Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2147(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0209/2017

Predložena besedila :

A8-0209/2017

Razprave :

PV 12/06/2017 - 14
CRE 12/06/2017 - 14

Glasovanja :

PV 13/06/2017 - 5.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0253

Sprejeta besedila
PDF 390kWORD 66k
Torek, 13. junij 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Ocena izvajanja programa Obzorje 2020
P8_TA(2017)0253A8-0209/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. junija 2017 o oceni izvajanja programa Obzorje 2020 ob upoštevanju njegove vmesne ocene in predloga devetega okvirnega programa (2016/2147(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1291/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (Euratom) št. 1314/2013 z dne 16. decembra 2013 o programu za raziskave in usposabljanje Evropske skupnosti za atomsko energijo (2014–2018), ki dopolnjuje okvirni program za raziskave in inovacije Obzorje 2020(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1290/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o pravilih za sodelovanje v okvirnem programu za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020 ter za razširjanje njegovih rezultatov(3),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2013/743/EU z dne 3. decembra 2013 o vzpostavitvi posebnega programa za izvajanje okvirnega programa za raziskave in inovacije (2014–2020) – Obzorje 2020(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1292/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o spremembi Uredbe (ES) št. 294/2008 o ustanovitvi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo(5),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1312/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o strateškem inovacijskem programu Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo (EIT) – prispevek EIT k bolj inovativni Evropi(6),

–  ob upoštevanju uredb Sveta (EU) št. 557/2014, 558/2014, 559/2014, 560/2014 in 561/2014 z dne 6. maja 2014(7) ter uredb Sveta (EU) št. 642/2014(8) in 721/2014(9) z dne 16. junija 2014 o ustanovitvi skupnih podjetij, ki se financirajo v okviru programa Obzorje 2020,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega parlamenta in Sveta št. 553/2014/EU, 554/2014/EU, 555/2014/EU in 556/2014/EU z dne 15. maja 2014(10) o ustanovitvi javno-javnih partnerstev v skladu s členom 185 PDEU, ki se financirajo v okviru programa Obzorje 2020,

–  ob upoštevanju dokumentov o vprašanjih z dne 3. februarja 2017 za skupino na visoki ravni v zvezi s povečanjem vpliva programov EU za raziskave in inovacije(11),

–  ob upoštevanju poročil Komisije za leti 2014 in 2015 o spremljanju programa Obzorje 2020,

–  ob upoštevanju poročila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom Evropski raziskovalni prostor: čas za izvajanje in za spremljanje napredka (COM(2017)0035),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Evropski obrambni akcijski načrt (COM(2016)0950),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Izvajanje strategije za mednarodno sodelovanje na področju raziskav in inovacij (COM(2016)0657),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – vzpostavljanje konkurenčnega podatkovnega gospodarstva znanja v Evropi (COM(2016)0178) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0106),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij o odzivu na poročilo strokovne skupine na visoki ravni o naknadni oceni sedmega okvirnega programa (COM(2016)0005),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Letno poročilo o dejavnostih Evropske unije na področju raziskav in tehnološkega razvoja v letu 2014 (COM(2015)0401),

–  ob upoštevanju poročil Komisije iz leta 2014 in 2015 z naslovom Vključevanje družboslovnih ved in humanistike v program Obzorje 2020: udeleženci, proračuni in discipline,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Boljše pravno urejanje za naložbe na podlagi inovacij na ravni EU (SWD(2015)0298),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Svetu in Evropskemu parlamentu z naslovom Evropski raziskovalni prostor – Poročilo o napredku za leto 2014 (COM(2014)0575),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Raziskave in inovacije kot vir ponovne rasti (COM(2014)0339),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Second Situation Report on Education and Training in the Nuclear Energy Field in the European Union (Drugo poročilo o stanju izobraževanja in usposabljanja na področju jedrske energije v Evropski uniji) (SWD(2014)0299),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom FET Flagships: A novel partnering approach to address grand scientific challenges and to boost innovation in Europe (Vodilne pobude FET: nov partnerski pristop k obravnavanju velikih znanstvenih izzivov in spodbujanju inovacij v Evropi) (SWD(2014)0283),

–  ob upoštevanju poročila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Druga vmesna ocena skupnih podjetij za izvajanje skupnih tehnoloških pobud – čisto nebo, gorivne celice in vodik ter pobuda za inovativna zdravila (COM(2014)0252),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o vlogi in učinkih skupnih tehnoloških pobud in javno-zasebnih partnerstev pri izvajanju programa Obzorje 2020 za trajnostne spremembe v industriji(12),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o evropski pobudi za računalništvo v oblaku(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. marca 2017 o sredstvih EU za enakost spolov(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o sinergijah za inovacije: evropski strukturni in investicijski skladi, program Obzorje 2020 ter drugi evropski inovacijski skladi in programi EU(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o kohezijski politiki ter raziskovalnih in inovacijskih strategijah za pametno specializacijo (RIS3)(16),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in mnenj Odbora za proračun, Odbora za regionalni razvoj in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0209/2017),

A.  ker je program Obzorje 2020 največji centralno upravljani program EU za raziskave in razvoj ter največji javno financiran program za raziskave in razvoj na svetu;

B.  ker je Parlament pri pogajanjih o programu Obzorje 2020 in sedanjem večletnem finančnem okviru namesto prvotno dogovorjenih 77 milijard EUR zahteval proračun v višini 100 milijard EUR; ker se zdi proračun zelo omejen, če naj bi program Obzorje 2020 v celoti izkoristil potencial odličnosti in se primerno odzval na družbene izzive, s katerimi se sooča evropska in globalna družba;

