Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2079(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0179/2017

Predložena besedila :

A8-0179/2017

Razprave :

PV 12/06/2017 - 16
CRE 12/06/2017 - 16

Glasovanja :

PV 13/06/2017 - 5.11
CRE 13/06/2017 - 5.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0255

Sprejeta besedila
PDF 369kWORD 61k
Torek, 13. junij 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Stanje ribjih staležev in socialno-ekonomski položaj ribiškega sektorja v Sredozemlju
P8_TA(2017)0255A8-0179/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 13. junija 2017 o stanju ribjih staležev in socialno-ekonomskem položaju ribiškega sektorja v Sredozemlju (2016/2079(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1954/2003 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi uredb Sveta (ES) št. 2371/2002 in (ES) št. 639/2004 ter Sklepa Sveta 2004/585/ES(1) (uredba o skupni ribiški politiki),

–  ob upoštevanju Direktive 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji)(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1967/2006 z dne 21. decembra 2006 o ukrepih za upravljanje za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemskem morju, spremembi Uredbe (EGS) št. 2847/93 in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1626/94(3),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1005/2008 z dne 29. septembra 2008 o vzpostavitvi sistema Skupnosti za preprečevanje nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, za odvračanje od njega ter za njegovo odpravljanje in o spremembi uredb (EGS) št. 2847/93, (ES) št. 1936/2001 in (ES) št. 601/2004 ter o razveljavitvi uredb (ES) št. 1093/94 in (ES) št. 1447/1999(4),

–  ob upoštevanju srednjeročne strategije Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju (GFCM) za obdobje 2017–2020 za večjo trajnost ribištva v Sredozemlju in Črnem morju,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2016 o predlogu direktive Sveta o izvajanju Sporazuma med Splošno konfederacijo kmetijskih zadrug v Evropski uniji (COGECA), Evropsko federacijo delavcev v prometu (ETF) in Združenjem nacionalnih organizacij ribiških podjetij v Evropski uniji (Europêche) z dne 21. maja 2012, kakor je bil spremenjen 8. maja 2013, o izvajanju Konvencije o delu na področju ribolova Mednarodne organizacije dela iz leta 2007(5),

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN z dne 25. septembra 2015 z naslovom Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development (Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030),

–  ob upoštevanju regionalne konference o gradnji prihodnosti za trajnostni mali ribolov v Sredozemlju in Črnem morju, ki je potekala v Alžiru (Alžirija) od 7. do 9. marca 2016,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0179/2017),

A.  ker je Sredozemsko morje s 17 000 morskimi vrstami eno od območij z največjo biotsko raznovrstnostjo na svetu; ker je zato pri odločanju o njegovem upravljanju potreben pristop na osnovi več vrst;

B.  ker Komisija v svojem sporočilu z naslovom Posvetovanje o ribolovnih možnostih za leto 2017 v okviru skupne ribiške politike (COM(2016)0396) trdi, da v Sredozemlju še nadalje prevladuje prelov ter da so za spremembo tega stanja potrebni nujni ukrepi; ker Komisija v zgoraj omenjenem dokumentu izraža zaskrbljenost, ker se številne vrste, zajete v oceno, lovijo bistveno nad ocenjenimi cilji največjega trajnostnega donosa (MSY);

C.  ker se mora Sredozemlje odzvati na velik izziv in do leta 2020 za vse staleže doseči cilj postopne obnove in ohranitve populacije ribjih staležev nad ravnjo biomase, ki omogoča največji trajnostni donos; ker ta izziv zahteva sodelovanje in zavezanost držav, ki niso članice EU; ker je v sredozemskem bazenu splošna raven prelova med dvakratnikom in trikratnikom ravni FMSY; ker je kljub velikim prizadevanjem v EU in zunaj nje za zagotovitev izvajanja zakonodaje v ribiškem sektorju in njegove skladnosti z njo več kot 93 % ocenjenih vrst v Sredozemlju še vedno prelovljenih;

D.  ker ima ribištvo v tej regiji velik socialno-ekonomski pomen za obalno prebivalstvo; ker sektor zaposluje več sto tisoč ljudi, vključno s sekundarnim sektorjem predelave, zlasti pa je od zaposlitve v tem sektorju odvisno veliko število žensk; ker Sredozemlje bistveno prispeva k prehranski varnosti, zlasti za najranljivejše prebivalce v regiji; ker ribištvo omogoča dodatni prihodek in dopolnjuje preskrbo s hrano, s čimer prispeva k regionalni stabilnosti;

E.  ker so v Sredozemskem morju hkrati prisotni različni dejavniki, ki z ribolovom vplivajo na zdravje staležev (na primer onesnaženost, ki jo povzroča pomorski promet);

F.  ker se z malim ribolovom ukvarja 80 % ribiških flot ter zagotavlja 60 % delovnih mest v Sredozemlju; ker na žalost ni dogovorjene enotne opredelitve malega ribolova na evropski ravni, čeprav je to zaradi mnogih posebnosti in značilnosti morskega ekosistema in ribiškega sektorja zelo težka naloga; ker je „mali priobalni ribolov“ uradno opredeljen le za namene Evropskega sklada za ribištvo (Uredba Sveta (ES) št. 1198/2006) kot „ribolov, ki ga izvajajo ribiška plovila, katerih skupna dolžina ne presega 12 metrov in ki ne uporabljajo vlečnega orodja“ (kot so vlečne mreže); ker bi bilo treba v opredelitvi malega ribolova upoštevati vrsto nacionalnih in regionalnih značilnosti;

