Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2545(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0290/2017

Predložena besedila :

B8-0290/2017

Razprave :

PV 17/05/2017 - 19
CRE 17/05/2017 - 19

Glasovanja :

PV 18/05/2017 - 11.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0228

Sprejeta besedila
PDF 264kWORD 53k
Četrtek, 18. maj 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Cestni promet v Evropski uniji
P8_TA(2017)0228B8-0290/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 18. maja 2017 o cestnem prometu v Evropski uniji (2017/2545(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 91 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES z dne 17. junija 1999 o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1071/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih glede pogojev za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1073/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do mednarodnega trga avtobusnih prevozov(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 165/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o tahografu v cestnem prometu(7),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z naslovom Načrt za enotni evropski prometni prostor – na poti h konkurenčnemu in z viri gospodarnemu prometnemu sistemu (COM(2011)0144),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o izvajanju bele knjige o prometu iz leta 2011: ocena in pot naprej proti trajnostni mobilnosti(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o logistiki v EU in multimodalnem prometu na novih koridorjih TEN-T(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. novembra 2016 o novih priložnostih za mala prevozna podjetja, vključno s sodelovalnimi poslovnimi modeli(10),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu 2014 o stanju na trgu cestnega prevoza v Uniji (COM(2014)0222),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2015/413 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2015 o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu(11),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropska strategija za mobilnost z nizkimi emisijami (COM(2016)0501) in sporočila Komisije z naslovom Transport and CO2 (Promet in CO2) (COM(1998)0204),

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma in z njim povezane zaveze, da se povečanje globalne temperature ohrani precej pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko ravnjo in da se prizadeva za omejitev povečanja celo na 1,5 °C,

–  ob upoštevanju izjave iz Amsterdama z dne 14. aprila 2016 o sodelovanju na področju povezane in avtomatizirane vožnje - Na poti k povezanim in avtomatiziranim vozilom na evropskih cestah,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2016 o socialnem dampingu v Evropski uniji(12),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropska strategija za kooperativne inteligentne prometne sisteme – mejnik na poti h kooperativni, povezani in avtomatizirani mobilnosti – (COM(2016)0766),

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker bi Komisija nujno morala predložiti zakonodajne predloge v zvezi s trgom cestnega prevoza blaga (v nadaljevanju „cestne pobude“), da bi opredelili in obravnavali izzive, s katerimi se sektor sooča;

B.  ker sektor cestnega prevoza v EU neposredno ustvarja 5 milijonov delovnih mest in prispeva skoraj 2 % k BDP Evropske unije, v njem pa deluje 344 000 podjetij za cestni prevoz potnikov in več kot 560 000 podjetij za cestni prevoz blaga(13);

C.  ker je bilo leta 2013 v okviru dejavnosti cestnega prevoza potnikov v EU prevoženih 5 323 milijard potniških kilometrov, od katerih je bilo v EU-28 72,3 % skupnih prometnih dejavnosti opravljenega s potniškimi avtomobili, 8,1 % pa z avtobusi(14);

D.  ker je varnost v cestnem prometu še vedno aktualna tema v EU, saj je v letu 2015 bilo resno poškodovanih 135 000 ljudi, 26 100 pa jih je umrlo;

E.  ker je cestni promet gonilna sila gospodarstva EU in bi moral ohraniti vodilno vlogo pri ustvarjanju nadaljnje gospodarske rasti, ustvarjanju delovnih mest ter spodbujanju konkurenčnosti in teritorialne kohezije, hkrati pa je nujno, da postane bolj trajnosten ter spoštuje dostojne delovne pogoje in socialne pravice;

F.  ker je cestni promet sektor, v katerem ima Evropa svetovni primat, tako v proizvodnji kot v prevoznih storitvah, in ker je bistveno, da se evropski cestni promet razvija naprej, da vlaga in se obnavlja na trajnostni in ekološki način, da bi ohranili tehnološki primat na globalni ravni v globalnem gospodarstvu, ki ga vse bolj zaznamuje pojav vplivnih novih udeležencev in novih poslovnih modelov;

