Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2271(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0183/2017

Predložena besedila :

A8-0183/2017

Razprave :

PV 31/05/2017 - 20
CRE 31/05/2017 - 20

Glasovanja :

PV 01/06/2017 - 7.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0240

Sprejeta besedila
PDF 304kWORD 61k
Četrtek, 1. junij 2017 - Bruselj Končna izdaja
Digitalizacija evropske industrije
P8_TA(2017)0240A8-0183/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije (2016/2271(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 173 (naslov XVII) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki zadeva industrijsko politiko EU in se med drugim nanaša na konkurenčnost industrije Unije,

–  ob upoštevanju členov 9, 11 in 16 PDEU,

–   ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–   ob upoštevanju Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Digitalizacija evropske industrije – Izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga (COM(2016)0180),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – vzpostavljanje konkurenčnega podatkovnega gospodarstva znanja v Evropi (COM(2016)0178),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 za naslovom Prednostne naloge na področju standardizacije IKT za enotni digitalni trg (COM(2016)0176),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Kvantne tehnologije (SWD(2016)0107),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Nadaljnji razvoj interneta stvari v Evropi (SWD(2016)0110),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. julija 2014 z naslovom Uspešnemu podatkovno vodenemu gospodarstvu naproti (COM(2014)0442),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 z naslovom Aktu za enotni digitalni trg naproti(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 z naslovom Industrijska politika za dobo globalizacije(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. junija 2010 o strategiji Evropa 2020(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2010 o inovacijski politiki Skupnosti v spreminjajočem se svetu(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. oktobra 2010 z naslovom Celostna industrijska politika za dobo globalizacije – Konkurenčnost in trajnost v središču pozornosti (COM(2010)0614),

–  ob upoštevanju sporočila Evropske komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. oktobra 2010 z naslovom Vodilna pobuda iz strategije Evropa 2020: Unija inovacij (COM(2010)0546),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 4. julija 2007 z naslovom Vmesni pregled industrijske politike – Prispevek k strategiji EU za rast in delovna mesta (COM(2007)0374),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom Strategija za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192), delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2015)0100), in kasnejših zakonodajnih in nezakonodajnih predlogov,

–  ob upoštevanju predloga z dne 11. septembra 2013 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za evropski enotni trg elektronskih komunikacij in doseganje povezane celine ter spremembi direktiv 2002/20/ES, 2002/21/ES in 2002/22/ES ter uredb (ES) št. 1211/2009 in (EU) št. 531/2012 (COM(2013)0627),

–  ob upoštevanju predloga z dne 26. marca 2013 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za znižanje stroškov za izgradnjo visokohitrostnih elektronskih komunikacijskih omrežij (COM(2013)0147),

–  ob upoštevanju predloga z dne 7. februarja 2013 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje visoke skupne ravni varnosti omrežij in informacij v Uniji (COM(2013)0048),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva (COM(2012)0582),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. januarja 2014 z naslovom Za oživitev evropske industrije (COM(2014)0014),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. oktobra 2012 z naslovom Akt za enotni trg II – Skupaj za novo rast (COM(2012)0573),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 13. aprila 2011 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Akt za enotni trg: Dvanajst pobud za okrepitev rasti in zaupanja (COM(2011)0206),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. oktobra 2010 Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom K aktu za enotni trg: za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo – 50 predlogov za izboljšanje skupnega dela, poslovanja in izmenjav (COM(2010)0608),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 10. januarja 2017 z naslovom Oblikovanje evropskega podatkovnega gospodarstva (COM(2017)0009),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2014 o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. decembra 2013 o sprostitvi potenciala računalništva v oblaku v Evropi(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. septembra 2013 z naslovom Digitalna agenda za rast, mobilnost in zaposlovanje: čas za pospešeno ukrepanje(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. junija 2012 z naslovom Zaščita kritične informacijske infrastrukture – dosežki in naslednji koraki: h globalni kibernetski varnosti(8),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2016 o skladni politiki EU za kulturno in kreativno industrijo(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 z naslovom Nova digitalna agenda za Evropo: 2015.eu(10)

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. junija 2010 o internetu stvari(11),

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 14. julija 2016 z naslovom Industrija 4.0 in digitalna preobrazba: pot naprej,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za promet in turizem in Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0183/2017),

A.  ker bi si bilo treba s konkretnimi politikami, ukrepi in spodbudami za ponovno industrializacijo EU in njenih držav članic odločno prizadevati za konkurenčnost in trajnost, ustvarjanje kakovostnih delovnih mest in vključenost; ker si je EU zastavila cilj, da bi moralo do leta 2020 20 % BDP Unije temeljiti na industriji, pri čemer je treba nujno upoštevati strukturno preobrazbo industrije zaradi digitalne motnje in nastanka novih poslovnih modelov;

B.  ker je evropska industrija temelj evropskega gospodarstva in blaginje in se sooča z velikimi izzivi, ki izhajajo iz hitro razvijajočih se trendov globalizacije in inovacij;

C.  ker digitalizacija industrijske proizvodnje prispeva k povečanju odpornosti, energetske učinkovitosti in učinkovitosti virov, trajnosti inovacij in konkurenčnosti naših gospodarstev, s tem pa se preoblikujejo poslovni modeli, proizvodnja, proizvodi, procesi in ustvarjanje vrednosti, odločilno pa vpliva tudi na priložnosti in izzive za evropsko industrijo in delavce;

D.  ker ima Evropa zaradi svoje industrijske dediščine, mreže industrijskih sektorjev in vrednostnih verig, prednosti na področju inovacij, strateških javnih naložb v raziskave in razvoj, razpoložljivosti zasebnih naložb, učinkovite uprave, usposobljene delovne sile, njenega povezovanja industrijskega razvoja z družbenimi izzivi in dejstva, da izvaja več kot 30 nacionalnih in regionalnih pobud za digitalizacijo industrije, trdno izhodišče za to, da prevzame vodilni položaj v digitalni preobrazbi; ker bi lahko okrepili industrijo EU, če bi zmogli vzpostaviti v celoti integrirane vrednostne verige za industrijske proizvode in svežnje produktov in storitev, izboljšane zaradi digitalizacije;

E.  ker bo omrežje 5G temeljito preoblikovalo naša gospodarstva, s tem pa bo digitalizacija postavljena v središče industrijskega razvoja in socialnih storitev;