G.  ker je bil na srečanju na visoki ravni o stanju staležev v Sredozemskem morju v Catanii februarja 2016 dosežen dogovor o nujnih ukrepih, potrebnih za spremembo negativnih trendov, saj sta obnovitev in ohranitev populacije ribjih staležev nad ravnjo biomase, ki omogoča največji trajnostni donos vseh vrst najpozneje do leta 2020, velik izziv;

H.  ker se poleg s prelovom Sredozemlje sooča s številnimi drugimi izzivi, razlog za katere so predvsem gosto naseljene obale (presežek hranil, onesnaževala, spremembe habitata in obale), pa tudi pomorski promet, prekomerno izkoriščanje virov, med drugim črpanje nafte in zemeljskega plina; ker je Sredozemsko morje zelo občutljivo na podnebne spremembe, ki skupaj z gostim pomorskim prometom ustvarjajo ugodne pogoje za vnos in nastanitev novih invazivnih vrst;

I.  ker nezmožnost uporabe posebnega orodja in tehnik, ki so sprejemljivejši in manj vplivajo na stanje ogroženih staležev, resno vpliva na obstojnost obalnih in otoških skupnosti, ki so že tako marginalizirane, ter onemogoča razvoj in vodi v nadaljnje upadanje števila prebivalcev;

J.  ker so obalne skupnosti v državah članicah v Sredozemlju zelo odvisne od ribištva in zlasti od malega ribolova, jih zelo ogroža pomanjkanje trajnosti ribjih staležev;

K.  ker je v EU na območju Sredozemskega morja ogromno obalnih skupnosti zelo odvisnih od tradicionalnih, obrtnih in neobsežnih ribolovnih dejavnosti;

L.  ker ima za številne sredozemske regije rekreacijski ribolov veliko družbeno-ekonomsko vrednost ter neposredno in posredno vpliva na zaposlovanje;

M.  ker je treba upoštevati vpliv rekreacijskega ribolova na stanje virov v Sredozemlju;

1.  poudarja, da je treba hitro začeti v celoti uresničevati cilje in izvajati ukrepe skupne ribiške politike ter zagotoviti pravočasno in učinkovito izvajanje večletnih načrtov upravljanja v skladu pristopom, usmerjenim v regionalizacijo in raznolikost vrst; zlasti poudarja, da je treba doseči cilj dobrega okoljskega stanja, določen v Okvirni direktivi o morski strategiji 2008/56/ES, glede na to, da bi se moralo o ukrepih za upravljanje ribištva odločati v okviru skupne ribiške politike;

2.  meni, da bi bilo treba v okviru skupne ribiške politike Sredozemlje še naprej obravnavati drugače kot druge morske bazene, saj velik del Sredozemskega morja spada v mednarodne vode, kjer tretje države igrajo odločilno vlogo glede stanja staležev;

3.  meni, da je nujno potreben skupen odziv, ki bo temeljil na mednarodnem, evropskem, nacionalnem in regionalnem sodelovanju; meni, da bi morali biti vsi deležniki, vključno s poklicnimi in rekreacijskimi ribiči, ribiško industrijo, tradicionalnim in obrtnim ribolovom, znanstveniki, regionalnimi organizacijami, upravljavci zaščitenih morskih območij, sindikati in nevladnimi organizacijami, udeleženci v vključujočem procesu „od spodaj navzgor“; v zvezi s tem poudarja strateško vlogo Svetovalnega sveta za Sredozemsko morje;

4.  poudarja, da se z ukrepi in uredbami za upravljanje ne bodo izkoristile vse možnosti brez ozaveščenosti, popolne podpore in sodelovanja obalnih skupnosti, ki morajo biti zaradi svoje ekonomske in socialne prihodnosti obveščene o izčrpanih staležih in vrstah;

5.  opozarja, da ni skupne in podrobne opredelitve malega in obrtnega ribolova; poudarja, da je treba za nadaljnje politično ukrepanje čim prej sprejeti ti opredelitvi na ravni EU;

6.  vztraja, da je treba pri oblikovanju politik na področju ribištva omogočiti, da ribiči, njihova združenja, organizacije proizvajalcev, sindikati, obalne akcijske skupine in lokalne skupnosti sodelujejo v procesih sprejemanja odločitev ter so sestavni del teh procesov, v skladu z načelom regionalizacije iz skupne ribiške politike, vključiti pa je treba tudi tretje države, ki ležijo ob vzhodnih in južnih obalah Sredozemlja; poudarja, da se lahko zdravi ribolovni viri ter trajnostno in donosno ribištvo dosežejo le z vzpostavitvijo poštenih, uravnoteženih in pravičnih pogojev za vse vključene države in upravljavce ribištva v Sredozemlju, s čimer bi ohranili trenutno raven zaposlenosti in v idealnih okoliščinah ustvarili še več delovnih mest v ribiškem sektorju; poudarja, kako pomembni so v ribiškem sektorju močni in neodvisni socialni partnerji, institucionaliziran socialni dialog in sodelovanje zaposlenih v zadevah podjetja;

