Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2305(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0184/2017

Predložena besedila :

A8-0184/2017

Razprave :

PV 31/05/2017 - 20
CRE 31/05/2017 - 20

Glasovanja :

PV 01/06/2017 - 7.3
CRE 01/06/2017 - 7.3
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0234

Sprejeta besedila
PDF 370kWORD 61k
Četrtek, 1. junij 2017 - Bruselj Končna izdaja
Internetna povezljivost za rast, konkurenčnost in kohezijo: evropska gigabitna družba in 5G
P8_TA(2017)0234A8-0184/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. junija 2017 o internetni povezljivosti za rast, konkurenčnost in kohezijo: evropska gigabitna družba in 5G (2016/2305(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti (COM(2016)0587) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0300),

–   ob upoštevanju člena 9 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom Akcijski načrt za 5G v Evropi (COM(2016)0588) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0306),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah z dne 14. septembra 2016 (COM(2016)0590),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 1316/2013 in Uredbe (EU) št. 283/2014 v zvezi s spodbujanjem internetne povezljivosti v lokalnih skupnostih (COM(2016)0589),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (COM(2016)0591),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom Strategija za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2015)0100),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom Uspešnemu podatkovno vodenemu gospodarstvu naproti (COM(2014)0442),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Digitalizacija evropske industrije – izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga (COM(2016)0180),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra(1),

–  ob upoštevanju priloge k sporočilu Komisije z dne 2. oktobra 2013 z naslovom Program ustreznosti in uspešnosti predpisov (REFIT): rezultati in naslednji koraki (COM(2013)0685),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Prednostne naloge na področju standardizacije IKT za enotni digitalni trg (COM(2016)0176),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 z naslovom Aktu za enotni digitalni trg naproti(2),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 2. februarja 2016 za sklep Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi frekvenčnega pasu 470–790 MHz v Uniji (COM(2016)0043),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 28. junija 2016 (EUCO 26/16),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. septembra 2013 z naslovom Odpiranje izobraževanja: inovativno poučevanje in učenje za vse z novimi tehnologijami in prosto dostopnimi učnimi viri (COM(2013)0654),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 26. oktobra 2016 z naslovom Vesoljska strategija za Evropo (COM(2016)0705),

–  ob upoštevanju Direktive 2013/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah v zvezi z izpostavljenostjo delavcev tveganjem, ki nastajajo zaradi fizikalnih dejavnikov (elektromagnetnih sevanj) (20. posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS), in razveljavitvi Direktive 2004/40/ES(3),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije z naslovom Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter mnenj Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0184/2017),

A.  ker bo 5G bistven gradnik gigabitne družbe, saj predstavlja standard za prihodnost mobilne komunikacijske tehnologije, in gonilo inovacij, kar bo v vse panoge prineslo korenite spremembe ter povzročilo primere nove rabe, visokokakovostne storitve in izdelke, pritoke prihodkov in poslovne modele ter priložnosti, in ker se pričakuje, da se bo zaradi tehnologije 5G povečala konkurenčnost panog in da bo prinesla zadovoljstvo potrošnikov;

B.  ker je vodilni položaj Evrope na področju tehnologije 5G bistven za gospodarsko rast in za ohranjanje svetovne konkurenčnosti, je pa za to potrebno evropsko usklajevanje in načrtovanje, in ker zaostajanje na tem področju lahko pomeni izgubo delovnih mest, inovacij in znanja;

C.  ker bodo 5G in aplikacije 5G povsem spremenili poslovne modele, saj zagotavljajo visokohitrostno povezljivost, kar bo sprožilo inovacije v vseh panogah, med drugim tudi v prometu, energetiki, financah in zdravstvu; ker si v tem pogledu Evropa ne more privoščiti, da bi zaostajala, saj bo 5G gonilo za prihodnjo rast in inovacije;

D.  ker bo arhitektura omrežij 5G v primerjavi s predhodnimi generacijami bistveno drugačna, da bi izpolnila pričakovane poslovne zahteve in zahteve glede zmogljivosti zelo visoko zmogljivih omrežij, zlasti kar zadeva latenco, pokritost in zanesljivost;

E.  ker bo arhitektura 5G privedla do večjega zbliževanja med mobilnimi in fiksnimi omrežji; ker bo zato namestitev zelo visoko zmogljivih fiksnih omrežij prispevala k povezovalnim potrebam gostega brezžičnega omrežja 5G, ki bi bilo čim bližje končnemu uporabniku;

F.  ker se bosta evropska družba in evropsko gospodarstvo v prihodnosti močno zanašala na infrastrukturo 5G, katere učinek bo daleč presegal obstoječa brezžična dostopovna omrežja, namenjena pa bo zagotavljanju visokokakovostnih in hitrejših komunikacijskih storitev, ki si jih lahko vsi privoščijo in so dostopne vedno in povsod;