C.  ker bosta poročilo skupine na visoki ravni o povečanju učinka programov EU za raziskave in inovacije ter vmesna ocena, predvidena za tretje četrtletje leta 2017, temelja za strukturo in vsebino devetega okvirnega programa, predlog katerega bo objavljen v prvi polovici leta 2018;

D.  ker je bila gospodarska in finančna kriza odločilen dejavnik pri oblikovanju programa Obzorje 2020; ker bodo nastajajoči izzivi, nove politične in družbeno-gospodarske paradigme ter nadaljujoči se svetovni trendi verjetno močno vplivali na naslednji okvirni program;

E.  ker mora okvirni program temeljiti na evropskih vrednotah, znanstveni neodvisnosti, odprtosti, raznolikosti, visokih evropskih etičnih standardih, socialni koheziji in enakem dostopu državljanov do rešitev in odgovorov, ki jih zagotavlja;

F.  ker so naložbe v raziskave in razvoj bistvenega pomena za evropski gospodarski in socialni razvoj ter konkurenčnost na svetovni ravni; ker se mora pomen odlične znanosti za spodbujanje inovacij in dolgoročne konkurenčne prednosti odražati v financiranju devetega okvirnega programa;

Struktura, filozofija in izvajanje programa Obzorje 2020

1.  meni, da je po več kot treh letih od začetka izvajanja programa Obzorje 2020 čas, da Parlament oblikuje svoje stališče o vmesni oceni in viziji o prihodnjem devetem okvirnem programu;

2.  opozarja, da je cilj programa Obzorje 2020 prispevati k oblikovanju družbe in gospodarstva, ki bosta temeljila na znanju in inovacijah, ter okrepiti znanstveno in tehnološko osnovo ter navsezadnje konkurenčnost Evrope s pritegnitvijo dodatnih nacionalnih javnih in zasebnih sredstev za raziskave in razvoj ter s pomočjo pri doseganju cilja 3-odstotnega BDP za raziskave in razvoj do leta 2020; obžaluje, da je EU leta 2015 v raziskave in razvoj vložila le 2,03 % BDP, pri čemer se posamezni podatki za različne države gibljejo med 0,46 % in 3,26 %(17), medtem ko največji globalni tekmeci vlagajo več kot EU v to področje;

3.  želi spomniti, da se evropski raziskovalni prostor sooča z neposredno konkurenco najzmogljivejših raziskovalnih regij na svetu in da je zato njegova krepitev skupna evropska dolžnost; spodbuja zadevne države članice, naj ustrezno prispevajo k uresničevanju cilja 3 % BDP za raziskave in razvoj; ugotavlja, da bi s skupnim povečanjem na 3 % dodatno zagotovili več kot 100 milijard EUR za raziskave in inovacije v Evropi;

4.  poudarja, da ocena sedmega okvirnega programa in spremljanje programa Obzorje 2020 kažeta, da je okvirni program EU za raziskave in inovacije uspešen in da se z njim ustvarja jasna dodana vrednost za EU(18); priznava, da obstajajo možnosti za izboljšanje okvirnega programa in prihodnjih programov;

5.  meni, da je uspešen zaradi večdisciplinarnega in sodelovalnega okvira ter zahtev glede odličnosti in vpliva;

6.  razume, da je namen okvirnega programa spodbuditi udeležbo industrije, da bi povečali porabo njenih sredstev za raziskave in razvoj(19); ugotavlja, da je udeležba industrije v programu, zlasti malih in srednjih podjetij, bistveno višja kot v sedmem okvirnem programu; vendar opozarja, da industrija v povprečju ni dovolj povečala svojega deleža pri vlaganju v raziskave in razvoj, kot je bilo dogovorjeno v sklepih Sveta iz Barcelone(20); poziva Komisijo, naj oceni evropsko dodano vrednost financiranja instrumentov, usmerjenih v industrijo, kot so skupne tehnološke pobude(21), in njihov pomen za javnost, ter oceni skladnost, odprtost in preglednost vseh skupnih pobud(22);

7.  ugotavlja, da so proračun, upravljanje in izvajanje programa razpršeni po 20 različnih organih EU; se sprašuje, ali to povzroča pretirana prizadevanja za usklajevanje, upravno zapletenost ter podvajanje; poziva Komisijo, naj si prizadeva za racionalizacijo in poenostavitev tega postopka;

8.  ugotavlja, da sta drugi in tretji steber pretežno osredotočena na višje ravni tehnološke pripravljenosti, kar bi lahko omejilo prihodnje sprejemanje prelomnih inovacij, ki se še vedno pripravljajo v okviru raziskovalnih projektov z nižjimi ravnmi tehnološke pripravljenosti; poziva k previdnemu vzdrževanju ravnotežja med ravnmi tehnološke pripravljenosti, da bi spodbujali celotno verigo ustvarjanja vrednosti; meni, da lahko ravni tehnološke pripravljenosti izključujejo netehnološke oblike inovacij, ustvarjene na področju temeljnih in uporabnih raziskav, zlasti v družboslovju in humanistiki;

9.  poziva Komisijo, naj zagotovi uravnotežen nabor malih, srednjih in velikih projektov; je seznanjen s tem, da se je povprečni proračun za projekte v okviru programa Obzorje 2020 povečal in da so večji projekti zahtevnejši, kar zadeva pripravljanje predloga in upravljanja projekta, kar je v prid udeležencem z več izkušnjami z okvirnimi projekti, ustvarja ovire za novince ter omogoča koncentracijo financiranja v rokah omejenega števila institucij;