7.  ugotavlja, da se v okviru skupne ribiške politike zagotavljajo spodbude, vključno z ribolovnimi možnostmi, za selektivni ribolov, ki malo vpliva na morski ekosistem in ribolovne vire; v zvezi s tem poudarja, da bi morale države članice uporabljati pregledna in objektivna merila, vključno z okoljskimi, socialnimi in ekonomskimi (člen 17 uredbe o skupni ribiški politiki); poudarja, da bi si bilo treba nujno prizadevati v tej smeri, da bi se flotam za mali ribolov (obrtni in tradicionalni), če uporabljajo selektivne ribolovne metode in manj vplivajo na okolje, zagotovilo več spodbud in prednostni dostop do območij obalnega ribolova; poudarja, da se je treba posvetovati z zadevnimi obalnimi skupnostmi;

8.  ugotavlja, da vpliv rekreacijskega ribolova na staleže in njegov socialno-ekonomski potencial v Sredozemlju nista dovolj raziskana; meni, da bi bilo treba v prihodnje zbirati podatke o številu rekreacijskih ribičev, količini njihovega ulova in dodani vrednosti, ki jo ustvarijo v obalnih skupnostih;

9.  ugotavlja, da rekreacijski ribolov z dejavnostmi, kot je turizem, lokalnim skupnostim prinaša velik prihodek in malo vpliva na okolje, zato bi ga bilo treba spodbujati;

10.  meni, da je treba v skladu s socialno-ekonomskimi posebnostmi ter na podlagi regionalnega pristopa nujno opredeliti priobalni, mali in tradicionalni ribolov;

11.  poudarja, da se v priobalnem ribolovu uporabljajo tradicionalno orodje in tehnike, ki zaradi svojih posebnosti ustvarjajo identiteto in način življenja v obalnih regijah, zato je treba ohraniti njihovo rabo in jih zaščititi kot del kulturne, zgodovinske in tradicionalne dediščine;

12.  meni, da je treba v okviru regionalizacije, vendar ob upoštevanju posebnosti posameznih oblik ribolova, dopustiti nekatera upravičena odstopanja pri rabi ribolovnih orodij in metod;

13.  poudarja, da je po mnenju Organizacije združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) potreben previdnostni pristop za ohranitev, upravljanje in uporabo živih morskih virov, ob upoštevanju socialno-ekonomskih dejavnikov, da bi se doseglo trajnostno ribištvo, ki bi varovalo in ohranjalo celotno morsko okolje; poudarja, da pomanjkanje znanstvenih podatkov ne sme biti izgovor za neizvajanje ukrepov za ohranjanje in upravljanje; meni, da je treba hitro odpraviti pomanjkanje podatkov in oprijemljivih znanstvenih informacij o stanju staležev; poudarja, da bi se bilo treba v tem procesu posvetovati z vsemi deležniki;

14.  meni, da lahko ribolovne in okoljske vire v Sredozemlju varujemo in zaščitimo z učinkovitimi politikami za upravljanje ribištva, ki pa jih morajo spremljati močni, obsežni in nujni ukrepi in politike proti dejavnikom, ki te vire bremenijo in nanje negativno vplivajo, kot so podnebne spremembe (globalno segrevanje, zakisovanje, padavine), onesnaževanje (kemično, organsko, makro in mikro), nenadzorovano iskanje in črpanje plina in nafte, pomorski promet, invazivne vrste, uničenje ali spreminjanje naravnih habitatov, zlasti obalnih; poudarja, da je zato pomembno, da bolje razumemo vpliv teh dejavnikov na ribje staleže; v zvezi s tem poziva k večji uporabi obstoječih evropskih zmogljivosti za opazovanje in nadzorovanje Sredozemskega morja, kot sta program Copernicus in njegov morski del ter mreža EMODnet;

15.  meni, da varstvo in ohranjanje ribolovnih virov v Sredozemlju ne bi smela temeljiti samo na ukrepih na področju ribolova, temveč mora zajemati tudi druge sektorje dejavnosti, ki vplivajo na morsko okolje;

16.  meni, da je treba okrepiti prizadevanja za boljše poznavanje morja, zlasti staležev, ki se izkoriščajo v komercialne namene, in na podlagi tega znanja načrtovati njihovo trajnostno izkoriščanje;

17.  odločno poudarja, da je v Sredozemlju že vedno prisoten nezakoniti, neprijavljeni in zakonsko neurejeni ribolov, tudi v državah članicah EU; meni, da noben ukrep za ohranitev virov, še zlasti in predvsem v zvezi z gospodarstvi, odvisnimi od malega ribolova, ne more biti učinkovit brez trdnega in odločnega boja proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu; meni, da bi si morala v boju proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu EU zagotoviti podporo tretjih držav v Sredozemlju; nadalje meni, da bi bilo treba zaradi zelo velikih razlik pri inšpekcijskih in kaznovalnih postopkih harmonizirati nadzor celotnega Sredozemlja;

18.  želi spomniti, da obalne skupnosti zelo vplivajo na učinkovitost ukrepov za preprečevanje, odkrivanje in prepoznavanje nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova;

