnih instrumentov – izzivi

13.  priznava pomen uporabe finančnih instrumentov pri dejavnostih kohezijske politike; pozdravlja dejstvo, da je kljub poznemu začetku sedanjega programskega obdobja v poročilih o izvajanju finančnih instrumentov leta 2015 ugotovljen napredek; ugotavlja pa, da je napredek pri izvajanju finančnih instrumentov v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov zelo različen, ne le med državami članicami EU temveč tudi znotraj njih; opozarja, da so bila poleg pozitivnih izkušenj in učinka uporabe finančnih instrumentov v programskem obdobju 2007–2013 izpostavljena tudi številna vprašanja uspešnosti: pozen začetek dejavnosti, netočna ocena trga, različno črpanje sredstev v regijah, splošno nizka stopnja izplačil, majhen učinek finančnega vzvoda, težave pri obnavljanju sredstev, visoki stroški in provizije upravljanja ter neprimerno visoke dotacije; opominja, da se je število ugotovljenih pomanjkljivosti zmanjšalo s ciljnimi ukrepi po letu 2015, potem ko je Komisija podaljšala posebne roke za izvajanje finančnih instrumentov;

14.  ugotavlja, da zamude pri izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov lahko vplivajo na stopnje izplačil, obnavljanje in finančne vzvode, pri čemer bi morali slednji temeljiti na opredelitvi in na metodologijah, ki jih uporabljajo mednarodne organizacije, kot je OECD, in jasno razločevati med javnimi in zasebnimi prispevki, obenem pa bi bilo treba opredeliti točno raven finančnega vzvoda, ki jo omogoča vsak finančni instrument, in sicer glede na državo in regijo; želi spomniti na to, da so zamude v obdobju 2007–2013 nepopravljivo prizadele učinkovitost finančnih instrumentov Evropskega sklada za regionalni razvoj in Evropskega socialnega sklada, ki zato ni bila optimalna; poudarja, da lahko zapoznelo izvajanje zaradi poznega začetka programskega obdobja negativno vpliva na uspešnost finančnih instrumentov v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, kar bi lahko povzročilo netočne ugotovitve v oceni ob koncu obdobja; zato poziva, naj države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za ublažitev negativnih učinkov zapoznelega izvajanja, zlasti kar zadeva tveganje omejene uporabe in vpliv finančnih instrumentov;

15.  je zelo zaskrbljen, ker obstaja velika možnost, da bi se v drugi polovici veljavnega večletnega finančnega okvira ponovno nakopičili neporavnani računi, kar bi lahko močno vplivalo na druge politike, ki jih financira EU;

16.  se zaveda, da po EU prihaja do znatnih razlik pri uveljavljanju finančnih instrumentov, vključno z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi in Evropskim skladom za strateške naložbe, pri začetnih rezultatih teh skladov ter pri pričakovanem vzvodu dodatnih sredstev, pa tudi pri drugih finančnih instrumentih EU v najuspešnejših gospodarstvih Unije, ki prispevajo k spodkopavanju ciljev kohezijske politike; poudarja, da je splošni uspeh teh instrumentov odvisen od tega, kako enostavni so za uporabo, in od zmožnosti držav članic, da prek njih upravljajo naložbe, za katere po so potrebni natančni in različni kazalniki, ki bi omogočili ocenjevanje njihovega dejanskega vpliva na kohezijsko politiko;

Poenostavitev, sinergija in tehnična pomoč – rešitve

17.  pozdravlja ukrepe Komisije za optimizacijo ureditve in zmanjšanje birokracije; poudarja, da je ureditev kljub izboljšavam še vedno zapletena in da problemi zaradi dolgotrajnega vzpostavljanja in upravnih obremenitev za prejemnike odvračajo od uporabe finančnih instrumentov; poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z Evropsko investicijsko banko, Evropskim investicijskim skladom in organi upravljanja omogoči lažje združevanje mikrokreditov, posojil, jamstev, lastniškega in tveganega kapitala v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov, pri čemer pa naj zagotovi enako raven preglednosti, demokratičnega nadzora, poročanja in nadzora;