F.  ker je vzpostavitev enotnega digitalnega trga, ki spodbuja gospodarsko rast in zaposlovanje na družbeno odgovoren način, izredno pomembna za uspešno evropsko industrijsko strategijo;

G.  ker je dobro zasnovana in tehnološko nevtralna strategija za digitalizacijo industrijske proizvodnje, ki znotraj celotne globalne vrednostne verige vse bolj povezuje ljudi in stroje ter čezmejne storitve, pomembno izhodišče za okrepitev odpornosti, trajnosti in konkurenčnosti našega gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest;

H.  ker bi morala digitalizacija sprožiti potencial za učinkovito rabo virov, energije in kapitala ter s tem prispevati k bolj povezanemu krožnemu gospodarstvu, manjši snovni intenzivnosti in večji industrijski simbiozi;

I.  ker lahko digitalizacija prinese izboljšave za turistični sektor in s tem koristi za potnike in njihovo mobilnost, saj jim med drugim omogoča preprost dostop do informacij v realnem času in široko paleto storitev;

J.  ker lahko dobro razvite jezikovne tehnologije pripomorejo k temu, da industrija premaga jezikovne prepreke, ki ovirajo razvoj digitalnega trga;

K.  ker digitalizacija v prometnem sektorju prinaša nove priložnosti za proizvajalce, izvajalce, vlagatelje, delavce in potnike ter je temeljni pogoj za to, da bi prometni sektor ostal konkurenčen in delujoč ter postal učinkovitejši in da bi prevozne storitve postale bolj trajnostne in zmogljivejše;

L.  ker lahko digitalizacija prispeva k varnejšim delovnim pogojem, večji varnosti proizvodov ter individualizaciji in decentralizaciji proizvodnje;

M.  ker so pri zaposlovanju in usposabljanju v sektorju IKT velike razlike med spoloma, kar zelo negativno vpliva na enakost na trgu dela;

N.  ker bodo digitalizacija, individualizacija in decentralizacija proizvodnje privedle do sprememb delovnih pogojev, učinki na družbo pa bodo raznovrstni; ker morajo varni in dostojni delovni pogoji in visoki standardi varnosti proizvodov ostati skupna skrb;

O.  ker iz številnih študij izhaja, da bo digitalizacija industrijske proizvodnje prinesla spremembe v povpraševanju na trgu dela in v zaposlovanju v Evropi; ker to lahko vpliva na obstoječe predpise, ki urejajo pravice in udeležbo delavcev; ker je jasno, da se je treba s temi spremembami spoprijeti z usposabljanjem delovne sile za pridobitev novih znanj in spretnosti na področju IKT ter z izboljšanjem digitalnih spretnosti v vsej družbi;

Razvoj celostne strategije za digitalizacijo industrije za EU

1.  pozdravlja sporočilo Komisije o digitalizaciji evropske industrije;

2.  je trdno prepričan, da je strategija za digitalizacijo industrije bistvena za reševanje najbolj perečih gospodarskih izzivov Evrope:

   (a) s krepitvijo gospodarske dinamike, socialne in teritorialne kohezije in odpornosti glede tehnoloških sprememb in motenj prek posodobitve in medsebojnega povezovanja evropskih industrijskih sektorjev in gospodarskih vrednostnih verig ter s povečanjem javnih in zasebnih naložb v realno gospodarstvo in zagotavljanjem priložnosti za naložbe v trajnostno posodobitev;
   (b) s spodbujanjem ustvarjanja kakovostnih delovnih mest, priložnosti za vrnitev na trg dela, izboljšanjem delovnih standardov ter privlačnosti delovnih mest v industriji, prispevanjem k zagotavljanju več priložnosti in informacij potrošnikom, socialno odgovorno preobrazbo in vključujočim trgom dela z več različnimi modeli dela in delovnega časa ter boljšimi pogoji in večjim povezovanjem zaposlovanja in vseživljenjskega učenja;
   (c) z učinkovitejšo rabo virov in zmanjšanjem snovne intenzivnosti predelovalne industrije s pomočjo okrepljenega evropskega krožnega gospodarstva, kar je bistveno za materialne pogoje evropskega sektorja visoke tehnologije ter digitalizacijo industrijske proizvodnje in proizvodov;
   (d) s krepitvijo evropske kohezije prek zanesljive in ambiciozne evropske naložbene politike (s posebnim poudarkom na uvajanje najsodobnejše digitalne infrastrukture), uporabo različnih evropskih instrumentov financiranja, vključno z EFSI, regionalnimi skladi, programom Obzorje 2020 in drugimi, pa tudi z usklajeno, tehnološko nevtralno evropsko industrijsko politiko, ki temelji na lojalni konkurenci med več akterji, inovacijah in trajnostni posodobitvi, ter z inovacijami na področju tehnološkega, družbenega in poslovnega modela, ki krepi enotni digitalni trg ter povezovanje in posodobitev celotne evropske industrije;
   (e) s podporo evropskih ciljev na področju podnebne politike prek povečanja energetske učinkovitosti, učinkovitosti rabe virov in krožnosti industrijske proizvodnje, zmanjšanja emisij in povezovanja trajnosti industrije s konkurenčnostjo;
   (f) s krepitvijo gospodarskih, političnih in socialnih inovacij prek načel odprtosti in dostopnosti javnih in zasebnih podatkov in informacij, pri čemer je treba upoštevati varstvo občutljivih podatkov pri izmenjavah med podjetji, delavci in potrošniki ter omogočati boljše povezovanje gospodarskih sektorjev vseh vrst in na vseh področjih politik, vključno z ustvarjalno in kulturno industrijo;
   (g) z izboljšanjem preživljanja državljanov v mestnih in na podeželju ter povečanjem ozaveščenost in sposobnosti za izkoriščanje priložnosti, ki jih ponuja digitalizacija;
   (h) s spodbujanjem tehnoloških in socialnih inovacij v raziskavah EU prek politike digitalizacije industrije z jasno usmeritvijo in vizijo;
   (i) z izboljšanjem energetske varnosti in zmanjšanjem porabe energije z digitalizirano, prilagodljivejšo in učinkovitejšo industrijsko proizvodnjo, ki bo omogočala boljše upravljanje povpraševanja po energiji;
   (j) s partnerstvom z drugimi makro regijami v svetu pri razvoju inovativnih in poštenih odprtih digitalnih trgov;
   (k) z zavedanjem potrebe po bolj pošteni in učinkovitejši evropski davčni politiki in razjasnitvijo vprašanj, kot je davčna osnova v času globalno povezanih digitalnih trgov in digitalizirane proizvodnje;
   (l) s privabljanjem naložb in vodilnih raziskovalcev in znanja na svetovni ravni, s čimer bi prispevali h gospodarski rasti in evropski konkurenčnosti;
   (m) s podpiranjem novih poslovnih modelov in inovativnih zagonskih podjetij, temelječih na digitalizaciji in tehnološkem razvoju;