G.  ker digitalizacija poteka vedno hitreje in na globalni ravni, za kar so potrebne naložbe v visokokakovostna komunikacijska omrežja s splošno pokritostjo; ker mora biti v zvezi s tem pravočasno na voljo radijski spekter, ki lahko izpolni te zahteve;

H.  ker je mobilna in brezžična povezljivost za vsakega državljana vedno pomembnejša, saj se inovativne storitve in aplikacije intenzivno uporabljajo, in ker mora v prihodnost usmerjena digitalna politika to upoštevati;

I.  ker se bodo omrežja 5G uvajala predvsem z zasebnimi naložbami in bo treba z Evropskim zakonikom o elektronskih komunikacijah ustvariti regulativno okolje, ki bo spodbujalo gotovost, konkurenčnost in naložbe; ker bo zanje treba racionalizirati upravne pogoje, na primer za uvedbo majhnih celic za strogo in pravočasno usklajevanje spektra ter razvoj zelo visoko zmogljivega omrežja, kot je trenutno predlagano v Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah;

J.  ker je treba poleg javnih pobud, kot je pobuda Komisije iz leta 2013 o javno-zasebnih partnerstvih na podlagi javnega financiranja v višini 700 milijonov EUR za zagotovitev, da bi bila tehnologija 5G v Evropi na voljo do leta 2020, poskrbeti za konkurenčni trg s prihodnosti primerno zakonodajo o dostopu in usklajevanjem spektra, s čimer bi spodbudili inovacije in potrebne zasebne naložbe v infrastrukturo;

K.  ker je treba pri uvedbi 5G paziti, da bo šlo za dopolnjevanje, ne pa omejevanje drugih projektov, ki so usmerjeni v spodbujanje povezljivosti na najbolj podeželskih in odročnih predelih Evrope;

L.  ker so za izvajanje 5G in gigabitne družbe potrebni natančen časovni razpored, prihodnosti prilagojen in tehnološko nevtralen pristop na podlagi povpraševanja, ki bo temeljil na oceni za posamezne regije in panoge, usklajevanje držav članic, sodelovanje z vsemi deležniki in ustrezne naložbe, da bi izpolnili vse pogoje v določenem roku in poskrbeli, da bo to za vse državljane EU postala resničnost;

I.Vizija 5G – zahteve po generacijskem premiku

1.  pozdravlja predlog Komisije, da bi pripravili akcijski načrt za 5G, s katerim bi Uniji zagotovili vodilno mesto pri uvajanju standardiziranih omrežij 5G v obdobju 2020–2025 kot del širše razvite strategije za evropsko gigabitno družbo, ki je tehnološko bolj konkurenčna in vključujoča; meni, da je v ta namen ustrezno usklajevanje med državami članicami nadvse pomembno, zato da bi pri uvajanju 5G preprečili podobne zamude, kot so se dogajale pri 4G in zaradi katerih je danes pokritost s 4G 86-odstotna, na podeželju pa samo 36-odstotna;

2.  poudarja, da bi lahko po navedbah Komisije na podlagi akcijskega načrta za uporabo tehnologij 5G v EU ustvarili dva milijona delovnih mest, spodbodli evropsko gospodarstvo ter se borili proti visoki stopnji brezposelnosti, zlasti med mladimi;

3.  poudarja, da so javno-zasebna partnerstva na področju 5G zdaj med najsodobnejšimi pobudami na svetu, ki so povezane s 5G in novimi aplikacijami, ki iz njega izhajajo; meni, da je glede na učinek, ki ga bo uvedba 5G imela na družbo, spodbujanje sinergij na področju raziskav in razvoja ter industrijskega razvoja sicer pozitivno, vendar bi bilo prav, da se članstvo v javno-zasebnih partnerstvih odpre tudi za potrošnike in predstavnike civilne družbe;

4.  poudarja, da ambiciozen in v prihodnost usmerjen časovni načrt za dodelitev spektra v Uniji nadvse pomemben, če želi Evropa prevzeti vodilni položaj na področju razvoja tehnologije 5G; v zvezi s tem pozdravlja ukrepe, ki jih predlaga Komisija v sporočilu z naslovom Akcijski načrt za 5G v Evropi, in meni, da so ti ukrepi najmanj, kar je potrebno za uspešno uvedbo 5G v Uniji;

5.  poudarja, da je treba zasebne naložbe podpreti s politiko, ki daje poudarek infrastrukturi, in z regulativnim okoljem, ki zagotavlja predvidljivost in gotovost, namenjeno pa je spodbujanju konkurence, kar bo koristilo končnim uporabnikom, ter da jih ne smejo ovirati preveč ambiciozni javni načrti, ki lahko upočasnijo uvedbo 5G;