G.  ker se v cestnem prometu nadaljuje opuščanje fosilnih goriv, saj je nujno treba izboljšati njegovo energijsko učinkovitost in trajnost, predvsem z alternativnimi gorivi, alternativnimi pogonskimi sistemi in digitalizacijo ter na stroškovno učinkovit način, ne da bi žrtvovali njegovo konkurenčnost;

H.  ker ima promet pomembno vlogo pri podnebnih spremembah, saj proizvede okoli 23,2 % vseh emisij toplogrednih plinov v EU, in ker je cestni promet EU v letu 2014 proizvedel 72,8 % emisij toplogrednih plinov iz prometa;

I.  ker naj bi zastoji na cesti po ocenah za gospodarstvo EU pomenili izgubo v višini 1 % njenega BDP, izgubo časa, dodatno porabo goriva in onesnaženje;

J.  ker se mednarodni cestni prevoz blaga sooča z vse večjim številom regulativnih ovir, ki so jih postavile države članice;

K.  ker so multimodalna omrežja in povezovanje različnih načinov prevoza in storitev potencialno koristni za izboljšanje potniških in tovornih prometnih povezav in učinkovitosti, s čimer lahko pripomorejo k zmanjšanju ogljikovih in drugih škodljivih emisij;

L.  ker države članice ne izvršujejo dovolj zakonodaje EU o kabotaži;

M.  ker pri izvrševanju veljavne zakonodaje o delovnih pogojih, socialnih pravicah in varnosti v cestnem prometu prihaja do ogromnih razlik po Uniji;

Izboljšanje konkurenčnosti in inovacij v cestnem sektorju

1.  meni, da bi morali s cestnimi pobudami zagotoviti zagon, ki je močno potreben za bolj trajnostni, varen, inovativen in konkurenčen evropski cestni sektor, dodatno razviti evropsko cestno infrastrukturo, da bi izboljšali kakovost cestnega prevoza in logistike, zagotovili enake konkurenčne pogoje za prevoznike na globalnem trgu, dokončali in izboljšali delovanje notranjega trga za cestni prevoz potnikov in blaga ter oblikovali dolgoročno strategijo za evropski cestni sektor;

2.  meni tudi, da bi s cestnimi pobudami morali spodbujati tehnološki razvoj vozil, promovirati alternativna goriva, okrepiti interoperabilnost prometnih sistemov in načinov prevoza ter zagotoviti dostop do trga za male in srednje prevoznike;

3.  poziva Komisijo, naj upošteva resolucijo Parlamenta z dne 9. septembra 2015 o izvajanju bele knjige o prometu iz leta 2011 pri oblikovanju cestnih pobud; poudarja, da je treba cestni promet obravnavati celovito in dolgoročno v okviru politike EU za intermodalni in trajnostni promet;

4.  poziva Komisijo, naj pri pripravi svežnja o pobudi za cestno mobilnost prav tako upošteva resolucijo Parlamenta z dne 14. septembra 2016 o socialnem dampingu v Evropski uniji;

5.  poudarja, da je cestni sektor pomemben ustvarjalec delovnih mest in rasti v EU ter da so gospodarske razmere tesno povezane z njegovo konkurenčnostjo; zato poziva k proaktivnim politikam, namenjenim podpori in razvoju trajnostnega cestnega sektorja s pošteno konkurenco, zlasti za mala in srednja podjetja, da bi omogočili prihodnji digitalni, tehnološki in okoljski razvoj sektorja, hkrati pa spodbudili izpopolnjevanje delovne sile;

6.  poziva evropski cestni sektor, naj izkoristi priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija; poziva Komisijo, naj razvije infrastrukturo za komunikacijo tako med vozili kot med vozili in infrastrukturo, da bi okrepili varnost na cesti in učinkovitost ter da bi pripravili prihodnost cestne mobilnosti; poudarja, da je treba razviti prenos tehnologij za vozila, povečati njihovo logistično podporo in v zvezi s tem pripraviti ustrezne opredelitve in pravila; poziva Komisijo, naj predvidi ustrezni regulativni okvir za povezano in avtomatizirano vožnjo ter za nove sodelovalne poslovne modele;