3.  poudarja pomen ustvarjanja konkurenčnega poslovnega okolja, ki spodbuja zasebne naložbe, ugodnega regulativnega okvira, s katerim se je mogoče izogniti birokratskim oviram, oblikovanja sodobne evropske digitalne infrastrukture in usklajevalne strukture na ravni EU za digitalizacijo industrije, ki omogoča usklajevanje pobud in platform za digitalizacijo industrije na nacionalni in regionalni ravni ter ravni EU; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo do konca leta 2020 dosežen cilj 20-odstotnega deleža industrije v BDP; poudarja, da bo EU lahko imela vodilno vlogo v svetovni industriji le, če bo digitalizacija industrije povezana s širšo industrijsko strategijo EU; poudarja pomen spodbujanja digitalizacije, zlasti v tistih državah članicah, regijah in sektorjih, ki zaostajajo v razvoju, in med ljudmi, na katere vpliva digitalna vrzel; v zvezi s tem pozdravlja predlagano okroglo mizo na visoki ravni in evropski forum deležnikov; poudarja pomen sodelovanja med ustreznimi akterji in pričakuje, da bodo k aktivnemu sodelovanju poleg vodilnih v industriji in socialnih partnerjev povabljeni tudi univerze, mala in srednja podjetja, organizacije za standardizacijo, oblikovalci politik, javne uprave na državni in lokalni ravni in civilna družba;

4.  poziva Komisijo, naj nadaljuje svoje pomembno delo preverjanja trendov proizvodnje in digitalizacije ter trendov na netehničnih področij (kot so zakonodaja, politike, uprava, obveščanje itd.), preučevanja pomembnega razvoja v drugih regijah, prepoznavanja novih ključnih tehnologij in prizadevanja za ohranitev vodilnega položaja Evrope na teh področjih ter za vključevanje novih trendov v politike in ukrepe, pri čemer upošteva koncepte vgrajene varnosti ter vgrajene in privzete zasebnosti, ter preučevanja, ali bi lahko to delo potekalo prek posebnega omrežja industrijskih napovedi, vključno z nacionalnimi raziskovalnimi in tehnološkimi organizacijami;

5.  pozdravlja sporočilo Komisije o digitalizaciji evropske industrije – Izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga (COM(2016)0180), vendar obžaluje, da je pri prometnem sektorju omejeno na avtomatizirano vožnjo in ne obravnava dovolj vseh obstoječih izzivov; spominja, da kljub temu, da povezana in avtomatizirana vozila prinašajo eno najbolj razburljivih prihajajočih digitalnih sprememb v sektorju, še vedno obstaja potencial za digitalizacijo v vseh načinih prevoza, tako v operativnih kot upravnih procesih in vzdolž vse verige ustvarjanja vrednosti, od proizvajalcev do potnikov in tovora, ter za usklajevanje z vsemi novimi tehnologijami, ki se uporabljajo v sektorju, kot sta evropska globalna satelitska navigacijska sistema EGNOS in Galileo, kjer lahko v bližnji prihodnosti pričakujemo rezultate; poziva Komisijo, naj se osredotoči na digitalno preobrazbo v vseh načinih prevoza, vključno s storitvami iz prometnega in turističnega sektorja;

6.  poudarja, da proces digitalizacije ni prinesel enakomernih koristi po vsem prometnem sektorju in da je to ustvarilo škodljivo razdrobljenost na notranjem trgu, tako med različnimi načini prevoza kot znotraj posameznega načina; poudarja, da med državami članicami obstajajo znatne razlike glede konkurenčnosti prometnega sektorja in njegove digitalizacije, ki se še povečujejo, odražajo pa se tudi med regijami, gospodarskimi družbami ter malimi in srednjim podjetji; meni, da bi lahko z oblikovanjem usklajene strategije za digitalizacijo industrije za EU prispevali k odpravi razdrobljenosti in razlik ter pritegnili naložbe v digitalne projekte; poudarja, da namen ne sme biti zgolj priprava še enega političnega dokumenta, temveč oblikovanje resnične strategije, ki bo odražala trende na področju inovacij in tržni potencial, njeno izvajanje pa bi bilo treba redno ocenjevati;

7.  meni, da bo strategija za digitalizacijo industrije prispevala k reševanju nekaterih najbolj perečih izzivov v prometnem in turističnem sektorju; zato poziva Komisijo, naj še naprej podpira digitalizacijo, da bi:

   (a) izboljšali splošno varnost, kakovost in okoljsko učinkovitost prometnega sektorja;
   (b) izboljšali neovirano dostopnost za vse, tudi za starejše, osebe z omejeno mobilnostjo in invalide, ter ozaveščali o alternativnih rešitvah v zvezi z mobilnostjo, ki potnikom zagotavljajo večjo izbiro, uporabniku prijaznejše in bolj prilagojene proizvode ter več informacij, po vsej EU, tako v mestnih območjih kot v manj razvitih regijah;
   (c) zmanjšali prevozne stroške, kot so stroški vzdrževanja, in izboljšali učinkovito uporabo obstoječe infrastrukturne zmogljivosti (npr. oblikovanje kolon vozil, kooperativni inteligentni prometni sistemi (C-ITS), evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS) in rečne informacijske storitve (RIS));
   (d) izboljšali konkurenčnost prek spodbujanja vstopa novih akterjev, zlasti malih in srednjih ter zagonskih podjetij, da bi izzvali obstoječe monopole;
   (e) olajšali pravilno in harmonizirano izvrševanje zakonodaje EU z razvojem sistemov za upravljanje prometa, inteligentnih prometnih sistemov, digitalnih tahografov, elektronskih cestninskih sistemov itd. ter oblikovali ustrezne okvire predpisov glede na dejanske nove razmere, do katerih lahko pride zaradi uporabe naprednih tehnologij;
   (f) zmanjšali upravno breme za male in srednje prevoznike ter zagonska podjetja, na primer v sektorju tovornega prometa in logistike s poenostavitvijo upravnih postopkov, zagotavljanjem sledenja tovora in optimizacijo voznih redov ter prometnih tokov;
   (g) še naprej ščitili pravice potnikov, vključno z varstvom podatkov, tudi na večmodalnih potovanjih;
   (h) zmanjšali težave, povezane z asimetričnostjo informacij na prevoznem trgu;
   (i) spodbujali privlačnost in razvoj turistične panoge, ki prispeva k ustvarjanju približno 10 % evropskega BDP, ter kreativnih panog v mestnih, podeželskih in najbolj oddaljenih območjih, na primer z boljšim povezovanjem mobilnosti in turističnih storitev, vključno z manj poznanimi destinacijami;