6.  poudarja, da je na področju raziskav in razvoj v zvezi z mobilnimi komunikacijami 5G pomembno sodelovanje med akademskim svetom, raziskovalnimi ustanovami ter zasebnim in javnim sektorjem; poudarja, da javno-zasebna partnerstva na področju 5G v zvezi s tem dajejo zgled, in spodbuja Komisijo, naj v ta proces še naprej vključuje vse ustrezne panoge;

7.  meni, da bo Evropi koristil nadaljnji prehod v digitalno gospodarstvo v smislu večje pokritosti, povezljivosti in hitrosti, ter da bo prispevek digitalnega gospodarstva k skupni rasti BDP do leta 2020 znašal 40 %, pri čemer bo stopnja rasti 13-krat hitrejša kot pri celotnem BDP;

8.  pozdravlja in spodbuja srednjeročne cilje gigabitne družbe glede doseganja hitrosti omrežja v višini najmanj 100 Mbps za vse evropske potrošnike, kar bi bilo mogoče nadgraditi do 1 Gbps in dolgoročno povečati na 100 Gbps za glavna socialno-ekonomska gonila, kot so ponudniki javnih storitev, digitalno intenzivna podjetja, večja prometna vozlišča, finančne institucije, bolnišnice, šole in raziskovalne ustanove; poziva, da je treba dati prednost uvedbi povezovalne infrastrukture optičnih vlaken, konkurenci za spodbujanje naložb in visokokakovostnim izkušnjam končnih uporabnikov; želi spomniti, da Unija zaostaja pri doseganju ciljev povezljivosti iz digitalne agende za leto 2020, pri čemer je najbolj zaskrbljujoče zaostajanje podeželskih in oddaljenih območij;

9.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bo povezljivost gigabitne družbe koristila čim več državljanom EU, tudi tistim, ki živijo na oddaljenih območjih;

10.  odločno podpira prizadevanja, da bi na intermodalnih poteh do leta 2025 zagotovili dostop do omrežja 5G na podlagi javnoprometnih omrežij, povezanih z instrumentom za povezovanje Evrope (IPE) in vseevropskimi prometnimi omrežji (TEN-T), in pričakuje, da bo temu sledil poln dostop po vsej EU, tako v mestih kot na podeželju in v večjih turističnih središčih in znamenitostih;

11.  ugotavlja, da so še vedno potrebne nadaljnje izboljšave pri pokritosti mobilnih omrežij/LTE četrte generacije, saj Evropska unija pri tem zaostaja za ZDA, Južno Korejo in Japonsko, in da bi moral biti akcijski načrt za 5G priložnost za učenje iz napak, narejenih pri uvedbi 4G;

12.  opozarja, da bo moral biti radijski dostop v omrežju 5G zmožen delovati v zelo širokem frekvenčnem območju, od manj kot 1 GHz vse do 100 GHz, in vključevati povezljivost do 300 GHz; poudarja, da morajo frekvence od 3–6 GHz in nad 6 GHz zagotavljati izjemne hitrosti prenosa podatkov in izjemno zmogljivost na gosto poseljenih območjih; priznava, da sistemi 5G v visokofrekvenčnih pasovih potrebujejo zelo gosto omrežno infrastrukturo na podlagi dostopa malih celic do lokacij, kar bo zahtevalo izbiro v zvezi s frekvenčnimi pasovi, ki se bodo uporabljali, ali možnost delitve frekvenčnih pasov;

13.  poudarja, da sama hitrost prenosa ne bo dovolj, da bi izpolnili prihodnje povpraševanje gigabitne družbe po povezljivosti, zaradi česar bo potreben infrastrukturni cilj v zvezi z zelo visoko zmogljivimi omrežji, saj ta omrežja izpolnjujejo najvišje standarde v smislu hitrosti prenosa s strežnika in na strežnik, latence in odpornosti;

14.  poudarja, da je za odzivanje na izzive 5G potrebna skladna evropska strategija spektra, vključno z usklajenimi nacionalnimi načrti in časovnimi roki, ki obravnava človeške komunikacije, komunikacije stroj–stroj in komunikacije interneta stvari na različnih ravneh: hitrost povezave, mobilnost, latenca, splošna razširjenost, obratovalni cikel, zanesljivost, dostopnost itd., in za zagotovitev obdobja gladkega prehoda na 5G v vseh državah članicah;

15.  opozarja, da je za uvedbo brezžičnih omrežij 5G potrebna zelo visoko zmogljiva povezljivost ter prožna in učinkovita uporaba vseh razpoložljivih nestičnih delov spektra, vključno s pasom 700 MHz, za povsem različne scenarije uvedbe omrežij, za kar bo treba razviti inovativne modele licenciranja spektrov in dati jasni poudarek usklajevanju razpoložljivih frekvenčnih pasov po regijah;