18.  ugotavlja, da posebne določbe omejujejo prožnost pri dejavnostih s finančnimi instrumenti; poudarja, da se pravila o državni pomoči zdijo posebno obremenjujoča, zlasti pri kombiniranju nepovratnih sredstev s finančnimi instrumenti; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezen okvir za državno pomoč in naj prouči dodatne možnosti za poenostavitev skladnosti s pravili o državni pomoči na vseh treh ravneh – za organe upravljanja, sklad skladov in finančne posrednike; poziva k enakim konkurenčnim pogojem pri pravilih o državni pomoči za vse finančne instrumente, da bi preprečili prednostno obravnavanje nekaterih virov financiranja pred drugimi, zlasti pri podpori malim in srednjim podjetjem;

19.  poudarja pomen revizije smotrnosti poslovanja finančnih instrumentov, vključno z revizijo dejavnosti skupine Evropske investicijske banke na področju kohezijske politike; ugotavlja, da imajo revizijske dejavnosti dostop do celotnega cikla evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poziva Komisijo in nacionalne organe, naj v okviru procesa revizije opredelijo možnosti za poenostavitev in sinergijo; zato poziva Komisijo, naj se osredotoči tudi na primerjalno analizo nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov, nadaljnjo krepitev zmogljivosti, revizijsko metodologijo in smernice za postopke revizije, ki ne bi smeli povečati finančnega in upravnega bremena za upravičence;

20.  poudarja, da potencial kombiniranja nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov še ni raziskan; poudarja, da je treba poleg navodil za pristojne organe poenostaviti in harmonizirati tudi pravila, ki se nanašajo na kombiniranje različnih evropskih strukturnih in investicijskih skladov, in pravila, ki se nanašajo na kombiniranje teh skladov z instrumenti, kot je program Obzorje 2020 in Evropski sklad za strateške naložbe; poziva k boljši pravni ureditvi v obliki jasnih, doslednih in usmerjenih pravil na področju zmanjšanja upravnih obremenitev s poenostavitvijo omenjenega kombiniranja dodeljenih sredstev iz več kot enega programa z istim finančnim instrumentom, pa tudi k omogočanju kombiniranja mikrofinančnih instrumentov v operacijah Evropskega socialnega sklada ter nadaljnji poenostavitvi javnih naročil pri izbiri finančnih posrednikov in za javno-zasebna partnerstva; poziva k boljši usklajenosti med različnimi strategijami; poudarja, da je z združevanjem nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov z drugimi viri financiranja lahko struktura financiranja privlačnejša za upravičence in vlagatelje iz javnega in zasebnega sektorja zaradi boljše delitve tveganja in večje uspešnosti projekta, ter tako pomaga instrumentom, s tem pa bi instrumenti lažje zagotovili potencial dolgoročne rasti;

21.  ugotavlja, da je mogoče z naložbenimi partnerstvi izboljšati uporabo finančnih instrumentov, javno-zasebna partnerstva pa izboljšujejo sinergije med viri financiranja ter ohranjajo potrebno ravnovesje med zasebnimi in javnimi interesi; poudarja, da je treba spodbujati uporabo finančnih instrumentov v okviru pobud lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, in celostnih teritorialnih naložb;

22.  pozdravlja obstoječe prakse tehnične pomoči, ki jo prek platforme fi-compass zagotavljata Komisija in skupina Evropske investicijske banke; obžaluje, da je za pristojne organe in zlasti za prejemnike finančnih instrumentov malo podpornih storitev na terenu, mnogi lokalni in regionalni organi pa so imeli tehnične težave ter niso imeli zmogljivosti in strokovnega znanja za učinkovito uporabo finančnih instrumentov;; poziva k vzpostavitvi tehnične pomoči, ki je namenjena prvenstveno lokalnim ali regionalnim deležnikom, pa tudi vsem sodelujočim partnerjem, vendar se ne sme uporabiti za financiranje dejavnosti nacionalnih organov; poleg tega poziva, naj Komisija in Evropska investicijska banka oblikujeta skupni načrt tehnične pomoči, ki bo vključeval finančno in nefinančno svetovanje, zlasti za pomembnejše projekte, krepitev zmogljivosti, usposabljanje, podporo ter izmenjavo znanja in izkušenj; poziva tudi k vzpostavitvi kombinacije strokovnega znanja (vključno s pravnim svetovanjem) o predpisih na področju kohezijske politike, o finančnih produktih ter o državni pomoči in javnih naročilih, ki bo namenjen nacionalnim organom, upravljavcem skladom in upravičencem, obenem pa poudarja, da se je treba izogibati podvajanju struktur;