8.  želi poudariti, da je neprekinjena in visoko zmogljiva povezljivost temeljni pogoj za hitre, varne in zanesljive povezave za vse načine prevoza in za nadaljnjo digitalizacijo prometnega sektorja; obžaluje veliko razdrobljenost v digitalni pokritosti v EU; meni, da so naložbe v širokopasovne povezave in pravično dodeljevanje spektra ključnega pomena za digitalizacijo v prometnem sektorju; v zvezi s tem poudarja, da je potrebna medsektorska vizija, ki bi na primer vključevala elektroniko, telekomunikacije, promet in turizem; poziva Komisijo in države članice, naj najpozneje do leta 2025 izpolnijo svoje zaveze glede zagotavljanja te vrste povezljivosti za glavne prometne poti in vozlišča ter vzpostavijo polno pokritost po vsej EU;

Ustvarjanje pogojev za uspešno digitalizacijo industrije: infrastruktura, naložbe, inovacije in spretnosti

9.  poudarja, da strategija za digitalizacijo industrije ponuja priložnost za okrepitev inovacij, učinkovitosti in trajnostnih tehnologij, s čimer bi povečali konkurenčnost in modernizirali industrijsko bazo v EU ter odpravili ovire za razvoj digitalnega trga; poudarja, da mora integrirana digitalizacija industrije temeljiti na trdnih temeljih, ki bodo omogočili njeno izvedbo, od prvorazredne digitalne infrastrukture, ki bo kos izzivom prihodnosti, okolja, ki podpira raziskave in razvoj ter naložbe, do ustreznega sodobnega zakonodajnega okvira, ki bo spodbujal inovacije, poglobljenega enotnega digitalnega trga, visoke ravni spretnosti in podjetništva ter okrepljenega socialnega dialoga;

10.  poudarja, da je treba povečati javne in zasebne naložbe v visokohitrostno povezavo, na primer v povezavo 5G, optična vlakna, navigacijsko infrastrukturo in infrastrukturo za satelitske komunikacije, da bi zagotovili trdno digitalno infrastrukturo v urbanih in industrijskih območjih; poudarja pomen harmonizacije pri dodeljevanju spektra, da bi povečali povpraševanje po povezljivosti in okrepili predvidljivost okolja za naložbe v omrežja; poudarja, da je treba vzpostaviti vodenje v digitalnih industrijskih vrednostnih verigah in ključnih tehnologijah, kot so povezava 5G, kvantne tehnologije, visokozmogljivo računalništvo, umetna inteligenca, računalništvo v oblaku, analitika velepodatkov, internet stvari, robotika, avtomatizacija (vključno z visokoavtomatizirano vožnjo) in tehnologija distribuirane knjige transakcij; v zvezi s tem podpira delovni dokument Komisije, ki je priložen njenemu sporočilu;

11.  se zaveda priložnosti in izzivov, povezanih z digitalizacijo industrije; ugotavlja, da digitalizacija industrije prinaša pozitivne učinke, saj s prožnejšimi oblikami dela omogoča lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, z mobilnim delom na daljavo odpira nove priložnosti, poleg tega pa se na trg dela lahko vključujejo tudi ljudje, ki živijo na podeželju in na izoliranih območjih (pod pogojem, da so podeželje in ta območja opremljena z ustrezno infrastrukturo), kar prispeva h gospodarski rasti; hkrati poudarja, da s težnjo k večji prožnosti, ki jo ustvarja digitalizacija, obstaja večja nevarnost nestabilne in prekarne zaposlitve; poudarja, da se nove oblike dela ne smejo izrabljati za nespoštovanje veljavne delovne in socialne zakonodaje na področju varstva pravic delavcev in potrošnikov; poudarja, da morajo za tradicionalne industrijske panoge in podjetja v gospodarstvu platform veljati enaki pogoji;

12.  ugotavlja, da digitalna preobrazba prometnega in turističnega sektorja, zlasti razvoj gospodarstva na zahtevo in sodelovalnega gospodarstva, prispeva k precej drugačnemu vedenju potnikov in potrošnikov v povezavi z mobilnostjo in turizmom ter povečuje potrebo po prilagoditvi infrastrukture; poziva Komisijo, naj oceni učinke digitalizacije na področju prevoznih in turističnih storitev ter storitev mobilnosti, s posebnim poudarkom na vedenju in izbirah uporabnikov teh storitev, ter naj dodatno izkoristi potencial te družbene spremembe;

13.  ugotavlja, da vse večja digitalizacija pri distribuciji vozovnic pomeni, da je prek spleta potrošnikom na voljo več informacij, a vse pogosteje tako, da je težko primerjati ponudbe; meni, da je zato treba izboljšati preglednost in zaščitne ukrepe za nevtralnost v distribuciji, zlasti pri spletni distribuciji, da se lahko potrošniki informirano odločajo na podlagi zanesljivih informacij, ne samo glede cene, temveč tudi drugih parametrov, vključno s kakovostjo storitev in dopolnilnih ponudb; meni, da bo takšna preglednost spodbujala tako konkurenco kot razvoj multimodalnega prometa;

14.  meni, da bi morala digitalizacija potrošnikom zagotoviti večjo izbiro, več uporabnikom prijaznejših in prilagojenih izdelkov ter več informacij, zlasti o kakovosti izdelkov ali storitev;