16.  priznava pomen licenčnih frekvenčnih pasov za zagotovitev dolgoročnih naložb v omrežje ter boljše kakovosti storitev, in sicer prek stalnega in zanesljivega dostopa do spektra, obenem pa poudarja, da je potrebna boljša pravna varnost za nelicenčne frekvenčne pasove in različne metode deljenja frekvenčnih pasov;

17.  poudarja, da pomanjkljivo usklajevanje pomeni veliko tveganje za uvedbo 5G, saj je ustvarjanje kritične mase bistveno za privabljanje naložb in s tem za uživanje vseh koristi tehnologije 5G;

18.  ugotavlja, da bi morali imeti vsi panožni akterji enake in predvidljive konkurenčne pogoje, ki spodbujajo konkurenco, ter prožnost, da oblikujejo lastna omrežja, pri čemer sami izberejo naložbeni model in kombinacijo tehnologij, ki naj bi zagotovila popolno funkcionalnost za cilje uvedbe 5G, kot so tehnologije optičnih vlaken do doma, kabelska in satelitska tehnologija, Wi-Fi, G.fast, 2G, Massive MIMO ali druge tehnologije hitrega razvoja, pod pogojem, da bodo pomagali vsem Evropejcem, da se priključijo na zelo visoko zmogljiva omrežja; ugotavlja, da bo za uvedbo 5G potrebnih veliko več optičnih vlaken v gostejšem brezžičnem omrežju;

19.  je seznanjen s sporočilom Komisije z naslovom Povezljivost za konkurenčen enotni digitalni trg – evropski gigabitni družbi naproti in z akcijski načrtom za 5G v Evropi, kar je vznemirljiva priložnost za države članice, da svojim kulturnim in ustvarjalnim inovatorjem, zlasti malim in srednjim podjetjem, omogočijo večjo konkurenčnost na svetovnem prizorišču ter predstavitev njihovih podjetniških in inovativnih talentov;

II.Omogočanje koristi gigabitne družbe

20.  je prepričan, da pri 5G ne gre le za evolucijo mobilnega širokopasovnega omrežja, ampak za ključno tehnologijo za omogočanje digitalnega sveta prihodnosti – za naslednjo generacijo vseprisotne zelo hitre širokopasovne infrastrukture, ki bo podpirala preobrazbo postopkov v vseh gospodarskih panogah (javni sektor, izobraževanje, zagotavljanje storitev vsebin zlitih medijev, zdravstvo, raziskave, energetika, javne storitve, proizvodnja, promet, avtomobilska industrija, avdiovizualna tehnologija, navidezna resničnost, spletne igre itd.) ter omogočala cenovno dostopne, spretne, prožne, interaktivne, zanesljive in zelo prilagojene storitve, ki bodo izboljšale življenje vseh državljanov;

21.  ugotavlja, da je razdrobljenost glede uvedbe 4G v Evropi, ki se še vedno kaže v velikih razlikah med državami članicami, kot je razvidno iz indeksa za digitalno gospodarstvo in družbo za leto 2015, privedla do pomanjkanja digitalne konkurenčnosti v odnosu do ZDA, Kitajske, Japonske, Južne Koreje in gospodarstev v vzponu; v zvezi s tem poudarja, da Evropa sicer napreduje v smislu digitalnega razvoja, vendar se hitrost upočasnjuje, kar prinaša dolgoročno tveganje za potrebne naložbe in privlačnost evropskega poslovnega okolja;

22.  želi spomniti, da bi morala uvedba 5G na koncu koristiti končnim uporabnikom in da bi morale ostati vse odločitve v zvezi z uvedbo tehnologij 5G usmerjene h glavnemu cilju, da se ponudijo cenovno dostopne, zanesljive in visokokakovostne storitve;

23.  ugotavlja, da naložbe javnega in zasebnega sektorja prinašajo multiplikacijski učinek za vse gospodarstvo in da se bo po dokončni uvedbi 5G v 28 državah članicah verjetno posredno in neposredno ustvarilo do 2,3 milijona delovnih mest;

24.  ugotavlja, da naj bi po pričakovanjih uvedba tehnologij 5G v Evropi prinesla koristi, ki bodo daleč presegale mobilno industrijo, pa tudi kaskadni učinek, ki bo do leta 2025 letno znašal 141,8 milijarde EUR;

25.  poudarja, da je uspešnost hitre uvedbe 5G po vsej EU odvisna od razvoja novih poslovnih modelov na podlagi povpraševanja; opozarja na množico pobud, katerih namen je pojasnjevanje zahtev za 5G, kar vertikalnim panogam otežuje, da bi prispevale k temu procesu; zato poudarja, da je treba vertikalne panoge dejavno in učinkovito vključiti v postopek oblikovanja zahtev;

26.  poudarja, da so poštena konkurenca in enaki konkurenčni pogoji za udeležence na trgu nujni za uvedbo gigabitne družbe pri teh udeležencih; meni, da bi morali v zvezi s tem uporabljati „načelo enake storitve, enako tveganje, enaka pravila“;