Proračun

10.  poudarja, da sedanja stopnja uspešnosti, ki je manj kot 14-odstotna(23), pomeni negativni trend v primerjavi s sedmim okvirnim programom; poudarja, da zaradi prevelikega števila prijav veliko visokokakovostnih projektov ne bo mogoče financirati, ter obžaluje, da je krčenje proračuna zaradi Evropskega sklada za strateške naložbe še poglobilo to težavo; poziva Komisijo, naj prepreči dodatno krčenje proračuna za program Obzorje 2020;

11.  opozarja, da so okvirni programi Unije za raziskave in inovacije pod proračunskim pritiskom; obžaluje negativen učinek plačilne krize proračuna EU v prvih letih sedanjega večletnega finančnega okvira na izvajanje programa; med drugim ugotavlja, da je leta 2014 prišlo do umetne zamude pri razpisu za predložitev predlogov v vrednosti 1 milijarde EUR in do znatnega zmanjšanja ravni predhodnega financiranja novih programov; v zvezi s tem poudarja, da so bila v skladu s členom 15 uredbe o večletnem finančnem okviru v obdobju 2014–2015 predhodno zagotovljena sredstva za program Obzorje 2020; poudarja, da so bila ta sredstva v celoti porabljena za program, kar dokazuje uspešnost programa in njegovo zmožnost porabe še več sredstev; poudarja, da predhodna zagotovitev sredstev ne spremeni skupnih finančnih sredstev programa, kar pomeni, da bo v drugi polovici večletnega finančnega okvira manj odobritev; poziva obe veji proračunskega organa in Komisijo, naj zagotovita ustrezno raven odobritev plačil v prihodnjih letih in po najboljših močeh preprečita ponovno plačilno krizo v zadnjih letih sedanjega večletnega finančnega okvira;

12.  poudarja, da mora program Obzorje 2020 v glavnem temeljiti na nepovratnih sredstvih in biti usmerjen predvsem v financiranje temeljnih in skupnih raziskav; vztraja, da so lahko raziskave za vlagatelje zelo tvegana naložba in da jih je treba financirati z nepovratnimi sredstvi; v zvezi s tem poudarja, da številni javni organi pravno izključeni iz prejemanja posojil; obžaluje, da se v nekaterih primerih namesto nepovratnih sredstev pogosteje uporabljajo posojila; priznava, da bi morali biti finančni instrumenti na voljo za visoke ravni tehnološke pripravljenosti, blizu tržnim dejavnostim kot del finančnih instrumentov InnovFin, ter zunaj okvirnega programa (npr. programi Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada);

13.  poudarja, da številne države članice ne upoštevajo svojih nacionalnih zavez glede naložb v raziskave in razvoj; poudarja, da je treba doseči cilj 3 % BDP, in upa, da bo mogoče ta cilj karseda hitro dvigniti na raven največjih svetovnih tekmecev EU; zato poziva Komisijo in države članice, naj izvajajo nacionalne strategije, da bi ta cilj dosegli, in poziva k namenitvi sredstev iz strukturnih skladov za dejavnosti in programe raziskav in razvoja, zlasti k naložbam v krepitev zmogljivosti, infrastrukturo in plače, ter k podpori dejavnosti za pripravljanje predlogov upravljanje projektov okvirnega programa;

Ocena

14.  potrjuje, da bi morala odličnost ostati ključno merilo v vseh treh stebrih okvirnega programa, hkrati je seznanjen z obstoječima meriloma učinka ter kakovosti in učinkovitosti izvajanja, ki bi lahko bila v pomoč pri ocenjevanju dodane vrednosti projekta za EU; zato poziva Komisijo, naj preuči možnosti, da bi v okviru meril učinka ter kakovosti in učinkovitosti izvajanja upoštevali slabo udeležbo v premalo zastopanih regijah EU, vključevanje premalo zastopanjih področij znanosti, kot sta družboslovje in humanistika, ter izkoriščanje infrastrukture za raziskave, financirane z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, ki se zdijo pomembni za uspešno izvajanje evropskega raziskovalnega prostora in za zagotavljanje sinergije med okvirnimi programi in evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi;

15.  poziva ocenjevalce k boljšemu in preglednejšemu ocenjevanju in zagotavljanju kakovosti; poudarja, da je treba izboljšati povratne informacije za udeležence vzdolž procesa ocenjevanja, ter poziva k upoštevanju pritožb neuspešnih prosilcev, da zbirna poročila o ocenjevanju niso dovolj natančna in jasna v zvezi s tem, kaj bi bilo treba storiti drugače, da bi dosegli uspeh; zato poziva Komisijo, naj v povezavi z razpisom za zbiranje predlogov objavi podrobna merila za ocenjevanje, da bi udeležencem zagotovila bolj podrobna in informativna zbirna poročila o ocenjevanju, ter naj pri organiziranju razpisov za zbiranje predlogov prepreči pretirano število prijav, ki slabo vpliva na motivacijo raziskovalcev in sloves programa;

16.  poziva Komisijo, naj zagotovi širšo opredelitev vpliva in pri tem upošteva tako gospodarske kot družbene učinke; poudarja, da bi bilo treba ohraniti prilagodljivost ocene vpliva temeljnih raziskovalnih projektov; poziva Komisijo, naj ohrani ravnotežje med razpisi za zbiranje predlogov od spodaj navzgor in od zgoraj navzdol, ter naj analizira, s katerim postopkom ocenjevanja (eno- ali dvostopenjskim) bi lahko najučinkoviteje preprečili preveliko število prijav in izvajali kakovostne raziskave;

17.  poziva Komisijo naj oceni, do katere mere bi bila natančnejša tematska usmeritev smiselna v kontekstu trajnosti;

18.  poziva Komisijo, naj okrepi razpoložljivost portala za udeležence, razširi omrežje nacionalnih kontaktnih točk in mu dodeliti več sredstev, da bi mikro- in malim podjetjem zagotovili učinkovite storitve, zlasti med predložitvijo in ocenjevanjem projekta;