19.  meni, da je prednostna naloga krepitev dejavnosti nadzora na kopnem, skozi vso distribucijsko verigo (na trgih in v gostinstvu) in na morju, zlasti na območjih, kjer je ribolov začasno prekinjen ali prepovedan;

20.  meni, da bo treba za preprečevanje socialnih neenakosti ribolovne možnosti dodeljevati po objektivnih in preglednih merilih, tudi okoljskih, socialnih in ekonomskih, ter ob ustreznem upoštevanju metod z majhnim vplivom na okolje; meni, da bi morale biti ribolovne možnosti enakomerno razporejene po različnih ribolovnih segmentih, vključno s tradicionalnim in malim ribolovom, meni, da bi morale zagotoviti spodbude za flote, da bodo uporabljale bolj selektivno ribolovno orodje in metode z manjšim vplivom na morsko okolje, v skladu s členom 17 uredbe o skupni ribiški politiki;

21.  meni, da je treba obravnavati vprašanje izčrpanosti staležev v Sredozemskem morju z ukrepi za upravljanje ribištva in ohranjanje komercialnega in rekreacijskega ribolova, ki vključujejo predvsem časovne in prostorske omejitve ter dnevne ali tedenske omejitve ribolova ter po potrebi tudi kvote; meni, da bi to zagotovilo enake pogoje s tretjimi državami za lovljenje skupnih staležev; meni, da je treba te ukrepe sprejeti v tesnem sodelovanju s sektorjem, da se zagotovi učinkovito izvajanje;

22.  pozdravlja povečanje števila inšpekcijskih pregledov Agencije za nadzor ribištva in poudarja, da si je treba bolj prizadevati za rešitev dveh glavnih težav v zvezi s spoštovanjem predpisov v letu 2016, in sicer: lažne izjave v dokumentih (ladijski dnevniki, izjave o iztovarjanju in prenosu, obvestilo o prodaji) in uporaba prepovedanega ribolovnega orodja ali ribolovnega orodja, ki ne ustreza zahtevam;

23.  poudarja, da se ribičem ne sme naprtiti obveznosti, ki izhajajo iz obveznosti iztovarjanja iz prenovljene skupne ribiške politike;

24.  poziva k preučitvi posledic pomanjkanja hranilnih snovi za morske organizme in druge živalske vrste, kakor so na primer galebi, zaradi ukinitve zavržkov rib;

25.  ugotavlja, da sistem zavarovanih morskih območij v Sredozemlju obsega neustrezne površine, pri čemer so velike razlike v pokritosti posameznih bazenov; opozarja na splošno pomanjkanje ekonomskih virov; meni, da je treba priznati in okrepiti vlogo zavarovanih morskih območij kot naprednih laboratorijev za znanstvene raziskave, izvajanje posebnih ukrepov, sodelovanje in upravljanje skupaj z ribiči, ter optimizirati njihovo uporabo za znanstvena mnenja in ohranitvene cilje; v zvezi s tem je pomembno, da se sistemu zagotovijo stalno višja sredstva; meni, da je treba z boljšim sodelovanjem z Generalno komisijo za ribištvo v Sredozemlju in s tretjimi državami ugotoviti, za katera območja naj veljajo zaščitni ukrepi, in sprejeti učinkovit sistem spremljanja in nadziranja učinkovitosti teh območij;

26.  poudarja, da je treba zagotoviti, da bodo zavarovana morska območja do leta 2020 pokrivala najmanj 10 % Sredozemskega morja v skladu s ciljem trajnostnega razvoja 14.5 OZN; poziva Generalno komisijo za ribištvo v Sredozemlju, naj se na letnem zasedanju 2018 dogovori o progresivnem koledarju z ustreznimi vmesnimi cilji za dosego tega cilja; poudarja, da se obstoječa zaščitena morska območja pogosto neustrezno upravljajo, zato meni, da sta poleg uvedbe učinkovitega sistema spremljanja in nadzora nujna razvoj in uporaba ukrepov za upravljanje v skladu z ekosistemskim pristopom, da se preveriti učinkovitost zaščitnih ukrepov;

27.  zlasti poudarja, da je treba zaščititi občutljiva območja in sodelovati pri njihovem upravljanju, saj so pomembna za drstenje ekonomsko najpomembnejših vrst (npr. Jabučna kotlina v Jadranskem morju);

28.  poudarja, da so za Sredozemlje značilne biološko edinstvene populacije, ki jih lovijo flote iz različnih držav, zato je zelo pomembno tesno sodelovanje in usklajevanje ukrepov za zakonsko ureditev ribolova med vsemi deležniki in na vseh ravneh;

29.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe in rešijo problem morskih odpadkov in plastike v morju, ki povzročajo zelo hudo okoljsko, ekološko, ekonomsko in zdravstveno škodo;

30.  meni, da je v okviru načrtov upravljanja nujno potreben raznovrsten pristop in različna merila na podlagi bioloških značilnosti vrst ter tehničnih značilnosti ribolovnih tehnik; poleg tega meni, da bi moral vsak večletni načrt predvideti ustrezno prostorsko (rotacija območij brez ribolova, popolna ali delna prepoved glede na sisteme ribolova) in časovno (biološka obnovitev) načrtovanje ter spodbujanje tehničnih ukrepov za največjo možno selektivnost ribolovnega orodja; poudarja, da je treba predvideti ustrezno finančno nadomestilo;