27.  meni, da bi morale Komisija in države članice, skupaj z ustreznimi deležniki, preučiti ukrepe za to, kako spodbuditi napredne preizkuse in preizkuševališča, da bi pospešili inovacije pri aplikacijah 5G;

28.  ugotavlja, da bi morala gigabitna družba obravnavati digitalni razkorak in izboljšati uporabo interneta; ugotavlja, da so nadaljnje naložbe še vedno potrebne za uvedbo obstoječih in prihodnjih tehnologij na podeželskih in oddaljenih območjih, vključno s satelitno tehnologijo; poudarja, da je za odpravo digitalnega razkoraka na podeželskih in oddaljenih območjih potrebna pametna kombinacija zasebnih in javnih naložb; poudarja, da bi morali izkušnje iz preteklosti uporabiti za obravnavanje razlik med državami članicami, regijami ter gosto poseljenimi in oddaljenimi območji, pri tem pa podpreti uravnotežen geografski razvoj;

29.  poudarja, da digitalni razkorak obstaja med mesti in podeželjem, vendar je zelo izrazit tudi med državami članicami; v zvezi s tem poudarja pomen konkurenčnega zakonodajnega okvira in pobud, s katerimi bi spodbudili naložbe v infrastrukturo, povečali raznolikost akterjev ter okrepili evropsko usklajevanje;

30.  poudarja, da bo 5G temeljni kamen pri uresničevanju vizije mrežno povezane družbe in se bodo z njim povečale možnosti za življenje, učenje in delo v Evropski uniji, kar je osnovni pogoj za to, da bi digitalna revolucija v celoti koristila posameznikom in podjetjem;

31.  meni, da bi z omogočanjem uvedbe majhnih celic skladno z uredbo WiFi4EU prispevali k zmanjšanju digitalnega in tehnološkega razkoraka ter povečali razpoložljivost storitev 5G za vse državljane;

32.  poudarja, da mora Evropa ostati v koraku s tehnološkim razvojem in priložnostmi, ki jih ponuja učinkovitejša informacijska in komunikacijska tehnologija v podporo socialno-ekonomskemu razvoju v danes manj razvitih regijah;

33.  poudarja, da je gosto optično omrežje nepogrešljiva povezovalna infrastruktura za to, da bi v celoti izkoristili potencial storitve tehnološkega mobilnega standarda 5G;

34.  pozdravlja pobudo WiFi4EU za spodbujanje brezplačnega in univerzalnega dostopa do interneta v lokalnih skupnostih s shemo, ki jo financira EU in jo izvajajo države članice; ugotavlja, da je cilj pobude WiFi4EU spodbujati digitalno vključenost po vseh regijah prek geografsko uravnoteženega dodeljevanja sredstev ob sočasnem upoštevanju kakovosti izkušnje uporabnikov pri uporabi storitve; ugotavlja, da se hitrosti dostopa večajo in da bo morala tehnologija WLAN izpolnjevati zahteve povezljivosti med koncema, saj se uporaba na več brezžičnih napravah povečuje; meni, da potrebujemo okvir politike s posebnimi prednostnimi nalogami, da bi premagali ovire, ki jih trg sam ne more obvladati;

35.  poziva Komisijo, naj v svojem akcijskem načrtu za 5G posebno pozornost nameni notranji pokritosti glede na to, da se bodo številne aplikacije 5G uporabljale doma in v pisarnah; želi spomniti, da visokofrekvenčna omrežja ne prodrejo dovolj v stavbe; priporoča oceno dodatnih tehnologij, da bi zagotovili dobro pokritost v zaprtih prostorih, kot so Massive MIMO, notranji obnavljalniki ter visokohitrostne aplikacije WiFi (WiGig);

36.  poudarja, da je razvoj tehnologij 5G temelj za preobrazbo infrastrukture omrežij informacijske in komunikacijske tehnologije v smeri vseobsegajoče pametne povezljivosti: pametna vozila, pametna omrežja, pametna mesta, pametne tovarne, pametne uprave itd.; meni, da bodo zelo hitre širokopasovne povezave in inteligentne, učinkovite omrežne funkcije, ki omogočajo skoraj takojšnjo povezljivost med ljudmi, med človekom in strojem ter med povezanimi stroji, na novo opredelile povezljivost končnega uporabnika, ki jo bodo omogočale omrežne paradigme, kot so prepletena omrežja, hibridna omrežja, dinamično rezanje omrežja in tehnologije rešitev s programsko opremo;

37.  poudarja, da je visoka energetska učinkovitost, cilj katere je zmanjšana poraba omrežne energije, nadvse pomembna zahteva 5G; poudarja, da je ta element bistven za zmanjšanje operativnih stroškov, omogočanje omrežne povezljivosti na podeželskih in oddaljenih območjih ter trajnostno in z viri gospodarno zagotovitev omrežnega dostopa;