7.  poziva Komisijo, naj okrepi harmonizacijo prevoza potnikov in prevoza blaga, zlasti za sisteme elektronskega cestninjenja v EU, saj sedanje pomanjkanje harmonizacije povzroča dodatne stroške za prevoz; v zvezi s tem spodbuja uporabo digitalnih tehnologij (dokumenti brez papirja in standardizirani dokumenti, pametni tahograf e-CMR it.), da bi zagotovili popolnoma delujoč notranji trg;

Lajšanje čezmejne mobilnosti na cesti

8.  poziva države članice, naj bolj natančno izvajajo ustrezna pravila EU, in Komisijo, naj podrobneje spremlja to izvajanje, tudi glede čezmejnega sodelovanja, razlaganje in pravilno in nediskriminatorno izvrševanje veljavne zakonodaje ter se loti harmonizacije nacionalnih zakonodaj; meni, da bi morala Komisija, kjer je legitimno, sprožiti postopke za ugotavljanje kršitev zoper zakone in ukrepe, ki ukrivljajo trg;

9.  poziva države članice, naj tesneje sodelujejo z organizacijo Euro Contrôle Route in evropsko mrežo prometnih policij (TISPOL), da bi izboljšale izvrševanje zakonodaje o cestnem prometu v Evropi in oblikovale trden mehanizem za zagotovitev enakega in ustreznega izvajanja veljavnega pravnega reda, na primer s podporo državam članicam pri certificiranju, standardizaciji, strokovnem znanju, zbiranju podatkov, usposabljanju in inšpekcijskih pregledih ter z upravljanjem platform za izmenjavo informacij med nacionalnimi strokovnjaki in organi;

10.  poziva države članice, naj okrepijo nadzor, zlasti v zvezi z upoštevanjem časa vožnje in počitka in pravil o kabotaži, ter nalagajo učinkovite, sorazmerne in odvračilne sankcije; poziva Komisijo, naj pospeši obvezno uporabo digitalnih naprav, kot so pametni tahografi, in uporabo elektronskih tovornih listov (e-CMR), da bi izboljšali spremljanje skladnosti z ustreznimi pravili EU, hkrati pa zmanjšali upravne stroške;

11.  poziva Komisijo, naj nadaljuje harmonizacijo veljavnih pravil za obvezno varnostno opremo v lahkih in težkih motornih vozilih, kot so varnostni trikotniki, odsevni jopiči, rezervne žarnice ali etilometri;

12.  poziva Komisijo, naj preuči možnosti za zmanjšanje birokratskih in finančnih bremen v različnih nacionalnih zakonodajah, da bi olajšali svobodo zagotavljanja prevoznih storitev po EU;

13.  poudarja, da bi imel skladen, pregleden, nediskriminatoren in nebirokratski sistem cestninjenja, ki se izvaja v EU in je sorazmeren z uporabo ceste in zunanjimi stroški, ki jih povzročijo tovornjaki, avtobusi in avtomobili (načeli „uporabnik plača“ in „onesnaževalec plača“), pozitiven učinek na reševanje težav v zvezi s propadajočo cestno infrastrukturo, zastoji in onesnaževanjem; poziva Komisijo, naj pripravi okvir, ki bo zagotovil nediskriminatorno obravnavo in preprečeval razdrobljene sisteme cestninjenja osebnih vozil po EU;