31.  pozdravlja zavzemanje Komisije za večletni načrt upravljanja za Sredozemsko morje; poudarja pomen regionalizacije skupne ribiške politike za upravljanje ribolova v Sredozemlju; poziva, naj bo Svetovalni svet za Sredozemsko morje vključen v vse faze načrtovanja in priprave večletnega načrta upravljanja in regionaliziranih ukrepov;

32.  poudarja, da je treba zagotoviti primeren dohodek za ribiče med obdobji biološkega mirovanja;

33.  poudarja, da bi bilo treba za vse vrste v Sredozemlju, s katerimi se trguje in ki se lovijo v okviru rekreacijskega ribolova, določiti najmanjšo dovoljeno velikost glede na spolno zrelost rib in na podlagi najboljših znanstvenih dognanj; poudarja, da bi bilo treba sprejeti ukrepe za strožje upoštevanje najmanjših dovoljenih velikosti;

34.  meni, da je treba spodbujati uvedbo usklajenih ukrepov s tretjimi državami sredozemskega območja, in sicer z okrepitvijo političnega in tehničnega sodelovanja pod okriljem mednarodnih institucij, dejavnih na tem območju; pozdravlja nedavno pobudo Komisije, ki s programom MedFish4Ever poziva k ukrepanju za zaustavitev izčrpavanja ribjih staležev v Sredozemlju; poudarja, da je treba v okviru te pobude narediti vse za spodbujanje trajnostnih ribištev v sredozemskih državah;

35.  poudarja, da je treba spodbujati in izvajati sporazum o časovnih prepovedih, ki uvaja začasno omejitev ribolova na drstitvenih območjih določenih vrst skozi celo leto; poudarja, da bo rezultat takšne sezonske razporeditve in specializacije ribolovnega napora visoka produktivnost, ki bi jo bilo treba načrtovati v soglasju z ribiškimi skupnostmi in znanstvenimi svetovalci;

Ukrepi v zvezi s tretjimi državami

36.  poziva Komisijo, naj prek Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju spodbuja ukrepe za izboljšanje stanja staležev, ki si jih EU deli s tretjimi državami, ter naj pri tem izkoristi že ustaljeno sodelovanje med različni predstavniškimi organi flot in podjetij, ki delujejo v ribiškem sektorju, in ustreznimi organi ali ustanovami tretjih držav;

37.  ugotavlja, da pomanjkanje enotnega ureditvenega okvira za flote EU in tretjih držav, ki delujejo v Sredozemlju, povzroča nelojalno konkurenco med ribiči in hkrati ogroža dolgoročno trajnost ulova skupnih vrst;

38.  poudarja, da je pomembno sodelovati in da je treba spodbujati skladnost in enake konkurenčne pogoje pri nadzoru nad ribištvom s tretjimi državami in regionalnimi organizacijami za upravljanje ribištva ter okrepiti horizontalno usklajevanje za upravljanje morskih območij in ribjih staležev zunaj nacionalne pristojnosti;

39.  poziva Komisijo, naj sredozemskim državam, ki niso članice EU, pomaga doseči trajnostni ribolov, s podporo malemu in priobalnemu ribolovu, izmenjavo najboljših praks ter prek odprte komunikacije, in naj vzpostavi potreben dialog med različnimi nacionalnimi upravami, da bi ustrezno podprlo izvajanje srednjeročne strategije Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju za obdobje 2017–2020 in obrnil zaskrbljujoči trend v zvezi s stanjem sredozemskih staležev; poziva Komisijo, naj izvede učinkovite izmenjave informacij s tretjimi državami v Sredozemlju o dejavnostih flot iz tretjih držav, ki delujejo v Sredozemlju;

40.  poziva k uvedbi regionalnega načrta pod okriljem Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju, da bi se zagotovili enaki konkurenčni pogoji za vsa plovila na sredozemskem območju in pošteno ravnotežje med ribolovnimi viri in zmogljivostjo flot vseh držav ob sredozemski obali; nadalje poziva k ustanovitvi regionalnega središča za sistem spremljanja plovil in skupnih inšpekcijskih dejavnosti;

41.  priporoča, naj Komisija začasno prekine uvoz iz tretjih držav, ki ne sprejemajo potrebnih ukrepov za preprečevanje, odvračanje od in izkoreninjenje nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova, kar morajo na podlagi mednarodnega prava storiti kot države zastave, pristanišča, obalne ali prodaje;

42.  poziva države članice in Komisijo, naj podprejo tretje države in jim nudijo vso možno pomoč ter z njimi sodelujejo, da bi se uspešnejše borile proti nezakonitemu, neprijavljenemu in zakonsko neurejenemu ribolovu v vsem Sredozemlju;

43.  poziva obalne države, naj sodelujejo pri vzpostavitvi zaprtih območij za ribolov in zavarovanih morskih območij, tudi v mednarodnih vodah;

44.  poudarja, da je treba razviti osnovna pravila za upravljanje rekreacijskega ribolova v vsem Sredozemlju;