38.  poudarja, da je treba za uvedbo 5G precej nadgraditi fiksna omrežja in zgostiti mobilna omrežja v skladu s cilji gigabitne družbe, zlasti pri rešitvah za e-zdravstvo;

39.  poudarja, da je avdiovizualni sektor eden od ključnih dejavnikov za uspeh 5G v Evropi ter zagotavlja delovna mesta in gospodarsko rast, njegov napredek pa lahko znatno in pozitivno vpliva na vrednostno verigo v sektorju avdiovizualnih medijev, med drugim tudi na proizvodnjo, inovacije in distribucijo vsebin ter uporabniško okolje; zato poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo potrebe in posebnosti tega sektorja, zlasti tiste, ki so povezane z radiodifuzijo;

40.  poudarja, da postanejo vozila varnejša (manj nesreč), okolju prijaznejša (manj emisij) in prispevajo k predvidljivejšim potovalnim vzorcem, ko se povežejo v mrežo; zato podpira zamisel o uvedbi cilja za vso EU, da bi morala biti vsa vozila, ki so na voljo na trgu EU, opremljena s povezavo 5G in z vgrajeno opremo za pametne prometne sisteme; odločno podpira cilj, da bi reševalnim in drugim intervencijskim vozilom (policijska in gasilska vozila) z omrežno povezavo prek bazne postaje omogočili povezavo 5G, da bi imela med intervencijami stalno in nemoteno povezavo;

41.  je seznanjen s koristmi zanesljive in neprekinjene pokritosti 5G za varnost v cestnem prometu, saj omogoča povezana in digitalna sredstva nadzora, na primer pametne tahografe in e-dokumentacijo za težka tovorna vozila;

42.  meni, da bi morala tehnologija 5G omogočili nove in cenovno dostopne visokokakovostne storitve, povezati nove panoge in navsezadnje izboljšati uporabniško izkušnjo za vse naprednejše in zahtevnejše digitalne uporabnike; poudarja, da lahko tehnologija 5G ponudi rešitve za pomembne družbene izzive, saj lahko pomembno zmanjša porabo energije pri mobilnih napravah in ima potencial, da preoblikuje panoge, kot sta zdravstvo in promet;

43.  pozdravlja sklad za širokopasovno povezovanje Evrope, ki je sklad za širokopasovno infrastrukturo, v katerem so lahko udeležene nacionalne spodbujevalne banke ali institucije in zasebni vlagatelji, kar bo korak naprej pri zagotavljanju naložb v infrastrukturo na slabo oskrbljenih, manj poseljenih, podeželskih in oddaljenih območjih;

44.  meni, da sta razvoj in izboljšanje digitalnih spretnosti nadvse pomembna in bi morala potekati prek velikih naložb v izobraževanje – vključno s poklicnim, podjetniškim in nadaljnjim izobraževanjem, pa tudi preusposabljanjem – ter prek celovite udeležbe vseh pomembnih deležnikov, vključno s socialnimi partnerji, pri čemer obstajajo trije cilji: ohraniti in ustvariti tehnološka delovna mesta z usposabljanjem visokokvalificiranih delavcev, podpirati državljane pri prevzemanju nadzora nad svojim digitalnim obstojem, in sicer z zagotovitvijo potrebnih orodij, ter odpraviti digitalno nepismenost, ki povzroča digitalni razkorak in izključenost;

45.  meni, da bi morala Unija v partnerstvu z Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo (EIT Digital) oblikovati in dati na voljo učne načrte za razvoj spretnosti 5G, s poudarkom na zagonskih podjetjih ter malih in srednjih podjetjih, da bi ta imela korist od uvedbe 5G;

46.  poudarja, da bo razvoj omrežij 5G spodbudil hitre tehnološke spremembe, kar bo omogočilo popoln razmah digitalne panoge, pametne tehnologije, interneta stvari ter naprednih proizvodnih sistemov;

47.  poudarja, da je tehnologija 5G pomembna za to, da bi Evropa prevzela vodilni položaj pri zagotavljanju vrhunske raziskovalne infrastrukture, s čimer bi postala središče za odlične raziskave;

III.Pristop politike

48.  pozdravlja pobudo Komisije za okrepitev naložbenega načrta za Evropo z instrumenti za financiranje (EFSI, IPE), ki so določeni za financiranje strateških ciljev gigabitne povezljivosti do leta 2025;

49.  poudarja, da je treba vse odločitve, povezane z digitalnim enotnim trgom, vključno z dodelitvijo spektra, cilji povezljivosti in uvedbo 5G, oblikovati na podlagi prihodnjih potreb in tega, kako se bo trg razvijal naslednjih 10–15 let; v zvezi s tem poudarja, da bo uspešna uvedba 5G bistvena za gospodarsko konkurenčnost, kar je mogoče doseči le z daljnovidno evropsko zakonodajo in usklajevanjem politik;