14.  poziva Komisijo, naj predlaga revizijo direktive o evropskem elektronskem cestninjenju, ki bi moral vključevati zunanje stroške na podlagi načela „onesnaževalec plača“, biti popolnoma interoperabilen z namenom prispevanja k vzpostavitvi harmoniziranih tehničnih standardov EU za pobiranje cestnine, temeljiti na preglednosti, boljšem razvoju in integraciji različne opreme za pametne prometne sisteme, vgrajene v vozila, ter na jasnejši zakonodaji, da bi bolje opredelili in zavarovali pravice ponudnikov evropskega elektronskega cestninjenja in zmanjšali breme njihovih obveznosti;

15.  meni, da imajo države članice na obrobju in države, ki nimajo prave alternative cestnemu prevozu, več težav pri doseganju jedra notranjega trga EU; poziva Komisijo, naj v svoje cestne pobude vključi mehanizem za zmanjšanje pristojbin, ki jih morajo plačevati podjetja za cestni promet z obrobja;

16.  poudarja, da so najeta vozila običajno najnovejša in najbolj čista na trgu ter prispevajo k učinkovitosti cestnoprometnega sektorja; zato poziva Komisijo, naj pregleda veljavna pravila o najetih vozilih, ki trenutno državam članicam dovoljujejo prepoved uporabe tovrstnih vozil za dejavnosti mednarodnega prevoza;

17.  je zaskrbljen, ker nacionalni organi ne izvršujejo pravil o goljufijah v zvezi s tahografi in kabotažo, ter zato poziva Komisijo, naj obravnava te težave, med drugim z uporabo novih tehnologij, poenostavitvijo in pojasnitvijo določb o kabotaži ter z boljšo izmenjavo informacij med organi, da bi bolje izvrševali pravila po vsej EU in boljše spremljali kabotažo;

18.  meni, da bi morale biti zakonodajne zahteve sorazmerne z naravo poslovanja in velikostjo podjetja; vendar se sprašuje, ali je izvzetje, ki ga za lahka tovorna vozila določajo številni evropski predpisi, še vedno utemeljeno, glede na znatno povečanje njihove uporabe na področju mednarodnega prevoza blaga, ter zahteva, da Komisija predstavi diagnostično poročilo o posledicah njihove vse večje rabe za gospodarstvo, okolje in varnost;

19.  poudarja, da bi bilo treba olajšati čezmejno mobilnost na cestah s sosednjimi državami pristopnicami, in sicer z boljšo harmonizacijo standardov na področju cestne infrastrukture, signaliziranja in elektronskih sistemov, s čimer bi odpravili ozka grla, zlasti v osrednjem omrežju TEN-T;

Izboljšanje socialnih pogojev in varnostnih predpisov

20.  poudarja, da s svobodo do zagotavljanja prevoznih storitev po EU ne bi smeli upravičevati kršitev temeljnih pravic delavcev ali oslabiti veljavno zakonodajo o delovnih razmerah, kot so čas počitka, delovni vzorci, čas v tujini, dostop do znanj in spretnosti, usposabljanje in poklicni razvoj, zdravje in varnost, nega in socialna pomoč ter minimalna plača;

21.  meni, da je izjemno pomembno opozoriti Komisijo na njene lastne zaveze iz predloga za evropski steber socialnih pravic, zlasti glede:

   varne in prilagodljive zaposlitve, načelo 5d: „Preprečujejo se zaposlitvena razmerja, ki vodijo do negotovih delovnih razmer, vključno s prepovedjo zlorab netipičnih pogodb o zaposlitvi. Poskusne dobe ne bi smele trajati nerazumno dolgo“;
   poštene plače, načelo 6a: „Delavci imajo pravico do poštenih plač, ki zagotavljajo dostojen življenjski standard“;

opozarja, da pobude Komisije v zvezi s cestnim prometom ne smejo kršiti tega načela ali ogrožati pravic delavcev v tem sektorju;