15.  poudarja, da v dokumentih o digitalnem trgu ni ustrezno upoštevan ali ocenjen vpliv jezikovnih ovir na industrijo in njeno digitalizacijo; poziva industrijo in države članice, naj spodbujajo razvoj jezikovnih tehnologij, ki bodo skupaj z digitalizacijo industrije zmanjšale razdrobljenost evropskega trga;

16.   poudarja, da je posebna podpora analogne večjezičnosti v Evropi lahko enako koristna za digitalizacijo evropske industrije ter za učenje celovitih digitalnih znanj in spretnosti; zato poudarja, da je treba bistveno več pozornosti nameniti osnovnim raziskavam na področju programske opreme za statistično, inteligentno in strojno podprto prevajanje in učenje;

17.  poudarja, da se morajo regije osredotočiti na svoje proizvodne vrline in krepiti njihov razvoj prek pametne specializacije, pametnih verig in grozdov; meni, da bi bili lahko grozdi in sinergije med malimi in srednjimi podjetji, industrijskimi in družbenimi akterji, obrtniškim sektorjem, akademiki, raziskovalnimi središči, organizacijami potrošnikov, kreativno industrijo, zagonskimi podjetji, finančnimi ustanovami in drugimi deležniki uspešen model za spodbujanje digitalne proizvodnje in inovacij; spodbuja raziskave, inovacije in strukturno kohezijo v EU; poudarja pomen pospeševalnih programov in tveganega kapitala za pomoč pri razširitvi zagonskih podjetij; ugotavlja pomen uporabe digitalizacije pri spodbujanju inovacij poslovnih modelov, kot so sistemi plačila glede na proizvodnjo in množična izdelava po meri;

18.  meni, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti posebnim težavam, s katerimi se srečujejo mala in srednja podjetja v okoliščinah, ko bi bil relativni dobiček zaradi prizadevanj na področju digitalizacije v smislu energetske učinkovitosti, učinkovite rabe virov in učinkovitosti proizvodnje največji; se zavzema za krepitev združenj malih in srednjih podjetij in njihovega dosega prek programov digitalizacije, razvoj središč za uporabne znanosti s poudarkom na digitalizaciji ter za sofinanciranje raziskav in razvoja v okviru malih in srednjih podjetij; meni, da bi bilo treba pozornost nameniti lastništvu podatkov in dostopu do njih ter razvoju evropskega programa za digitalna vajeništva;

19.  pozdravlja vzpostavitev platforme pametne specializacije za modernizacijo industrije in zlasti predlog Komisije, ki je del akcijskega načrta za digitalizacijo industrije, o vzpostavitvi mreže strokovnih središč in vozlišč za digitalne inovacije, da bi okrepili digitalizacijo industrije in digitalne inovacije za mala in srednja podjetja v vseh regijah; meni, da v zvezi s tem ne bi smeli spregledati obrtniškega sektorja; poziva Komisijo, naj predvsem spodbuja vzpostavitev vozlišč za digitalne inovacije in središč za pridobivanje digitalnih kompetenc v manj digitaliziranih evropskih regijah; poziva Komisijo, naj zagotovi več sredstev za vozlišča za digitalne inovacije iz več evropskih virov (Obzorje 2020, strukturni skladi itd.), da bi podprla prizadevanja in strategije držav članic za razvoj nacionalnih mrež vozlišč za digitalne inovacije, in naj razmisli o poskusih s pristopom peskovnika, kjer medsektorskih poskusov v nadzorovanem okolju ne bi ovirala veljavna ureditev; poziva države članice, naj povečajo mednacionalno sodelovanje vozlišč za digitalne inovacije; meni, da bi se morala določena vozlišča za digitalne inovacije specializirati za industrijske digitalne inovacije in s tem prispevati k reševanju evropskih družbenih izzivov; v zvezi s tem meni, da bi financiranje vozlišč za digitalne inovacije iz programa Obzorje 2020 lahko kombinirali s sredstvi iz tega programa za družbene izzive; je seznanjen z možnostjo uporabe bonov za inovacije za IKT, s katerimi bi mala in srednja podjetja lahko dostopala do svetovanja ter izmenjevala primere dobre prakse in strokovno znanje glede vozlišč za digitalne inovacije;

20.  opozarja na pomembno vlogo mest in lokalnih oblasti pri razvoju novih poslovnih modelov in zagotavljanju digitalne infrastrukture in podpore za mala in srednja podjetja ter druge akterje v panogi ter na številne priložnosti, ki jih industrijske digitalne inovacije ponujajo mestom, na primer z lokalno proizvodnjo brez odpadkov, večjo integracijo industrijske proizvodnje ter lokalne in mestne logistike in prevoza, pa tudi z energetsko proizvodnjo, porabo, proizvodnjo in tiskanjem v tehniki 3D; meni, da bi morala tudi mesta imeti dostop do vozlišč za digitalne inovacije; poziva Komisijo, naj preuči lokalne, nacionalne in mednarodne primere dobre prakse in spodbuja njihovo izmenjavo; pozdravlja objavo indeksa European Digital City Index in pobude za spodbujanje medobratovalnosti podatkov in sistemov na ravni evropskih mest; ugotavlja, da ima pobuda za pametna mesta vlogo v tem okviru; opozarja na pozitivne izkušnje regionalnih svetovalnih forumov;

21.  poudarja vlogo, ki jo lahko imajo javna naročila in pravne zahteve za registracijo podjetij in njihovo poročanje ali razkritje poslovnih dejavnosti pri uvajanju nove industrijske digitalne tehnologije; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi lahko javna naročila uporabili kot mehanizem za spodbujanje inovacij; poziva Komisijo, naj v program REFIT vključi digitalni pregled, da bi zagotovila, da so pravila usklajena z digitalnim kontekstom, in olajšala izmenjavo dobrih praks med javnimi organi v zvezi z uporabo meril za inovacije pri javnih razpisih; priporoča pospešeno prilagajanje pravnega in tehnološkega okolja, kot je prehod na IPv6, na potrebe digitalizacije industrije in na zagon interneta stvari;