23.  poziva Komisijo, naj poveča prepoznavnost naložb iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter jasneje pokaže, da so bila uporabljena sredstva EU; poziva tudi k zagotavljanju ustreznih in celovitih informacij ter obvestil o možnostih financiranja iz EU, kar bi spodbudilo uporabo teh možnosti v javnem in zasebnem sektorju, namenjeno pa bi bilo potencialnim upravičencem in zlasti mladim;

Na poti k pravi mešanici financiranja za obdobje po letu 2020 in prihodnost kohezijske politike

24.  priznava, da izzivi, kot so migracije in varnost, ali sedanji in prihodnji politični razvoj dogodkov v EU ne bi smeli negativno vplivati na naložbe ali cilje v okviru kohezijske politike in pričakovane rezultate, zlasti po koncu sedanjega programskega obdobja;

25.  priznava, da imajo tako nepovratna sredstva kot finančni instrumenti svojo posebno vlogo v kohezijski politiki, kljub temu pa je njihov skupni namen v okviru 11 tematskih ciljev doseči pet krovnih ciljev strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast; poudarja, da je treba zagotoviti, da finančni instrumenti ne zamenjajo nepovratnih sredstev kot glavnega orodja kohezijske politike, obenem pa poudarja, da je treba ohranjati obnovljivo naravo sredstev, ki so na voljo za ponovne naložbe, in sicer na podlagi sektorjev in ukrepov, ki jih lahko podpirajo;

26.  poudarja, da je uspešnost finančnih instrumentov večja v razvitih regijah in na območjih velikih mest, kjer so finančni trgi bolje razviti, medtem ko najbolj oddaljene regije in regije z visoko harmonizirano stopnjo brezposelnosti in nizko gostoto prebivalstva težko privabijo naložbe, z nepovratnimi sredstvi pa se rešujejo regionalna strukturna vprašanja in regionalno uravnoteženo financiranje; ugotavlja, da je uspeh finančnih instrumentov odvisen od več dejavnikov in na podlagi enega samega merila ni mogoče priti do splošnih zaključkov; ugotavlja, da ni mogoče upravičiti uvedbe zavezujočih ciljev za uporabo finančnih instrumentov v kohezijski politiki po letu 2020; ugotavlja, da povečanje deleža finančnih instrumentov ne bi smelo vplivati na dodeljevanje nepovratnih finančnih prispevkov, saj bi to preprečevalo uravnoteženost; poudarja, da morajo biti v številnih javnih politikah najpomembnejša nepovratna sredstva, finančni instrumenti pa jih lahko dopolnjujejo, pri čemer je treba zagotoviti polno skladnost z ustrezno predhodno oceno in tržno analizo; poziva k nadaljnjemu spodbujanju uporabe finančnih instrumentov v programih Interreg, da bi tako postali bolj skladni s cilji evropskega teritorialnega sodelovanja;

27.  želi spomniti, da izkušnje pri izvajanju evropskih strukturnih in investicijskih skladov kažejo, da se z mešanico financiranja z nepovratnimi sredstvi in finančnimi instrumenti rešujejo specifične razmere in vrzeli na področju socialne, ekonomske in teritorialne kohezije; poudarja, da mešanica financiranja ne more privesti do enotne rešitve, kar je posledica več dejavnikov: geografska regija, področje politike, vrsta in velikost upravičenca, upravna zmogljivost, tržni pogoji, obstoj konkurenčnih instrumentov, poslovno okolje ter fiskalni in gospodarski položaj;

o
o   o

28.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in nacionalnim parlamentom.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 289.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 470.
(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 281.
(5) UL L 169, 1.7.2015, str. 1.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0321.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0384.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0308.
(9) UL C 19, 22.1.2014, str. 4.

Pravno obvestilo