22.  je zaskrbljen zaradi socialno spornih poslovnih praks, ki so tudi tvegane v smislu cestne varnosti, povezanih predvsem s pravili o kabotaži in tako imenovanimi slamnatimi družbami (zlasti vprašanja glede prikritega samozaposlovanja in namerno škodljivih praks ali izogibanja veljavne evropske in nacionalne zakonodaje, ki omogočajo nastanek nepoštene konkurence z nezakonitim zmanjševanjem stroškov dela in poslovanje in ki vodijo v kršitev pravic delavcev, do katerih pride zaradi nejasnosti evropskih pravil, različnih razlag in praks izvrševanja na nacionalni ravni);

23.  poziva Komisijo, naj pregleda zahteve o pravici do ustanavljanja, da bi izkoreninili slamnate družbe v sektorju cestnega prevoza;

24.  poziva Komisijo in države članice, naj nujno obravnavajo vprašanja, povezana z utrujenostjo voznikov, vključno z zagotavljanjem, da naložbe v cestno infrastrukturo vključujejo izboljšave objektov za voznike, zlasti za voznike na dolge proge, in da se zakonodaja o počitku popolnoma spoštuje;

25.  poziva Komisijo, naj pojasni pravila o kabotaži in pravila o dostopu do opravljanja dejavnosti prevoza v cestnem prometu ter izboljša njihovo izvajanje, da bi učinkovito obravnavala goljufije in zlorabe;

26.  zavrača nadaljnjo liberalizacijo kabotaže, zlasti neomejeno kabotažo v določenem številu dni;

27.  poziva Komisijo, naj pojasni izvajanje določb direktive o napotitvi delavcev v sektorju cestnega prevoza ter izboljša njihovo izvajanje in izvrševanje;

28.  poudarja, da se zaradi večjega povpraševanja po prevoznih storitvah, hitrega razvoja mednarodne trgovine in demografske situacije Evropa sooča s pomanjkanjem poklicnih voznikov; zato poziva Komisijo, naj olajša dostop mladih moških in žensk do tega poklica ter obravnava problema slabih delovnih pogojev za voznike in slabe kakovosti obcestne infrastrukture;

29.  opozarja, da različne nacionalne zakonodaje glede socialnih razmer in pravic v sektorju cestnega prevoza v Uniji ustvarjajo znatne in nesorazmerne upravne ovire za prevoznike, zlasti za mala in srednja podjetja, večajo kompleksnost pravnega okvira in spodkopavajo vzpostavitev notranjega trga v sektorju cestnega prevoza v Uniji ter povzročajo ovire za prosti pretok storitev in blaga;

30.  poziva Komisijo, naj pripravi predloge za bližajoče se cestne pobude, ki bodo omogočale učinkovitejše razlikovanje med svobodo opravljanja storitev in svobodo ustanavljanja s ciljem, da se bodo poslovne dejavnosti v državi članici, kjer podjetje nima svojega sedeža, izvajale zgolj začasno, in da bo za zaposlene veljala zakonodaja države, kjer imajo običajno delovno mesto ali kjer izvajajo večino poklicne dejavnosti;

31.  poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo kakovost dela v sektorju cestnega prevoza, zlasti kar zadeva usposabljanje, certificiranje, delovne pogoje in poklicni razvoj, da bi ustvarili kakovostna delovna mesta, razvili nove spretnosti in okrepili konkurenčnost cestnih prevoznikov v EU, da bi postali privlačnejši za mlade, hkrati pa bi se osredotočili na zagotavljanje ustreznega usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja za voznike;

32.  poziva Komisijo, naj pregleda direktivo o kombiniranem prevozu (92/106/EGS), da se okrepi multimodalni prevoz, odpravijo nepoštene prakse in zagotovi skladnost s socialno zakonodajo na področju kombiniranega prevoza;

33.  poziva Komisijo, naj oceni možnost vzpostavitve „elektronske in integrirane datoteke o prevozniku“ za vse prevoznike z licenco Skupnosti, saj bi to omogočalo, da se vsi ustrezni podatki o prevozniku, vozilu in vozniku, ugotovljeni pri cestnem preverjanju, zberejo na enem mestu;