22.  poudarja, da je pomembno sprostiti zadostna javna in zasebna sredstva za digitalizacijo evropske industrije in bolje uporabiti Evropski sklad za strateške naložbe; meni, da je treba to uporabo bistveno povečati, prav tako pa tudi javne naložbe v digitalno infrastrukturo; poudarja pomen financiranja iz zasebnih platform in platform za sodelovanje; poziva Komisijo, naj vzpostavi okroglo mizo o financiranju digitalizacije industrije, ki bo zadevo preučila in pripravila inovativne predloge financiranja; obžaluje, da so sredstva iz proračuna EU, dodeljena digitalnim politikam, preskopa, da bi imela resničen vpliv; priznava potrebo po spodbujanju evropskega gospodarstva prek produktivnih naložb: meni, da bi morala razpoložljivost obstoječih evropskih finančnih instrumentov, kot sta Evropski strukturni in investicijski sklad ter Obzorje 2020, zagotoviti, da se ta cilj doseže; meni, da bi morala biti kombinacija teh skladov skladna z nacionalnimi viri in predpisi o državni pomoči; priznava vlogo javno-zasebnih partnerstev in skupnih podjetij;

23.  poziva države članice, naj zagotovijo davčne spodbude za podjetja, ki uporabljajo digitalne in pametne proizvodne sisteme, da bi podprle učinkovito digitalizacijo industrije;

Zagotavljanje evropskega vodilnega položaja na področju tehnologije ter varnosti pri digitalizaciji industrije: združitve in prevzemi, kibernetska varnost, tokovi podatkov, standardizacija

24.  priznava, da je nujno treba okrepiti raziskave in razvoj; poziva Komisijo, naj podpre notranja in zunanja prizadevanja v zvezi z raziskavami in razvojem ter naj spodbuja inovacijske mreže in sodelovanje med zagonskimi podjetji, uveljavljenimi korporativnimi akterji, malimi in srednjimi podjetji, univerzami itd., v digitalnem ekosistemu; poziva Komisijo, naj preuči, kako bi na trg v čim večjem obsegu prenesli rezultate raziskav v okviru Obzorja 2020 in zagotovili, da jih evropska podjetja kar najbolj izkoristijo; poziva Komisijo, naj poveča delež raziskovalnih projektov Obzorja 2020, ki ustvarjajo patente in pravice intelektualne lastnine, ter naj o tem poroča;

25.  poudarja pomen varovanja občutljivih evropskih tehnologij in znanja, ki so podlaga za prihodnjo industrijsko moč in gospodarsko odpornost; opozarja na morebitna tveganja v zvezi s strateškimi državnimi neposrednimi tujimi naložbami in neposrednimi tujimi naložbami na podlagi industrijske politike, predvsem s strani podjetij v državni lasti prek združitev in prevzemov; poudarja dejstvo, da so v zvezi z neposrednimi tujimi naložbami nekateri zunanji vlagatelji vedno bolj zainteresirani za pridobitev občutljivih evropskih tehnologij prek združitev in prevzemov; pozdravlja pobudo Komisije, da bi preučila izkušnje odbora za tuje naložbe v Združenih državah Amerike; poudarja, da je treba zagotoviti enak dostop do trga za naložbe z oblikovanjem svetovnih pravil;

26.  poudarja, da dogajanje v zvezi z avtomatizacijo, robotiko in uporabo umetne inteligence v proizvodnji ter tesno povezovanje tehničnih komponent različnega izvora sproža nova vprašanja glede odgovornosti za proizvode in proizvodne zmogljivosti; poziva Komisijo, naj čim prej pojasni predpise o varnosti in odgovornosti za sisteme, ki delujejo samostojno, vključno s pogoji za preskušanje;

27.  priznava, da tudi odprtost in povezljivosti lahko vplivata na ranljivost za kibernetske napade, sabotaže, manipulacijo podatkov ali industrijsko vohunjenje, in v zvezi s tem poudarja, kako pomemben je skupni evropski pristop h kibernetski varnosti; priznava, da je treba povečati osveščenost o krepitvi kibernetske varnosti; meni, da je kibernetska odpornost ključna odgovornost vodij podjetij ter nacionalnih in evropskih oblikovalcev politik na področju industrije in varnosti; meni, da so proizvajalci odgovorni za zagotavljanje varnostnih standardov in standardov kibernetske varnosti kot temeljnih parametrov zasnove vseh digitalnih inovacij v skladu z razpoložljivo vrhunsko tehnologijo in načeli vgrajene in privzete varnosti, vendar so pod določenimi pogoji in merili mogoča odstopanja; ugotavlja, da bi zahteve za kibernetsko varnost interneta stvari in varnostni standardi IT, na primer na podlagi referenčnih okvirov RAMI4.0 in ICS, okrepili evropsko kibernetsko odpornost; meni, da imajo evropski organi za standardizacijo pri tem posebno vlogo in jih ne bi smeli potiskati ob stran; poziva Komisijo, naj preuči različne modele za spodbujanje kibernetske varnosti za internet stvari; vendar poziva javne institucije, naj bodo zahteve glede kibernetske varnosti obvezne za javna naročila v zvezi z opremo informacijske tehnologije in proizvodi interneta stvari; meni, da je zelo pomembno zagotavljanje preverjanja kibernetske varnosti in svetovanja malim in srednjim podjetjem glede njihovih digitaliziranih industrijskih proizvodov; meni, da bi izmenjava dobrih praks med državami članicami EU lahko spodbudila evropsko kibernetsko odpornost v zvezi s tem;

28.  meni, da so potrebna skupna merila za kritično infrastrukturo in njeno digitalno varnost in da je direktiva EU o varnosti omrežij in informacijskih sistemov prvi korak k doseganju visoke skupne ravni varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji; poziva Komisijo, naj si prizadeva za dosleden in pravočasen prenos v državah članicah; poudarja, da je treba okrepiti vlogo, ki jo imajo upravni organi iz direktive o varnosti omrežij in informacijskih sistemov pri vzpostavljanju zaupanja v tehnologije prihodnosti; ugotavlja, da bi bilo treba mehanizme za spremljanje kibernetskih groženj in analize perspektiv priznati kot pomembne za varnost digitalnih industrij v EU, s posebnim poudarkom na zaščiti malih in srednjih podjetij ter potrošnikov;