19.  meni, da bi moral Evropski raziskovalni svet sodelovati v več sodelovalnih projektih po Evropi in zlasti pritegniti nizko zmogljive regije in institucije, da bi razširili politiko EU za raziskave in razvoj ter strokovno znanje po vsej EU;

Medsektorska vprašanja

20.  je seznanjen, da sta struktura programa Obzorje 2020 in njegov pristop k družbenim izzivom pri deležnikih na splošno dobro sprejeta; poziva Komisijo, naj še krepi pristop k družbenim izzivom, in poudarja pomen skupnih raziskav, pri katerih bodo sodelovale univerze, raziskovalne organizacije, industrija (zlasti mala in srednja podjetja) in drugi akterji; poziva Komisijo, naj razmisli, da bi ocenila ustreznost in posamezne proračune za družbene izzive na podlagi gospodarskih, socialnih in političnih okoliščin med izvajanjem okvirnega programa ter v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom;

21.  priznava prizadevanja Komisije, da bi racionalizirala upravljanje in skrajšala čas med objavo razpisa in dodelitvijo nepovratnih sredstev; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za zmanjšanje birokracije in poenostavitev upravljanja; pozdravlja predlog Komisije, da bi uvedli pavšalne zneske in tako poenostavili upravljanje in revizijo;

22.  poziva Komisijo, naj oceni, ali je poenostavljeni model financiranja, ki je bil uveden za program Obzorje 2020, pripomogel k večjemu sodelovanju industrije, kot je bilo predvideno; glede tega poziva, naj se oceni učinkovitost tega modela financiranja;

23.  poziva Komisijo, naj oceni, do katere mere bi lahko z uporabo nacionalnih ali posebnih računovodskih sistemov namesto sistema, opredeljenega v pravilih za sodelovanje v programu, znatno poenostavili računovodski postopek in zmanjšali stopnjo napake pri revidiranju projektov, ki se financirajo z evropskimi sredstvi; ob tem poziva k tesnejšemu sodelovanju z Evropskim računskim sodiščem in k uvedbi enkratne revizije;

24.  ugotavlja, da je za večjo učinkovitost naložb bistvena sinergija med skladi; poudarja, da so raziskovalne in inovacijske strategije za pametno specializacijo pomembno orodje za spodbujanje sinergije, saj vzpostavljajo nacionalne in regionalne okvire za naložbe v raziskave, razvoj in inovacije, zato bi jih bilo treba spodbujati in krepiti; obžaluje, da je še vedno precej ovir za resnično vzajemno delovanje(24); zato si prizadeva za uskladitev pravil in postopkov za projekte s področja raziskav, razvoja in inovacij v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov in okvirnega programa in želi opomniti, da bo sistem pečata odličnosti mogoč le, če bodo izpolnjeni vsi zgoraj našteti pogoji; poziva Komisijo, naj v programu Obzorje 2020 nameni del sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za raziskovalne in inovacijske strategije za pametno specializacijo; poziva Komisijo, naj revidira pravila o državni pomoči ter omogoči, da bodo lahko projekti strukturnih skladov na področju raziskav in razvoja upravičeni po poslovniku okvirnega programa, poskrbi pa naj tudi, da bodo pregledni; poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo pravilno uporabo načela dodatnosti, kar v praksi pomeni, da prispevki iz evropskih skladov ne bi smeli nadomestiti nacionalnih ali primerljivih izdatkov držav članic za regije, za katere se to načelo uporablja;

25.  ve, da je za uspešno izvajanje evropskega raziskovalnega prostora dodobra izkoristiti potencial vseh držav članic za raziskave, razvoj in inovacije; priznava, da je pri udeležbi v programu Obzorje 2020 vrzel, s katero se je treba spoprijeti na ravni EU in nacionalni ravni, tudi z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi; poziva Komisijo in države članice, naj za zapolnitev te vrzeli prilagodijo obstoječa orodja ali sprejmejo nove ukrepe, na primer za raziskovalce razvijejo orodja za mreženje; pozdravlja politiko spodbujanja odličnosti in povečevanja udeležbe; poziva Komisijo, naj oceni, ali vsi trije instrumenti dosegajo svoj namen, namreč da zagotovijo ustrezen proračun in uravnotežen sklop instrumentov, s katerimi se odpravljajo razlike v EU na področju raziskav in inovacij; poziva Komisijo in države članice, naj pripravijo jasna pravila, ki bodo omogočala popolno izvajanje sistema pečata odličnosti, in naj preučijo sinergijo pri financiranju; poziva Komisijo, naj oblikuje mehanizme, s katerimi bo omogočila vključiti raziskovalno infrastrukturo, ki se financira iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, v projekte okvirnega programa; poziva, naj se kazalniki, po katerih se opredeljujejo „premalo zastopane“ države in regije, pregledajo, in naj se seznam teh držav in regij med izvajanjem okvirnega programa redno preverja;

26.  je seznanjen, da so po podatkih letnega poročila Komisije o izvajanju programa Obzorje 2020 za leti 2014 in 2015 države članice EU-15 prejele 88,6 % sredstev, medtem ko so jih države članice EU-15 prejele samo 4,5 %, kar je celo manj, kot znaša financiranje za države pridružitve (6,4 %);

27.  pozdravlja prizadevanja za zagotovitev boljših povezav med evropskim raziskovalnim prostorom in evropskim visokošolskim prostorom, s katerimi naj bi olajšali usposabljanje naslednje generacije raziskovalcev; priznava, da je v izobraževalne sisteme držav članic pomembno vključevati znanja in spretnosti s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter raziskovalne in podjetniške veščine, da bi mlade spodbudili k razvijanju teh spretnosti, saj bi bilo treba raziskave in razvoj razumeti kot strukturno, ne pa ciklično ali časovno vprašanje; poziva države članice in Komisijo, naj za mlade raziskovalce izboljšajo zaposlitveno stabilnost in privlačnost;