Socialno-ekonomski vidiki

45.  poudarja, da je 250 000 oseb zaposlenih neposredno na plovilih in da število oseb, odvisnih od zaposlitve v ribiškem sektorju, eksponentno raste, če upoštevamo družine, katerih preživetje je odvisno od regionalnega ribolova, saj so zaposlene v dejavnostih, povezanih z njim, kot so predelava, vzdrževanje plovil in turizem, vključno s turizmom, povezanim z rekreacijskim ribolovom; opozarja, da se 60 % dela, povezanega z ribolovom, izvaja v državah v razvoju na jugu in vzhodu Sredozemlja, kar kaže na pomembno vlogo malega (obrtnega in tradicionalnega) in rekreacijskega ribolova pri trajnostnem razvoju teh regij in zlasti najbolj ranljivih obalnih skupnosti;

46.  meni, da je treba izboljšati delovne pogoje ribičev, najprej z uvedbo dostojnih dohodkov in lojalne konkurence, posebno pozornost pa bi bilo treba nameniti velikemu številu nesreč pri delu in visokemu tveganju za poklicne bolezni; predlaga državam članicam, naj uvedejo instrumente za podporo dohodkov, ob upoštevanju zakonodaje in ustaljene prakse posameznih držav članic; nazadnje priporoča, naj države članice ustanovijo sklad za nadomestilo stalnega dohodka, iz katerega bi se črpala sredstva v času zunaj ribolovne sezone ali ob neugodnih vremenskih razmerah, ki onemogočajo ribolov, v času, ko je prepovedan (biološko mirovanje), da bi se zaščitil življenjski cikel izkoriščanih vrst, v primeru okoljskih nesreč ali drugih dogodkov, katerih posledica je daljše obdobje onesnaženosti okolja ali onesnaženosti z morskimi biotoksini;

47.  ugotavlja, da so bila zadnja leta težka za ribiški sektor EU zaradi višjih proizvodnih stroškov, slabšega stanja ribjih staležev, manjšega ulova in stalnega zniževanja dohodka;

48.  ugotavlja, da so se socialno-ekonomske razmere v sektorju iz različnih razlogov poslabšale, tudi zaradi upada ribjega staleža, zmanjšanja vrednosti rib pri prvi prodaji (kar se ne odraža v maloprodajni ceni, predvsem zaradi nepoštene delitve dodane vrednosti v sektorski vrednostni verigi s strani večine posrednikov in v nekaterih regijah zaradi monopola distributerjev) in zvišanja cen goriva; poudarja, da so vse težave prispevale k povečanju ribolovnega napora, kar je zlasti zaskrbljujoče v primeru malega ribolova in lahko celo ogrozi prihodnost tega starodavnega načina življenja in preživetje lokalnih skupnosti, ki so zelo odvisne od ribolova;

49.  poudarja, da je treba razviti pobude, ki bi lahko pozitivno vplivale na zaposlovanje in bi bile združljive z zmanjšanjem ribolovnega napora, kot so ribolovni turizem ali raziskovalne dejavnosti;

50.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo dostop do dostojnih delovnih pogojev in ustrezne socialne varnosti za delavce v ribiškem sektorju, ne glede na velikost in vrsto podjetja, ki jih zaposluje, kraj dela ali vrsto pogodbe o zaposlitvi, tudi z uveljavljanjem partnerskih sporazumov o trajnostnem ribištvu, podpisanih v regiji za boj proti socialnemu dampingu in izboljšanje dostopa do trgov in financiranja, sodelovanja z javno upravo in institucijami in diverzifikacijo virov za preživljanje; v zvezi s tem poudarja pomen učinkovitih delovnih inšpekcij in nadzora;

51.  poudarja, da je treba glede na visoko stopnjo nesreč v sektorju ter nesorazmerno visoko tveganje za poklicne bolezni, tako fizične kot duševne, izboljšati delovne pogoje za ribiče; poudarja, da je treba ribičem omogočiti ustrezno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; poudarja, da je pomembno, da so zagotovljeni ustrezni sanitarni prostori na krovu in na zemlji, dostojna nastanitev ter možnosti za rekreativne dejavnosti; poudarja, da je treba zagotavljati, da so pristanišča in plovne poti stalno varni in plovni;

52.  poudarja, da je treba zagotoviti, da vsaka riba in ribiški proizvod, uvožena v EU, ustrezata pogojem, ki so skladni z mednarodnimi standardi na področju okolja, dela in človekovih pravic; poziva Komisijo in države članice, naj v ribiškem sektorju vzpostavijo pošteno konkurenco in trajnost, da bi zaščitile delovna mesta in rast; poudarja, da to ni pomembno le za konkurenco v Uniji, temveč predvsem za konkurente s sedežem v tretjih državah;

53.  meni, da bi morala Komisija in države članice spodbujati celoten izkoristek sredstev iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter evropskega sosedskega instrumenta; meni, da bi morala Komisija po najboljših močeh pomagati državam članicam in tretjim državam, da bi vsa razpoložljiva sredstva uporabljale karseda učinkovito, zlasti za:

   izboljšanje delovnih pogojev in varnosti na krovu;
   krepitev ugleda dela in poklicnega usposabljanja ter podporo vzpostavljanju in razvijanju novih ekonomskih dejavnosti v sektorju z zaposlovanjem, izobraževanjem in večdisciplinskim usposabljanjem mladih;
   krepitev vloge žensk v ribištvu in z njim neposredno povezanih proizvodnih sektorjih, saj predstavljajo 12 % delovne sile v sektorju;