29.  poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti vprašanju zbiranja industrijskih in s proizvodnjo povezanih podatkov in informacij ter dostopu do njih; poudarja, da je treba v zvezi s tem posebno pozornost nameniti načelom suverenosti podatkov, odprtega in standardiziranega dostopa do njih in razpoložljivosti podatkov, krepitvi inovacij in produktivnosti, novih storitev in poslovnih modelov ter možnosti preverjanja varnosti, pri tem pa omogočiti pošteno konkurenco; poudarja, da je treba nove oblike ureditve lastništva podatkov in dostopa do njih obravnavati zelo previdno in jih uvesti le po obsežnem posvetovanju z vsemi ustreznimi deležniki; meni, da je treba inovacije ter zasebnost zaposlenih in potrošnikov zaščititi in varovati v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov; prav tako poudarja, da bi bilo treba spodbujati razkritje in dostop do informacij v javnem interesu ali za znanstvene namene; je seznanjen s predlogom Komisije o podatkovnem gospodarstvu v zvezi s tem z namenom spodbujanja enotnega evropskega trga; meni, da je treba v sedanji razpravi o sistemu podatkov poudariti dva bistvena vidika, da se spodbudi razvoj tehničnih rešitev za zanesljivo identifikacijo in izmenjavo podatkov, in sicer privzeta pogodbena pravila in uvedbo nadzora nad nepoštenimi praksami v pogodbenih razmerjih med podjetji;

30.  poudarja, da ima evropska pobuda za računalništvo v oblaku, skupaj z zakonodajnim predlogom za prost pretok podatkov, katerih cilj je odpraviti neupravičene omejitve glede lokacije podatkov, potencial, da bi nadalje spodbudila proces digitalizacije evropske industrije, zlasti malih in srednjih ter zagonskih podjetij, in preprečila razdrobljenost enotnega trga EU; poziva Komisijo, naj spremlja sprejetje in dosledno izvajanje evropske pobude za računalništvo v oblaku, da bi omogočila pošteno, hitro, zanesljivo in nemoteno izmenjavo in uporabo podatkov; opozarja Komisijo na njeno zavezo v tem sporočilu, da bo predstavila zakonodajni predlog za prost pretok podatkov v EU, da bi odpravila ali preprečila neupravičene zahteve za lokalizacijo v nacionalni zakonodaji in predpisih;

31.  je trdno prepričan, da so, zlasti v prometnem sektorju, odprti podatki, velepodatki in analitika podatkov še naprej bistveni elementi, da bi lahko v celoti izkoristili prednosti enotnega digitalnega trga in spodbudili inovacije; obžaluje, da so pobude za olajšanje pretoka podatkov še vedno razdrobljene; poudarja, da je potrebna večja pravna varnost, zlasti v smislu lastništva in odgovornosti, na podlagi popolnega spoštovanja zasebnosti in varstva podatkov;

32.  priznava pomen digitalizacije industrije za pridobivanje podatkov po sektorjih in za upravljanje s strani javnih in poljavnih organov ter udeležencev na trgu;

33.  poudarja pomen vključevanja odprtosti strukture kot načela oblikovanja za digitalne komponente;

34.  priznava, da je treba zaščititi tehnično znanje v zvezi z izmenjavo in medsebojno povezavo industrijsko-digitalnih komponent, hkrati pa je treba omogočati in spodbujati medobratovalnost in povezljivost med koncema;

35.  poudarja, da evropska vodilna vloga na področju industrijske digitalizacije zahteva močno strategijo za standardizacijo, o kateri se morajo uskladiti države članice in Komisija, vključno z interoperabilnostjo na digitalnem področju; poudarja pomembno in edinstveno strukturo evropskih organov za standardizacijo z njihovim vključujočim pristopom, ki temelji na soglasju in vključuje družbene akterje, predvsem mala in srednja podjetja; poziva Komisijo, naj spodbuja razvoj odprtih standardov, in pozdravlja njeno namero, da zagotovi dostop do standardnih bistvenih patentov in njihovo učinkovito licenciranje pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji, ter priznava, da je to bistveno za spodbujanje inovacij ter raziskav in razvoja v EU; meni, da bi bilo lahko krožno gospodarstvo gonilna sila za usklajeno standardizacijo komunikacijskih tokov vzdolž industrijske vrednostne verige; poziva k vseevropskemu in usklajenemu pristopu k mednarodnim forumom in konzorcijem prek evropskih organizacij za standardizacijo (CEN, CENELEC in ETSI); meni, da je zaželeno prizadevanje za globalne in splošne standarde, vendar tudi poudarja, da obstaja pripravljenost za nadaljevanje z evropskimi standardi, če bo mednarodno sodelovanje v forumih za standardizacijo nekonstruktivno; meni, da je interoperabilnost potrebna zlasti pri internetu stvari, da bi zagotovili, da se z razvojem novih tehnologij izboljšajo možnosti za potrošnike, ki ne bi smeli biti nujno vezani le na nekaj določenih ponudnikov;

36.  poudarja, da trgovinske ovire na področju digitalizacije ovirajo mednarodno dejavnost evropske industrije in škodujejo evropski konkurenčnosti; meni, da lahko pravični trgovinski sporazumi med EU in tretjimi državami močno prispevajo k skupnim mednarodnim predpisom na področju varstva in pretoka podatkov, njihove uporabe in standardizacije;

Socialna razsežnost: spretnosti, izobraževanje in socialne inovacije

37.  meni, da so potrebna velika prizadevanja na področju izobraževanja ter sistemov obdavčitve in socialne varnosti, da bi spremembe vključili v naše evropske socialne in gospodarske modele; poudarja, da ima digitalno preoblikovanje industrije velik družben vpliv na področjih, kot so zaposlovanje, delovni pogoji, pravice delavcev do izobraževanja ter spretnosti, e-zdravje, okolje in trajnosten razvoj; poudarja, da si je treba prizadevati za zagotavljanje varnosti pri teh spremembah; poziva Komisijo, naj ustrezno oceni ter obravnava socialne učinke industrijske digitalizacije in po potrebi predlaga nadaljnje ukrepe za zmanjšanje digitalnega razkoraka in spodbujanje vključujoče digitalne družbe ter krepitev evropske konkurenčnosti;

38.  opozarja, da je Sodišče Evropske unije pojem delavca opredelilo na podlagi zaposlitvenega razmerja, za katerega so značilna merila, kot so podrejeni položaj, osebni dohodek in narava dela(12); poziva k pravni varnosti tega, kar pomeni „zaposlitev“ na digitalnem trgu dela, da se bo zagotovo upoštevala zakonodaja s področja dela in socialnega varstva; izjavlja, da so vsi delavci v gospodarstvu platform na podlagi primarnosti dejstev zaposleni ali samozaposleni in bi jih bilo treba temu ustrezno razvrstiti ne glede na to, kako je opredeljeno pogodbeno razmerje;