28.  poudarja, da je pomembno tesnejše sodelovanje med industrijo, univerzami in znanstveno srenjo, kar bi olajšalo nastajanje namenskih struktur na univerzah in v raziskovalnih centrih, ki bodo pomagale stkati tesnejše stike s proizvodnim sektorjem;

29.  poudarja, da je svetovno sodelovanje pomemben način za okrepitev evropskih raziskav; potrjuje, da se je mednarodno sodelovanje zmanjšalo s 5 % v sedmem okvirnem programu na 2,8 % v programu Obzorje 2020; želi spomniti, da bi moral okvirni program Evropi pomagati ohraniti položaj pomembne globalne akterke, poudarja pa tudi, da je pomembna znanstvena diplomacija; poziva Komisijo, naj pregleda pogoje mednarodnega sodelovanja v okvirnem programu in oblikuje konkretne in takojšnje ukrepe ter dolgoročno strateško vizijo in strukturo, s katero bo to podprla; v zvezi s tem pozdravlja pobude, kot sta BONUS in PRIMA;

30.  poudarja, da je treba okrepiti mednarodno sodelovanje v devetem okvirnem programu in razširiti znanstveno diplomacijo;

31.  želi opozoriti, da vključenost družboslovnih in humanističnih ved pomeni družboslovne in humanistične raziskave v interdisciplinarnih projektih, ne pa naknadnega dodajanja sicer tehnološkim projektom, in da so za obravnavanje najbolj perečih vprašanj, s katerimi se spoprijema EU, potrebne metodološke raziskave, ki so že v zasnovi bolj družboslovno in humanistično usmerjene; ugotavlja, da sta družboslovje in humanizem v sedanjem okvirnem programu premalo zastopana; poziva Komisijo, naj poveča možnosti za sodelovanje družboslovnih in humanističnih raziskovalcev v interdisciplinarnih projektih okvirnega programa in naj priskrbi dovolj finančnih sredstev za teme s teh področij;

32.  poudarja, da v programu Obzorje 2020 vlada ravnovesje med raziskavami in inovacijami, in poziva, naj se v naslednjem okvirnem programu uporabi podoben pristop; pozdravlja ustanovitev Evropskega sveta za inovacije (EIC)(25), a vztraja, da zaradi tega ne bi smeli spet ločevati raziskav od inovacij ali še bolj razdrobiti financiranja; poudarja, da je program Obzorje 2020 ne osredotoča dovolj na premoščanje „doline smrti“, ki je glavna ovira za prenos prototipov v proizvodnjo;

33.  poziva Komisijo, naj razjasni cilje, instrumente in delovanje Evropskega sveta za inovacije, in poudarja, da je treba oceniti rezultate njegovih pilotnih projektov; poziva Komisijo, naj za portfelj Evropskega sveta za inovacije predlaga uravnoteženo kombinacijo instrumentov; poudarja, da Evropski svet za inovacije v nobenem primeru ne bi smel nadomestiti drugega stebra in da ta ne sme postati individualni podporni instrument, temveč bi moral biti še naprej osredotočen na skupne raziskave; poudarja, da je treba ohraniti in okrepiti instrument za mala in srednja podjetja in instrument „Hitra pot do inovacij“; poziva Komisijo, naj oblikuje mehanizme za boljše vključevanje malih in srednjih podjetij v večje interdisciplinarne projekte v devetem okvirnem programu, zato da bi dodobra izkoristili njihov potencial; poziva Komisijo, naj ohrani skupnosti znanja in inovacij v sedanji strukturi Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo, saj se s tem poudari, da sta pomembna preglednost in široko sodelovanje deležnikov, in naj preuči, kako bi Evropski inštitut in skupnosti znanja in inovacij lahko sodelovala z Evropskim svetom za inovacije; poziva Komisijo, naj oblikuje okvir za zasebne naložbe tveganega kapitala v sodelovanju z Evropskim svetom za inovacije, da bi spodbujali tovrstne naložbe v Evropi;

34.  pozdravlja pobude, ki združujejo zasebni in javni sektor za spodbujanje raziskav; poudarja, da je treba okrepiti vodilno vlogo EU na področju javnih potreb po raziskavah, ki jih je treba postaviti višje na dnevni red, potrebna pa je tudi zadostna preglednost, sledljivost in dokajšnja raven javno donosnih naložb programa Obzorje 2020 v smislu cenovne dostopnosti, razpoložljivosti in ustreznosti končnih proizvodov, zlasti na nekaterih občutljivih področjih, kot so zdravje, varstvo javnega interesa in pravični socialni učinki; poziva Komisijo, naj še naprej preučuje mehanizme, zlasti z namenom dolgoročnega izkoriščanja vseh projektov, ki se financirajo z nepovratnimi sredstvi iz okvirnega programa, in sicer z združevanjem primernega javnega donosa in spodbud za sodelovanje industrije;

35.  pozdravlja, da je odprti dostop postal splošno načelo programa Obzorje 2020; poudarja, da precejšnje število publikacij, povezanih s projekti, ki so bili povezani z obzorjem 2020 in so se izvajali do decembra 2016(26), kaže, da so potrebne nove politike za uveljavljanje deljenja podatkov in znanja, zato da bomo čim bolj izkoristili raziskovalne rezultate in količino razpoložljivih znanstvenih podatkov; poziva Komisijo, naj pregleda merila prilagodljivosti, ki bi lahko predstavljala oviro pri doseganju tega cilja, in naj poveča znanje in razvoj;