54.  opozarja, da mora Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo pomagati sektorju malega ribolova pri obnovi ribolovnega orodja, da bi predvsem izpolnjeval stroge omejitve v zvezi z obveznostjo iztovarjanja;

55.  poziva Komisijo, naj spodbuja vzpostavljanje in dejavnosti lokalnih akcijskih skupin za ribištvo, ki spodbujajo model trajnostnega ribištva;

56.  meni, da je nujno treba krepiti, poudarjati in spodbujati sodelovanje med ribiči, zlasti tistimi, ki se ukvarjajo z malim ribolovom znotraj istega območja ali regije, da bi skupaj načrtovali in upravljali lokalne ribolovne vire, da bi v skladu s cilji skupne ribiške politike prišlo do učinkovite in dejanske regionalizacije; meni, da je velika razpršenost in raznolikost poklicev, ciljev, tehničnih značilnosti in uporabljene opreme posebnost ribolova v Sredozemlju, zato enoten horizontalni pristop ne bi upošteval teh lokalnih značilnosti;

57.  opozarja, da je kljub nedavnemu izboljšanju še vedno veliko staležev brez zanesljive ocene stanja ter da Znanstveni, tehnični in gospodarski odbor za ribištvo (STECF) obžaluje dejstvo, da se je število ocen zmanjšalo s 44 v letu 2012 na zgolj 15 v letu 2014; poudarja, da je pomembno zagotoviti hitro in ustrezno zbiranje podatkov in spodbujati in podpirati večje število študij in vrst, vključenih v podatke, ter krepiti poznavanje staležev, vpliva rekreacijskega ribolova in zunanjih dejavnikov, kot so onesnaženost, da bi dosegli trajnostno upravljanje staležev;

58.  meni, da racionalno in trajnostno upravljanje virov ni mogoče brez ustreznih podatkov in njihove znanstvene uporabe o dejavnikih, kot so ribolovne zmogljivosti, opravljene ribolovne dejavnosti in njihov socialni in ekonomski položaj ter biološko stanje izkoriščenih staležev;

59.  ugotavlja, da le 40 % iztovorjenih rib na območju Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju prihaja iz staležev, za katere je bila znanstvena ocena predložena Komisiji, ter da je ta odstotek še nižji za staleže, ki so vključeni v načrt za upravljanje; ugotavlja tudi, da je treba izboljšati obseg znanstvenih ocen o stanju staležev in povečati odstotek iztovora iz oblik ribolova, ki jih zakonsko urejajo večletni načrti upravljanja;

60.  meni, da je pomembno ocenjevati ribolovni napor rekreacijskega ribolova ter zbirati podatke na ravni posameznih morskih bazenov in na ravni Sredozemlja;

61.  poudarja, da so potrebni celostni pristopi, ki upoštevajo raznolikost morskega okolja in kompleksnost morskih vrst (tistih, ki se izkoriščajo, in tistih, ki se ne), različne značilnosti in prakse ribolovnih dejavnosti, zmanjšanje vrednosti rib pri prvi prodaji, monopol distribucije v nekaterih regijah ter vse druge dejavnike, ki vplivajo na zdravje ribjih staležev;

62.  priznava, da so podatki, ki so na voljo za merjenje obsega in učinkov dejavnosti malega ribolova, omejeni ter se lahko razlikujejo po posameznih državah; priznava tudi, da je zaradi tovrstnega pomanjkanja podatkov mali ribolov pogosto podcenjen;

63.  poudarja, da bi boljše razumevanje ekonomskega in socialnega učinka različnih vrst ribolova, zlasti malega in rekreacijskega ribolova, pripomoglo k določitvi najboljših ukrepov upravljanja;

64.  odločno podpira predlog Generalne komisije za ribištvo v Sredozemlju, da bi se oblikoval katalog ribolovnih dejavnosti, ki bi vključeval informacije o ribolovnem orodju in dejavnostih, opis ribolovnih območij in navedbo ciljnih vrst in prilova, ter tako nudil celosten opis ribolovnih dejavnosti na tem območju in njegovih povezav z drugimi sektorji, na primer z rekreacijskim ribolovom;

65.  meni, da bi se morala za rekreacijski ribolov uporabljati nova pravila in da bi bilo treba oblikovati seznam dejavnosti rekreativnega ribolova, ki bi vključeval informacije o ribolovnem orodju in dejavnostih, opis ribolovnih območij, ciljnih vrst in prilova;

66.  poziva Komisijo, naj spodbuja tesno sodelovanje na znanstvenem področju ter si prizadeva za učinkovitejše zbiranje podatkov o najpomembnejših staležih ter krajši čas med zbiranjem in končno oceno podatkov, STEFC pa naj pozove k oceni novih staležev; močno obžaluje, da se v Sredozemlju iztovarjajo večinoma vrste, za katere je na voljo malo podatkov;