39.  poudarja, da so izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje temelj socialne kohezije v digitalni družbi; poudarja, da se Evropa na tem področju sooča z digitalno vrzeljo; poziva k izvajanju jamstva za znanja in spretnosti po posvetovanju in v sodelovanju s socialnimi partnerji ter poziva države članice, naj poiščejo načine za izpolnjevanje potreb državljanov za nenehno (pre)usposabljanje in vseživljenjsko učenje, da bi zagotovili nemoten prehod na pametno gospodarstvo; poudarja pomen spodbujanja in priznavanja digitalnih spretnosti ter novega trenda v smeri večstranske usposobljenosti; meni, da bi morali delodajalci uporabljati Evropski socialni sklad za takšno usposabljanje in za spodbujanje digitalne zbirke orodij za usposabljanje v sodelovanju z industrijo in socialnimi partnerji; pozdravlja razvoj učnega gradiva in sektorskih izobraževalnih programov; poziva Evropsko komisijo, naj preuči možnosti za vzpostavitev sistema certificiranja za nadaljnje izobraževalne programe za digitalne spretnosti;

40.  poudarja, da je treba digitalne spretnosti vključiti v nacionalne učne načrte; ugotavlja, da bi bilo treba primere pobud, ki jih podpira Agencija Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA), kot je na primer evropski mesec kibernetske varnosti in evropski izziv na področju kibernetske varnosti, nadalje razvijati, da se doseže ta cilj; poudarja, kako pomembno je specializirano usposabljanje učiteljev na področju digitalnih spretnosti in da bi bilo treba vse otroke poučevati digitalne spretnosti; poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo imele vse šole brezžično lokalno omrežje in sodobno računalniško opremo; ugotavlja, da ima tudi kodiranje pomembno vlogo; poziva k izmenjavi dobrih praks med državami članicami z namenom učenja iz ustaljene prakse, kot so program Fit4Coding, pobude digitalne akademije, programi e-učenja in šole kodiranja, kot na primer Webforce3; poziva Komisijo, naj spodbuja vključitev preverjanja digitalnih spretnosti pri študijih IGCU/PISA, kar bi omogočilo konkurenco in primerjavo med državami članicami EU; poziva države članice, naj v sodelovanju s Komisijo pripravijo interdisciplinarne študijske programe, katerih cilj bo združitev več znanj, na primer informacijskega znanja s poslovnim upravljanjem ali inženirstvom in podatkovnimi znanostmi; poudarja, da bi morale vse države članice razviti celovite nacionalne strategije digitalne pismenosti s cilji, ki jih je predlagala Komisija; poudarja ključno vlogo, ki jo lahko imajo socialni partnerji in druge zainteresirane strani pri oblikovanju in izvajanju teh strategij; ugotavlja, da je zaenkrat le polovica držav članic EU vzpostavila nacionalne koalicije za digitalna delovna mesta; poudarja, da bi posebna proračunska vrstica za podporo dejavnostim koalicije za digitalno pismenost in delovna mesta okrepila razširjanje informacij in nadaljnje dejavnosti;

41.  poudarja, da je treba investirati v digitalizacijo poklicnega usposabljanja in obrtniškega sektorja; poudarja, da je treba digitalne spretnosti kombinirati z inženirskimi spretnostmi in spodbujanjem izobraževanja na področju naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike (predmetov STEM) ter s spodbujanjem mehkih spretnosti, kot so komunikacijske spretnosti, koordinacija skupin in medsektorski pristop;

42.  zahteva, naj se vidik enakosti spolov vključi v vse digitalne pobude, s čimer bomo zagotovili, da bo sedanja digitalna preobrazba postala tudi gonilna sila za enakost spolov; poudarja, da je treba obravnavati velike razlike med spoloma v sektorju IKT, saj je to bistveno za dolgoročno gospodarsko rast in blaginjo v Evropi;

43.  opozarja na potencial digitalizacije pri dostopanju do socialnih in drugih javnih storitev, pa tudi pri vključevanju invalidov in oseb z omejeno mobilnostjo na trg dela; ob tem zlasti poudarja pomen dela na daljavo;

44.  poudarja, da je glede na izkušnje s pobudo Europeana digitalizacija evropskih del pomembna priložnost za izboljšanje njihove dostopnosti, distribucije in promocije ter da lahko digitalne inovacije sprožijo popolnoma spremenjen način razstavljanja kulturnih dobrin in dostopa do njih; poudarja, da je treba spodbujati predvsem uporabo tehnologij 3D za zbiranje podatkov in rekonstrukcijo uničenih kulturnih dobrin in kulturne dediščine; poudarja, da je treba zagotavljati sredstva za digitalizacijo, ohranitev in spletno dostopnost evropske kulturne dediščine;

45.  obžaluje, da so zgodovinske in kulturne znamenitosti pogosto težko dostopne za invalide, in poudarja, da je mogoče s trdnejšo digitalno kulturno platformo izboljšati udeležbo in dostopnost kulturnih izkušenj, znamenitosti in artefaktov v Evropi, ne glede na geografsko lego;

46.  spodbuja raziskovanje in razvoj podpornih tehnologij, ki bi jih lahko uporabljali za vključevanje invalidov in bi lahko postale nov industrijski proizvod, ki bo služil temu namenu;

47.  se zavzema za vzpostavitev redne izmenjave primerov dobre prakse, uvedbo polletnih pregledov napredka in pripravo priporočil za digitalizacijo industrije;

o
o   o

48.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0009.
(2) UL C 199 E, 7.7.2012, str.131.
(3) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 57.
(4) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 41.
(5) UL C 482, 23.12.2016, str. 89.
(6) UL C 468, 15.12.2016, str. 19.
(7) UL C 93, 9.3.2016, str. 120.
(8) UL C 332 E, 15.11.2013, str. 22.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0486.
(10) UL C 81 E, 15.3.2011, str. 45.
(11) UL C 236 E, 12.8.2011, str. 24.
(12) Glej CJEU C 596/12, točka 17, in CJEU C 232/09, točka 39.

Pravno obvestilo