36.  pozdravlja financiranje pilotnega projekta Odprta znanost, ki je prvi korak k evropskemu oblaku za odprto znanost; priznava, da so e-infrastrukture in superračunalništvo pomembni in imajo velik potencial, da je treba pritegniti deležnike iz javnega in zasebnega sektorja ter civilne družbe in da je znanstvena dejavnost državljanov pomembna za aktivnejšo vlogo družbe pri opredeljevanju in reševanju problematike in za skupno iskanje rešitev; poziva Komisijo ter javno in zasebno raziskovalno skupnost, naj proučita nove modele, ki bodo povezali zasebne vire za oblak in mreženje in javne e-infrastrukture, in naj začneta izvajati agendo državljanov na področju znanosti in inovacij;

37.  pozdravlja, da je Komisija nedavno uvedla koncept inovacijskih centrov, s katerimi bi nadalje krepili evropsko inovacijsko krajino, in sicer s podpiranjem podjetij, zlasti malih in srednjih, pri krepitvi njihovih poslovnih modelov in proizvodnih procesov;

38.  spodbuja nacionalne kontaktne točke, naj dejavneje spodbujajo projekte s pečatom odličnosti in jim pomagajo iskati druge (domače ali mednarodne) vire javnega in zasebnega financiranja za te projekte, in sicer z okrepljenim sodelovanjem na tem področju v okviru mreže nacionalnih kontaktnih točk;

Priporočila za deveti okvirni program

39.  meni, da ima EU možnosti, da postane vodilno svetovno središče za raziskave in znanost; poleg tega meni, da mora deveti okvirni program za raziskave postati osrednja prednostna naloga Evrope, da bomo spodbujali rast, nova delovna mesta in inovacije;

40.  pozdravlja uspešnost programa Obzorje 2020 in količnik vzvoda 1 : 11; poziva Komisijo, naj za deveti okvirni program za raziskave predlaga večji splošni proračun 120 milijard EUR; meni, da je poleg povečanega proračuna potreben okvir, ki bo zajemal inovacije, zato poziva Komisijo, naj razjasni koncept inovacije in različne vrste inovacij;

41.  poudarja, da se EU sooča s številnimi pomembnimi in dinamičnimi izzivi, in poziva Komisijo, naj skupaj z Evropskim parlamentom v okviru tretjega stebra zagotovi uravnotežen in prožen nabor instrumentov za odzivanje na dinamično naravo novonastajajoče problematike; poudarja, da je treba zagotoviti zadostna finančna sredstva za posebne izzive v okviru tretjega stebra ter da je treba redno pregledovati ustreznost teh izzivov;

42.  poziva Komisijo, naj v devetem okvirnem programu za raziskave ohrani ravnotežje med temeljnimi raziskavami in inovacijami; ugotavlja, da je treba okrepiti skupne raziskave; poudarja, da je treba v skupne projekte in inovacije pritegniti več malih in srednjih podjetij;

43.  poziva Komisijo, naj okrepi sinergijo med devetim okvirnim programom za raziskave in drugimi namenskimi evropskimi skladi za raziskave in inovacije ter naj tako na evropski kot na nacionalni ravni in v tesnem sodelovanju z državami članicami vzpostavi usklajene instrumente in pravila za te sklade; poziva Komisijo, naj tudi v prihodnjih okvirnih programih upošteva pomembno vlogo standardizacije pri inovacijah;

44.  opozarja, da bi moral deveti okvirni program za raziskave obravnavati problem prevelikega števila predlogov in nizke stopnje uspešnosti v programu Obzorje 2020; predlaga, naj se ponovno uvede dvostopenjski postopek ocenjevanja z enotno prvo fazo in namensko drugo fazo za izbrane prosilce; poziva Komisijo, naj zagotovi dovolj izčrpna zbirna poročila o ocenjevanju z navedbami o tem, kako bi lahko izboljšali predloge;

45.  poudarja, da je mora evropska dodana vrednost ostati nesporna temeljna sestavina okvirnega raziskovalnega programa;

46.  poziva Komisijo, naj v naslednjem večletnem finančnem okviru loči vojaške raziskave od civilnih, saj je treba zanje oblikovati različna programa z ločenima proračunoma, ki ne bosta vplivala na proračunske težnje civilnih raziskav v devetem okvirnem programu; zato poziva Komisijo, naj Parlamentu predstavi možne načine financiranja za prihodnji program za raziskave na področju obrambe v skladu s Pogodbama, s posebnim proračunom s svežimi viri sredstev in posebnimi pravili; poudarja, da je pri tem pomemben parlamentarni nadzor;

47.  meni, da ima program za prihodnje in nastajajoče tehnologije velik potencial za prihodnost in da je dobro orodje za širjenje inovativnih zamisli in znanja na nacionalni in regionalni ravni;

48.  poudarja, da je treba v okviru Pariškega sporazuma in podnebnih ciljev EU dati prednost financiranju raziskav na področju podnebnih sprememb in infrastrukturi za zbiranje podnebnih podatkov, zlasti glede na to, da so Združene države proračunsko močno oklestile svoje raziskovalne ustanove s področja okolja;

49.  poudarja, da bi morale raziskave in razvoj ter deveti okvirni program za raziskave okrepiti družbeni napredek in konkurenčnost EU ter ustvarjati rast in delovna mesta ter prinesti novo znanje in inovacije za reševanje izzivov, s katerimi se spoprijema Evropa, ter zagotoviti nadaljnje napredovanje proti trajnostnemu evropskemu raziskovalnemu prostoru; glede tega pozdravlja sedanjo stebrno strukturo programa in poziva Komisijo, naj jo ohrani zaradi neprekinjenosti in predvidljivosti, zato poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za usklajenost, poenostavitev, preglednost in jasnost programa, naj izboljša ocenjevalni postopek, zmanjša razdrobljenost in podvojevanje ter odpravi nepotrebna upravna bremena;