50.  poudarja, da bi morale biti politike o gigabitni družbi in 5G sorazmerne, pogosto revidirane in v skladu z „inovacijskim načelom“, da bi se morebitni učinki na inovacije upoštevali pri oceni učinka;

51.  poziva Komisijo, naj v okviru priprav naslednjega večletnega finančnega okvira za obdobje 2020–2027 in zlasti naslednjega okvira za raziskave, tehnološki razvoj in inovacije zagotovi, vzdržuje in razvije dolgoročno financiranje akcijskega načrta za 5G ter posodobitev omrežja na ustrezni ravni; poudarja, da je na področju raziskav in razvoja v zvezi z mobilnimi komunikacijami 5G pomembno sodelovanje med akademskim svetom, raziskovalnimi ustanovami ter zasebnim in javnim sektorjem; poudarja, da javno-zasebna partnerstva na področju 5G v zvezi s tem dajejo zgled; poudarja, da bodo po ocenah Komisije za uresničitev ciljev glede povezljivosti v naslednjih desetih letih potrebne naložbe v višini 500 milijard EUR, čeprav ocenjuje tudi, da je to za 155 milijard EUR premalo; zato meni, da si je treba prizadevati predvsem za zagotovitev zadostnih naložb v izvajanje digitalne infrastrukture, ki jih spodbudi konkurenca, saj je to nujno, da bi lahko državljani in podjetja izkoristili prednosti razvoja tehnologije 5G;

52.  poziva vse države članice, naj hitro začnejo izvajati določbe Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji(4), da bi zagotovili ustrezno raven varnosti in da bi bil ta načrt učinkovit in trajnosten;

53.  meni, da najboljša pot v gigabitno družbo temelji na pristopu, ki je prilagojen prihodnosti, spodbuja konkurenco in je tehnološko nevtralen, podpirajo pa ga najrazličnejši naložbeni modeli, kot je javno-zasebni model ali sovlaganje; ugotavlja, da lahko sovlaganje in druge oblike skupnih naložb ter dolgoročnih komercialnih ureditev dostopa za zelo visoko zmogljiva omrežja prispevajo k združevanju sredstev, omogočijo uporabo različnih prožnih okvirov in znižajo stroške uvedbe;

54.  poziva države članice, naj akcijski načrt za 5G izvajajo v celoti s skladnimi, vključujočimi in pravočasnimi ukrepi na regionalni in mestni ravni, da bi podprle in spodbudile medpanožne inovacije ter okrepile okvir gospodarskega sodelovanja za celotno industrijo;

55.  poziva Komisijo in države članice, naj prevzamejo pobudo pri spodbujanju medsektorske, večjezikovne in čezmejne interoperabilnosti 5G ter podpiranju zasebnosti prijaznih, zanesljivih, in varnih storitev, saj industrija in družba na splošno postajata vedno bolj odvisni od digitalne infrastrukture za podjetja in storitve, ter naj upoštevajo posebne gospodarske in geografske nacionalne razmere kot sestavni del skupne strategije;

56.  poziva k okrepitvi prizadevanj za standardizacijo, da bi zagotovili vodilno vlogo Evrope pri določanju tehnoloških standardov, ki omogočajo uvedbo omrežij in storitev 5G; meni, da bi morali imeti evropski organi za standardizacijo pri tem posebno vlogo; ugotavlja, da mora vsak sektor pripraviti svoj načrt za standardizacijo, in sicer na podlagi postopkov pod okriljem industrije, ter si pri tem močno prizadevati za doseganje skupnih standardov, ki bi lahko postali svetovni standardi; poziva Komisijo in države članice, naj spodbudijo naložbe v raziskave in razvoj ter evropsko standardizacijo;

57.  poudarja, da bi lahko s 5G revolucionarno spremenili dostop do vsebin in njihovo širjenje ter bistveno izboljšali uporabniško izkušnjo, obenem pa omogočili razvoj novih oblik kulturnih in ustvarjalnih vsebin; v zvezi s tem poudarja potrebo po učinkovitih ukrepih za boj proti piratstvu in celovit pristop za izboljšanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine, da se ustvarijo preproste poti do zakonitih vsebin za potrošnike;

58.  izrazito spodbuja večje eksperimentiranje s tehnologijo 5G; podpira razvoj celostnih rešitev in testov, ki jim sledijo medpanožni preizkusi pilotnih projektov velikega obsega v odziv na povpraševanje po storitvah v gigabitni družbi; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dovolj nelicenčnih frekvenčnih pasov, da bi spodbudili preskuse, ki jih izvaja industrija; poziva Komisijo, naj preuči oblikovanje konkretnega in privlačnega cilja kot okvira za eksperimentiranje zasebnega sektorja s tehnologijo in izdelki 5G;