67.  poudarja, da je nujno treba okrepiti izmenjavo podatkov ter se boriti proti njihovi nedostopnosti in razpršenosti, zato je treba oblikovati skupno podatkovno zbirko s celovitimi in zanesljivimi podatki o ribolovnih virih ter vzpostaviti mrežo strokovnjakov in raziskovalnih ustanov, ki obravnavajo različna področja ribiške znanosti; poudarja, da bi bilo treba podatkovno zbirko financirati s sredstvi EU, vsebovati pa bi morala podatke o ribištvu in ribolovnih dejavnosti po geografskih podobmočjih, vključno s podatki o rekreacijskem ribolovu, da bi se olajšal nadzor nad kakovostjo, omogočali neodvisni in celoviti podatki ter tako izboljšalo ocenjevanje staležev;

68.  ugotavlja, da vpliv, značilnosti in obseg nezakonitega, neprijavljenega in zakonsko neurejenega ribolova niso ustrezno ocenjeni, njihovo vrednotenje se v Sredozemlju razlikuje od države do države, zato podatki o trenutnem stanju na področju ribištva ter predvidevanja za prihodnost v teh državah niso točni; poudarja, da bi se morale te države ustrezno upoštevati pri razvoju znanstvenih ocen za upravljanje ribolova;

69.  poziva države članice, naj se z označevanjem proizvodov in njihovo sledljivostjo borijo proti goljufijam na področju morske hrane ter naj bodo bolj prizadevne v boju proti nezakonitemu ribolovu; obžaluje, da so podatki o stanju večine staležev pomanjkljivi, da približno 50 % ulova ni uradno prijavljenega in da 80 % iztovora prihaja iz staležev s pomanjkljivimi podatki;

70.  poziva države članice, naj ratificirajo in v celoti izvajajo vse ustrezne konvencije Mednarodne organizacije dela za delavce v ribiškem sektorju, da se zagotovijo dobri delovni pogoji, ter naj okrepijo kolektivna pogajanja, da bodo lahko pomorski delavci, tudi samozaposleni, uživali delavske pravice;

71.  poziva Komisijo, naj z razvijanjem komplementarnih dejavnosti spodbuja in podpira naložbe v diverzifikacijo in inovacije v ribiškem sektorju;

Ozaveščenost

72.  poudarja, da se dejanski rezultati in polno izpolnjevanje dosežejo z visoko ravnjo odgovornosti in ozaveščenosti med zaposlenimi v sektorju, z razvijanjem spretnosti vseh ribičev (poklicnih in rekreacijskih), z izobraževanjem, vključevanjem v proces odločanja ter s posebnimi ukrepi za širjenje dobrih praks;

73.  meni, da je treba z zahtevo po obveznem obveščanju potrošnikov o poreklu in datumu ulova spodbujati primerno obveščenost potrošnikov, da bodo seznanjeni z dejanskim poreklom ponujenega izdelka ter z načinom in datumom ulova; meni, da bi bilo treba analizirati in oceniti, ali ukrepi iz nove skupne ureditve trga zagotavljajo boljše informacije za potrošnika;

74.  poleg tega meni, da je treba bolj ozaveščati in izobraževati potrošnike za odgovorno uživanje rib, da bi izbirali lokalne vrste, ulovljene s trajnostnimi tehnikami in po možnosti iz staležev, ki niso prekomerno izkoriščani in so malo komercializirani; meni, da je treba v ta namen v sodelovanju z ustreznimi deležniki spodbujati sistem učinkovite in zanesljive sledljivosti in označevanja, ki bo med drugim potrošnikom zagotavljal informacije in omogočal boj proti goljufijam;

75.  meni, da je treba vzpostaviti ravnovesje med pošteno konkurenco, zahtevami potrošnikov, trajnostjo ribiškega sektorja in ohranitvijo delovnih mest; poudarja, da morajo vse sredozemske države uporabljati celovit pristop in imeti trdno politično voljo, da bi lahko obvladale izzive in izboljšale stanje v Sredozemskem morju;

76.  pozdravlja kampanjo MEDFISH4EVER, ki jo je začela Komisija za ozaveščanje javnosti o razmerah v Sredozemskem morju;

77.  meni, da bi se morale šole, bolnišnice in druge javne institucije oskrbovati z ribami iz lokalnega ribolova;

78.  poudarja, da je treba zaradi tega novega scenarija in vseh novih, med seboj povezanih dejavnikov v Sredozemlju pregledati Uredbo (ES) št. 1967/2006 o Sredozemskem morju, da se jo prilagodi sedanjim razmeram;

79.  poudarja, da je treba pregledati tisti del Uredbe (ES) št. 1967/2006, ki se nanaša na prepoved uporabe nekaterih tradicionalnih vrst orodja (npr. prepoved uporabe zabodnih mrež za nekomercialni ribolov), ter določbe o posebnostih ribolovnega orodja, denimo višina ribiških mrež in velikost mrežnega očesa, ter o globini in oddaljenosti od obale, na kateri je dovoljena uporaba orodja;

o
o   o

80.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 354, 28.12.2013, str. 22.
(2) UL L 164, 25.6.2008, str. 19.
(3) UL L 409, 30.12.2006, str. 9.
(4) UL L 286, 29.10.2008, str. 1.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0343.

Pravno obvestilo