34.  poudarja, da je sistem počivališč v EU nezadosten in neustrezen; zato poziva države članice, naj v posvetovanju s Komisijo oblikujejo načrt za izgradnjo/zagotavljanje zmogljivosti in uporabniku prijaznih, varnih in zaščitenih počivališč z zadostnim številom parkirnih mest, sanitarnimi objekti in tranzitnimi hoteli, zlasti na strateških točkah/vozliščih v bližini zelo prometnih cest;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo trenutne težave glede nepraktičnosti, povezane s časom vožnje in počitka, saj so razmere, ko so vozniki prisiljeni počivati več ur, čeprav so le nekaj kilometrov stran od njihove domače baze ali prebivališča, so pogoste; poziva Komisijo, naj to upošteva pri reviziji Uredbe (ES) št. 561/2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom;

36.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo cilj za vso EU za zmanjšanje resnih poškodb v cestnem prometu;

37.  poziva Komisijo, naj po vsej EU izvede znanstveno študijo o učinkih utrujenosti voznikov v avtobusnem prevozu in prevozu tovora s kombiniranim vozilom ali tovornjakom;

38.  poziva Komisijo, naj nemudoma začne revizijo Uredbe o splošni varnosti (ES) št. 661/2009 in pri tem upošteva vlogo novih tehnologij in standardov, vključno vsaj z zapisovalniki podatkov v primeru nesreče, standardi za neposredno vidno polje, pametni sistemi za prilagajanje hitrosti in spremljanjem tlaka v pnevmatikah;

39.  poudarja, da je treba izboljšati standarde varnosti na cestah EU, da bi izpolnili cilj prepolovitve števila smrti in resnih poškodb do leta 2020; podpira oceno učinka, ki jo je Komisija uporabila pri pregledu zakonodajnega okvira za izboljšanje varnosti cestne infrastrukture;

Spodbujanje prometa z nizkimi emisijami

40.  poudarja, da je treba izboljšati učinkovito rabo virov v cestnem prometu in njegovo vlogo v modernem sinhromodalnem prevoznem omrežju, da bi učinkoviteje uporabljali obstoječe zmogljivosti, izboljšali zasedenost vozil, spodbudili uporabo manjših in lažjih vozil in souporabo potniških avtomobilov ter zmanjšali število koles iz štirih na dve; meni, da je digitalizacija bistvena za izpolnitev cilja učinkovitejše rabe virov;

41.  poudarja, da je za izpolnjevanje ciljev Pariške pogodbe iz leta 2015 (COP 21) o podnebnih spremembah treba doseči dekarbonizacijo prometnega sektorja in izboljšati kakovost zraka s spodbujanjem električne mobilnosti, gorivnih celic in drugih naprednih pogonskih sistemov, zlasti tistih, pri katerih ima Evropa znatno tehnološko prednost;

42.  poziva Komisijo, naj pripravi ambiciozne predloge za standarde CO2 za tovornjake in avtobuse, da bi zmanjšali emisije toplogrednih plinov iz sektorja cestnega prevoza; poziva Komisijo, naj nadaljnje preuči priložnosti za pospešitev prehoda na promet z nizkimi emisijami z uvedbo pobude za naknadno opremljanje;

43.  poziva h konkretnim ukrepom, da bi zagotovili izvajanje načel „uporabnik plača“ in „onesnaževalec plača“ v cestnem prometu, vključno s smernicami in primeri najboljše prakse, ter da bi zagotovili poštene in enake konkurenčne pogoje v vseh regijah EU;

44.  poudarja, da bi morala revizija direktive o evropskem elektronskem cestninjenju prispevati k spodbujanju vozil, ki manj onesnažujejo, in souporabe vozil;

45.  poudarja, da je ustrezna infrastruktura za uporabo alternativnih vozil v cestnem prometu zelo pomembna, zato poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo modele spodbud za dokončanje oskrbnega omrežja za alternativna goriva;

46.  poziva k učinkovitim okvirom nacionalnih politik za spodbujanje širše uporabe vozil, ki uporabljajo alternativna vozila (npr. električna energija, hibridna vozila, vodik in stisnjeni zemeljski plin), in k hitremu razvoju infrastrukture, ki je potrebna za polnjenje goriva ali energije;