59.  poudarja, da je treba upoštevati smernice Mednarodne komisije za zaščito pred neionizirajočimi sevanji (ICNIRP), ki jih je uradno priznala Svetovna zdravstvena organizacija, da bi preprečili nedoslednosti in razdrobljenost ter zagotovili skladne pogoje uvedbe brezžičnega omrežja na evropskem enotnem digitalnem trgu;

60.  poudarja, da so za razvoj gigabitne družbe potrebna jasna in skupna pravila EU, ki bodo usmerjena v prihodnost in naklonjena konkurenci, da bi spodbudili naložbe in inovacije ter ohranili cenovno dostopnost in izbiro potrošnikov; poudarja, da prinaša konkurenca na podlagi infrastrukture potencial za učinkovitejše predpise, hkrati pa omogoča pravično dolgoročno donosnost naložb; spodbuja države članice, naj poenostavijo upravne postopke za dostop do fizične infrastrukture;

61.  poudarja, da je treba oblikovati inovacijam prijazno okolje za digitalne storitve, zlasti na področju velepodatkov in interneta stvari, s čimer bi razširili izbiro za potrošnike, obenem pa povečali zaupanje in spodbujali uporabo digitalnih storitev prek učinkovitih in racionaliziranih pravil ter se osredotočili na potrebe uporabnikov in značilnosti storitev, ne glede na vrsto ponudnika;

62.  poudarja, da je treba nacionalne širokopasovne načrte pregledati in po potrebi podrobno spremeniti ter se pri tem posvetiti vsem območjem 5G, ohraniti večtehnološki in konkurenčen pristop, podpirati regulativno varnost ter kar najbolj povečati obseg inovacij in pokritosti, pri čemer bi bil eden od ciljev premostitev digitalnega razkoraka;

63.  poziva Komisijo, naj preuči nacionalne širokopasovne načrte, da bi opredelila vrzeli, in oblikuje priporočila za posamezne države za nadaljnje ukrepanje;

64.  pozdravlja pobudo Komisije za vzpostavitev sodelovalne širokopasovne platforme, da bi zagotovili udeležbo na visoki ravni, ko gre za javne in zasebne subjekte ter lokalne in regionalne organe;

65.  poudarja, da je zagotavljanje dostopa do interneta ter hitre in zanesljive internetne povezljivosti z nizko stopnjo zakasnitev in trepetanja ključno za digitalizacijo procesov in vrednostne verige v turizmu, kot tudi za razvoj in uporabo prometnih tehnologij, kot so kooperativni inteligentni prometni sistemi (C-ITS), rečne informacijske storitve (RIS) in evropski sistemi za upravljanje železniškega prometa (ERTMS);

66.  opozarja, da bi imel konkurenčen dostop do rešitev 5G veliko korist za mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj podrobno opredeli svoje akcijske načrte za lažjo udeležbo malih in srednjih podjetij ter zagonskih podjetij pri preskušanju tehnologije 5G ter naj jim omogoči dostop do sodelovalne širokopasovne platforme 5G;

67.  podpira pobude na ravni EU za zagotovitev večjega usklajevanja spektra med državami članicami in dolgo trajanje licence, s čimer se bosta povečali stabilnost in gotovost naložb; ugotavlja, da je treba odločitve o teh vprašanjih sprejeti v vseh državah članicah hkrati, da bi sprejeli zavezujoče smernice o posameznih pogojih postopka dodelitve, kot so roki za dodelitev spektra, deljenje spektra ter skupno organizirane dražbe, s ciljem spodbujanja vseevropskih omrežij; poudarja, da je konkurenčni značaj trgov mobilnih telekomunikacij v Evropski uniji bistven za generacijski premik na 5G;

68.  poziva EU, naj uskladi prizadevanja v okviru Mednarodne zveze za telekomunikacije (ITU), zato da bi zagotovili skladno politiko EU; poudarja, da je treba potrebe glede evropskega usklajevanja spektra za 5G po letu 2020 dokončati pred Svetovno konferenco o radiokomunikacijah leta 2019 (WRC-19), pri tem pa ustrezno zaščititi obstoječe storitve, na katere se zanašamo danes, ter v skladu s sklepi, sprejetimi na konferenci WRC-15;

69.  poudarja, da bi morala biti opredelitev zelo visoko zmogljivih omrežij iz Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti, pod pogojem, da te tehnologije zadovoljujejo potrebe po kakovosti omrežnih storitev, ki jih bodo industrijske aplikacije in aplikacije potrošnikov potrebovale v prihodnje;

70.  poziva Komisijo, naj vzpostavi letno pregledovanje napredka in pripravi priporočila glede akcijskega načrta za 5G ter obvesti Parlament o rezultatih;

o
o   o

71.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1) UL L 81, 21.3.2012, str. 7.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0009.
(3) UL L 179, 29.6.2013, str. 1.
(4) UL L 194, 19.7.2016, str. 1.

Pravno obvestilo