50.  se zaveda, da se upravne naloge in raziskave med seboj pogosto izničijo; zato poudarja, da je pomembno obveznosti poročanja zmanjšati na najmanjšo možno mero in tako preprečiti, da bi birokracija ovirala inovacije, in da je treba zagotoviti učinkovito rabo sredstev devetega okvirnega programa za raziskave, obenem pa poskrbeti za neodvisnost raziskav; spodbuja Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za poenostavitev na tem področju;

51.  ugotavlja, da se Komisija vedno pogosteje uporablja podporo na podlagi rezultatov; poziva Komisijo, naj natančneje opredeli, kaj to pomeni;

52.  poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za več sinergije med okvirnim programom in drugimi skladi ter poskušajo problem pomanjkanja raziskav, s katero se srečujejo konvergenčne regije v nekaterih državah članicah, rešiti z uporabo načela dodatnosti; obžaluje, da lahko dodeljevanje finančnih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov povzroči zmanjšanje nacionalnih izdatkov za raziskave in razvoj v regijah, v katerih se uporabljajo, a vztraja, da morajo ta sredstva dopolnjevati nacionalne javnofinančne izdatke; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da javno financiranje raziskav in razvoja ne bo štelo za naložbo, temveč za strošek;

53.  opominja, da so učinkovite naložbe v raziskave in inovacije v okviru strukturnih skladov mogoče le, če je v državah članicah dobro pripravljena podlaga za to; zato poziva k tesnejši povezavi med priporočili za posamezne države glede strukturnih reform ter naložbami v raziskave in inovacije;

54.  poudarja, da so potrebni novi centri in regije višje odličnosti ter da pomembno še naprej razvijati evropski raziskovalni prostor; poudarja, da je treba za uresničitev tega cilja poskrbeti za sinergijo med okvirnim programom, Evropskim skladom za strateške naložbe in evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi; poziva k politikam za odpravo ovir, kot so nižje plače v vzhodnih in južnih državah, da bi preprečili beg možganov; poziva, da je treba odličnosti projekta dati prednost pred odličnostjo vodilnih „elitnih“ institucij;

55.  meni, da je treba uvesti močnejše spodbude, da bi se za naložbe uporabljala sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov, če je to navedeno v priporočilih za posamezne države ali če se ugotovijo pomanjkljivosti; ugotavlja, da bodo sredstva iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov za naložbe v raziskave in inovacije v obdobju 2014–2020 znašala 65 milijard EUR; zato predlaga, naj se rezerva za uspešnost v okviru teh skladov, v državah članicah uporabi za vlaganje znatnega deleža prihodkov iz strukturnih skladov v raziskave in inovacije;

56.  pozdravlja načelo in potencial pečata odličnosti kot znaka kakovosti za sinergijo med evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi in programom Obzorje 2020, a opozarja, da se v praksi ne uporablja dovolj, saj v državah članicah primanjkuje sredstev za to; meni, da bi bilo treba projekte, ki so se potegovali za financiranje v okviru programa Obzorje 2020 in so izpolnjevali stroga merila za izbor in dodelitev sredstev, a jih zaradi proračunskih omejitev niso prejeli, financirati s sredstvi evropskih strukturnih in investicijskih skladov, če so na razpolago za ta namen; poudarja, da bi bilo treba podoben mehanizem vzpostaviti tudi za skupne raziskovalne projekte;

57.  poziva Komisijo, naj v devetem okvirnem programu za raziskave zagotovi višje ravni podpore za mlade raziskovalce, na primer vseevropska orodja za mreženje, in naj okrepi sisteme financiranja za raziskovalce na začetku poklicne poti z manj kot dveletnimi izkušnjami po končanem doktorskem študiju;

58.  opaža, da so ukrepi Marie Skłodowske-Curie splošno priznan vir financiranja med raziskovalci in da spodbujajo mobilnost raziskovalcev in razvoj mladih raziskovalcev; meni, da bi bilo zaradi neprekinjenosti zaželeno, da bi v okviru devetega okvirnega programa še naprej financirali ukrepe Marie Skłodowske-Curie;

59.  poziva Komisijo in države članice, naj še naprej spodbujajo zasebne naložbe v raziskave, razvoj in inovacije, ki bodo dodatne in ne bodo nadomestilo za javne raziskave, razvoj in inovacije; želi opomniti, da bi morali dve tretjini ciljnih 3 % BDP za raziskave in razvoj priti iz zasebnega sektorja(27); ceni dosedanja prizadevanja industrije in glede na splošno omejena sredstva za javne izdatke na področju raziskav in razvoja poziva zasebni sektor k večjemu vključevanju v to financiranje ter k odprtemu dostopu in odprti znanosti; poziva Komisijo, naj določi obseg udeležbe velikih industrijskih podjetij (bodisi prek posojil, nepovratnih sredstev ali na lastne stroške), in sicer glede na evropsko dodano vrednost projekta in njegov potencial gonilne sile za mala in srednja podjetja, pri čemer je treba upoštevati posebnosti in potrebe posameznih sektorjev; poziva Komisijo, naj spremlja „prispevke v naravi“ in tako zagotovi, da bodo naložbe resnične in nove;

60.  poziva Komisijo, naj na podlagi ugotovitev in priporočil, ki izhajajo iz ocen, izboljša preglednost in jasnost pravil za sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem v okviru projektov devetega okvirnega programa; poziva Komisijo, naj preveri in oceni obstoječe instrumente za javno-zasebna partnerstva;