47.  priznava, da so inovativna cestna vozila in infrastruktura z nizkimi emisijami v pomoč pri prehodih in povezavah med cestnim prometom, železnico in pristanišči, s čimer spodbujajo skupni prehod na okolju prijazne oblike prevoza posameznikov, potnikov in tovora;

48.  meni, da bi morala skupni prevoz in souporaba avtomobilov predstavljati pomemben vir za trajnostni razvoj povezav, med drugim v najbolj oddaljenih, gorskih in podeželskih regijah; poziva Komisijo, države članice in lokalne organe, naj pospešijo nastanek sodelovalnih poslovnih modelov na tem področju;

49.  poziva Komisijo, naj preveri uvajanje območij z nizkimi emisijami v več državah članicah ter preuči možnost določanja splošnih meril/pravil za uvedbo/delovanje teh območij;

50.  ugotavlja, da bi lahko imeli inteligentni prometni sistemi, kot so sodelovalni inteligentni prometni sistemi, in inovacije, kot so e-avtocesta (v električno omrežje priključeni tovornjaki s tehnologijo trolejbusov) in oblikovanje kolon vozil, pomembno vlogo pri krepitvi učinkovitosti, varnosti in okoljske zmogljivosti prometnega sistema; zato poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj in uporabo inteligentnih prometnih sistemov in inovacije;

51.  ugotavlja, da število praznih voženj v cestnem prometu ostaja visoko, kar ima negativen učinek na okolje; želi spomniti, da je bila leta 2012 skoraj četrtina (23,2 %) vseh prevoženih km pri tovornjakih s težkim tovorom v EU opravljena s praznim vozilom in da so za veliko število praznih voženj krive veljavne omejitve kabotaže, ki prevoznike omejujejo pri povečanju količine tovora in okoljske učinkovitosti; zato poudarja pozitiven učinek, ki ga ima odprtje trga na okoljsko učinkovitost cestnega prometa;

52.  poziva Komisijo, naj ob upoštevanju dekarbonizacije sektorja cestnega prevoza pospeši prehod iz tradicionalnih vozil na fosilna goriva na trajnostna električna vozila, kot so vozila, ki uporabljajo gorivne celice;

53.  spodbuja Komisijo, naj posodobi svoj priročnik o zunanjih stroških iz prometa, vključno z novimi podatki o emisijah pri dejanski vožnji ter gospodarsko in socialni škodo zaradi podnebnih sprememb;

54.  poudarja, da bi bilo treba cilje za prehod na alternativne in obnovljive vire energije za cestni promet doseči z mešanico virov energije in obstoječimi metodami za varčevanje z energijo; opozarja, da so za ta prehod potrebne ustrezne pobude in da bi bilo treba cilje zmanjševanja opredeliti na tehnološko nevtralni način;

55.  ugotavlja, da je mogoče alternativna goriva, med drugim stisnjeni zemeljski plin, utekočinjeni zemeljski plin in biogoriva druge generacije, uporabiti za pospešitev prehoda;

o
o   o

56.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 187, 20.7.1999, str. 42.
(2) UL L 80, 23.3.2002, str. 35.
(3) UL L 102, 11.4.2006, str. 1.
(4) UL L 300, 14.11.2009, str. 51.
(5) UL L 300, 14.11.2009, str. 72.
(6) UL L 300, 14.11.2009, str. 88.
(7) UL L 60, 28.2.2014, str. 1.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0310.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0009.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0455.
(11) UL L 68, 13.3.2015, str. 9.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0346.
(13) Vir: EU Transport in Figures 2016 (Promet EU v številkah za leto 2016), na podlagi podatkov Eurostata.
(14) Vir: EU Transport in Figures 2016 (Promet EU v številkah za leto 2016), na podlagi podatkov Eurostata.

Pravno obvestilo