61.  poudarja, da bi bilo treba še naprej podpirati udeležbo industrije, ne glede na instrument za mala in srednja podjetja, saj ima prav industriji dovolj strokovnega znanja z različnih področij in tudi veliko finančno prispeva;

62.  obžaluje, da je bil z osredotočanjem na enakost spolov v programu Obzorje 2020 dosežen mešan sklop rezultatov, saj je bil uresničen le cilj glede udeležbe žensk v svetovalnih skupinah, medtem ko delež žensk v odborih za ocenjevanje projektov in med koordinatorji projektov ter vidik spolov v vsebinah raziskav in inovacij ostajata pod ciljnimi ravnmi; poudarja, da je treba izboljšati sodelovanje in vključevanje načela enakosti med spoloma v deveti okvirni program ter doseči ciljno raven, določeno v uredbi o programu Obzorje 2020, in poziva Komisijo, naj izvede študijo, v kateri bo proučila ovire ali težave, ki utegnejo biti povod za premajhno zastopanost žensk v programu; spodbuja države članice, naj v skladu s cilji evropskega raziskovalnega prostora ustvarijo pravno in politično okolje, ki bo prijazno do spolov in bo zagotavljalo spodbude za spremembe; pozdravlja smernice Komisije o enakosti spolov v okviru programa Obzorje 2020(28); želi spomniti, da je po teh smernicah uravnoteženost spolov eden odločilnih dejavnikov za prednostno razvrščanje predlogov, ki presegajo prag in imajo enako število točk;

63.  želi spomniti, da bo treba v naslednjem okvirnem programu upoštevati izstop Združenega kraljestva iz EU in posledice izstopa; je seznanjen, da so za raziskave in inovacije koristni jasni in stabilni dolgoročni okviri in da ima Združeno kraljestvo vodilni položaj na področju znanosti; si želi, da se bodo omrežja in sodelovanje med Združenim kraljestvom in EU na področju raziskav v prihodnje nadaljevala in da bo mogoče ob upoštevanju nekaterih pogojev hitro najti stabilno in zadovoljivo rešitev za zagotovitev, da EU ne bo izgubljala znanstvenih rezultatov, pridobljenih v okviru Obzorja 2020 in devetega okvirnega programa;

o
o   o

64.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 104.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 948.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 81.
(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 965.
(5) UL L 347, 20.12.2013, str. 174.
(6) UL L 347, 20.12.2013, str. 892.
(7) UL L 169, 7.6.2014, str. 54–178.
(8) UL L 177, 17.6.2014, str. 9.
(9) UL L 192, 1.7.2014, str. 1.
(10) UL L 169, 7.6.2014, str. 1–53.
(11) http://ec.europa.eu/research/evaluations/pdf/hlg_issue_papers.pdf
(12) UL C 34, 2.2.2017, str. 24.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0052.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0075.
(15) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0311.
(16) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0320.
(17) Študija službe Evropskega parlamenta za raziskave z naslovom Horizon 2020, the EU framework programme for research and innovation. European Implementation Assessment (Obzorje 2020, okvirni program EU za raziskave in inovacije. Evropska ocena izvajanja).
(18) Z več kot 130 000 prejetimi predlogi, 9 000 podpisanimi pogodbami za nepovratna sredstva, 50 000 udeleženci in 15,9 milijarde EUR sredstev EU.
(19) Industrija bi morala zagotoviti dve tretjini 3% BDP za raziskave in razvoj. Glej zasebne izdatke za raziskave in razvoj, ki jih objavlja Eurostat: http://ec.europa.eu/eurostat/tgm/table.do?tab=table&init=1&language=en&pcode=tsc00031&plugin=1
(20) http://ec.europa.eu/invest-in-research/pdf/download_en/barcelona_european_council.pdf
(21) Sedmim skupnim tehnološkim pobudam skupaj pripada več kot 7 milijard EUR sredstev v okviru programa Obzorje 2020, kar je približno 10 % celotnega proračuna programa Obzorje 2020 in več kot 13 % dejansko razpoložljivih finančnih sredstev za razpise za zbiranje predlogov v okviru programa Obzorje 2020 (približno 8 milijard EUR na leto v sedemletnem obdobju).
(22) Glej sklepe Sveta z dne 29. maja 2015.
(23) Študija službe Evropskega parlamenta za raziskave z naslovom Horizon 2020, EU framework programme for research and innovation. European Implementation Assessment (Obzorje 2020, okvirni program EU za raziskave in inovacije. Evropska ocena izvajanja).
(24) Velika raziskovalna infrastruktura sicer ustreza področju uporabe in ciljem Evropskega sklada za regionalni razvoj, vendar se ne sme sofinancirati z nacionalno dodeljenimi sredstvi iz tega sklada; v okviru sklada so namreč upravičeni stroški gradnje nove raziskovalne infrastrukture, operativni stroški in stroški za zaposlene pa ne;
(25) Sporočilo Komisije z naslovom Naslednji na čelu Evrope: pobuda za zagon in razširitev podjetij (COM(2016)0733).
(26) Poročilo OpenAIRE: v okviru programa Obzorje 2020 je bilo leta 2017 zaključenih 10 648 projektov (19 %), 8667 pa se jih še izvaja. V okviru projekta OpenAIRE je bilo opredeljenih 6133 publikacij, povezanih s 1375 projekti programa Obzorje 2020.
(27) Glej sklepe Sveta z dne 29. maja 2015.
(28) Glej smernice o enakosti spolov v programu Obzorje 2020, http://eige.europa.eu/sites/default/files/h2020-hi-guide-gender_en.pdf

Pravno obvestilo