Sprejeta besedila - Zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ***I

Choisissez la langue de votre document :

Kazalo

Prejšnje

Naslednje

Celotno besedilo

Postopek : 2016/0231(COD)

Potek postopka na zasedanju

Potek postopka za dokument : A8-0208/2017
Predložena besedila : A8-0208/2017		Razprave : PV 13/06/2017 - 3 CRE 13/06/2017 - 3 PV 16/04/2018 - 20 CRE 16/04/2018 - 20		Glasovanja : PV 14/06/2017 - 8.1 CRE 14/06/2017 - 8.1 Obrazložitev glasovanja PV 17/04/2018 - 6.6 Obrazložitev glasovanja		Sprejeta besedila : P8_TA(2017)0256 P8_TA(2018)0097

Sprejeta besedila

646k

74k

Sreda, 14. junij 2017 - Strasbourg

Zavezujoče letno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ***I

P8_TA(2017)0256

A8-0208/2017

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 14. junija 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami (COM(2016)0482 – C8-0331/2016 – 2016/0231(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Sprememba

Sprememba 1
Predlog uredbe
Naslov

Predlog

UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami

o podnebnih ukrepih za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami („uredba o podnebnih ukrepih za izvajanje Pariškega sporazuma“)

Sprememba 2
Predlog uredbe
Navedba sklicevanja 1 a (novo)

ob upoštevanju Protokola št. 1 k Pogodbi o delovanju Evropske unije o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

Sprememba 3
Predlog uredbe
Navedba sklicevanja 1 b (novo)

ob upoštevanju Protokola št. 2 k Pogodbi o delovanju Evropske unije o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3

(3) Komisija je EU 10. junija 2016 predstavila predlog za ratifikacijo Pariškega sporazuma. Ta zakonodajni predlog prispeva k izvajanju zaveze EU iz Pariškega sporazuma. Zaveza Unije za zmanjšanje emisij v celotnem gospodarstvu je bila potrjena z načrtovanim, nacionalno določenim prispevkom Unije in držav članic za zmanjšanje, ki je bil 6. marca 2015 sporočen sekretariatu UNFCCC.

(3) Svet je Pariški sporazum ratificiral 5. oktobra 2016 po odobritvi, ki jo je 4. oktobra 2016 dal Evropski parlament. Pariški sporazum je začel veljati 4. novembra 2016 in je v skladu s svojim členom 2 „namenjen krepitvi svetovnega odziva na grožnje, ki jih prinašajo podnebne spremembe, v okviru trajnostnega razvoja in prizadevanj za odpravo revščine, med drugim: (a) z ohranitvijo dviga povprečne globalne temperature občutno pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo in prizadevanji, da se dvig temperature omeji na 1,5 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo, saj bi se tako občutno zmanjšali tveganja in učinki podnebnih sprememb; (b) s krepitvijo sposobnosti za prilagajanje na škodljive učinke podnebnih sprememb in odpornosti proti podnebnim spremembam ter spodbujanjem razvoja družbe z nizkimi emisijami toplogrednih plinov, ne da bi to ogrozilo pridelavo hrane; (c) z uskladitvijo finančnih tokov z razvojem, usmerjenim v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in večjo odpornost proti podnebnim spremembam.“

Pariški sporazum od pogodbenic tudi zahteva, da sprejmejo ukrepe za ohranjanje oziroma krepitev ponorov in zbiralnikov toplogrednih plinov, vključno z gozdovi.

Ta zakonodajni predlog prispeva k izvajanju zaveze EU iz Pariškega sporazuma. Zaveza Unije za zmanjšanje emisij v celotnem gospodarstvu je bila potrjena z načrtovanim, nacionalno določenim prispevkom Unije in držav članic za zmanjšanje, ki je bil 6. marca 2015 sporočen sekretariatu UNFCCC.

Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4

(4) Pariški sporazum nadomešča pristop v okviru Kjotskega protokola iz leta 1997, ki se po letu 2020 ne bo več uporabljal.

(4) Pariški sporazum nadomešča pristop v okviru Kjotskega protokola iz leta 1997, ki se po letu 2020 ne bo več uporabljal. Zato se bodo končale tudi sheme za zelene naložbe v okviru Kjotskega protokola, ki zagotavljajo finančno podporo za projekte zmanjšanja emisij v državah članicah z nižjimi dohodki.

Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)

(4a) Svet za okolje je na seji 21. oktobra 2009 podprl cilj Unije, da se v okviru potrebnega zmanjšanja, ki ga morajo po mnenju Medvladnega odbora za podnebne spremembe (IPCC) doseči razvite države kot skupina, emisije do leta 2050 zmanjšajo za 80 do 95% v primerjavi z letom 1990.

Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5

(5) Ta prehod na čisto energijo zahteva spremembe poslovnega in naložbenega ravnanja ter spodbude na vseh področjih politike. Ključna prednostna naloga Unije je vzpostaviti trdno energetsko unijo, ki bi njenim državljanom zagotovila zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno dostopno energijo. Za uresničitev tega cilja je treba še naprej izvajati ambiciozne podnebne ukrepe v okviru te uredbe in doseči napredek pri drugih vidikih energetske unije, določen v okvirni strategiji za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost.16

(5) Ta prehod na čisto energijo in biogospodarstvo zahteva spremembe naložbenega ravnanja na vseh področjih politike ter spodbude za mala in srednja podjetja z manj kapitala in za male kmetije, da bodo lahko prilagodili svoje poslovne modele. Ključna prednostna naloga Unije je vzpostaviti trdno energetsko unijo, pri kateri bo na prvem mestu energijska učinkovitost in ki bo njenim državljanom zagotovila zanesljivo, trajnostno in cenovno dostopno energijo ter v kateri se bodo uporabljale stroge politike za trajnost in zmanjševanje emisij, da bomo fosilne vire nadomestili z biološkimi. Za uresničitev tega cilja je treba še naprej izvajati ambiciozne podnebne ukrepe v okviru te uredbe in doseči napredek pri drugih vidikih energetske unije, določen v okvirni strategiji za trdno energetsko unijo s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost.16

__________________

16 COM(2015)0080

Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9

(9) Pristop letno zavezujočih nacionalnih omejitev, sprejetih v Odločbi št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta19, bi bilo treba še naprej izvajati v obdobju 2021–2030, pri čemer je začetek izračuna za krivuljo zmanjšanja leto 2018 glede na povprečje emisij toplogrednih plinov v obdobju 2016–2018 ali glede na vrednost dodeljenih letnih emisij za leto 2020, pri čemer velja manjša vrednost, konec krivulje zmanjšanja pa na ravni v letu 2030 za vsako državo članico. Da bi nagradili zgodnje ukrepanje in države članice z nižjo zmogljivostjo podprli pri naložbah, lahko države članice z BDP na prebivalca pod povprečjem EU, ki imajo v obdobju 2013–2020 manj emisij od svojih dodeljenih letnih emisij za obdobje 2013–2020, določenih v Odločbi 406/2009/ES, pod določenimi pogoji zahtevajo dodatne dodelitve iz rezerve. Dodatna prilagoditev dodelitev v letu 2021 je določena za države članice tako s pozitivno ravnjo v Odločbi št. 406/2009/ES kot tudi s povečanjem dodeljenih letnih emisij med letoma 2017 in 2020, kot je določeno v sklepih 2013/162/EU in 2013/634/EU, da se odrazi zmogljivost za povečanje emisij v teh letih. Evropski svet je sklenil, da bi bilo treba razpoložljivost in uporabo obstoječih instrumentov prilagodljivosti močno okrepiti v sektorjih, ki niso vključeni v sistem ETS, da se zagotovi stroškovna učinkovitost skupnega prizadevanja Unije ter konvergenca emisij na prebivalca do leta 2030.

_________________

19Odločba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav članic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (UL L 140, 5.6.2009, str. 136).

Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)

(9a) Da bi Uniji omogočili prehod na nizkoogljično gospodarstvo, ta uredba določa dolgoročno krivuljo zmanjševanja emisij za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov iz te uredbe od leta 2031 dalje. Uredba tudi prispeva k uresničevanju cilja Pariškega sporazuma, da bi v drugi polovici tega stoletja dosegli ravnovesje med antropogenimi emisijami toplogrednih plinov po virih in odstranitvijo toplogrednih plinov po ponorih.

Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10 a (novo)

(10a) Da bi ohranili polno učinkovitost rezerve za stabilnost trga iz Sklepa (EU) 2015/18141a Evropskega parlamenta in Sveta, se pravice, ukinjene zaradi uporabe prožnosti iz te uredbe po zmanjšanju količin pravic iz sistema EU za trgovanje z emisijami, ne bi smele obravnavati kot pravice, ki so bile ukinjene v skladu z Direktivo 2003/87/ES pri določanju v skladu s Sklepom (EU) 2015/1814, skupnega števila pravic v obtoku v danem letu v skladu z navedenim sklepom.

____________________________

1a Sklep (EU) 2015/1814 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. oktobra 2015 o vzpostavitvi in delovanju rezerve za stabilnost trga za sistem Unije za trgovanje z emisijami toplogrednih plinov in spremembi Direktive 2003/87/ES (UL L 264, 9.10.2015, str. 1).

Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11

(11) Različni ukrepi Unije državam članicam pomagajo, da so bolje usposobljene za izpolnjevanje zavez na področju podnebja, in so bistvenega pomena za doseganje potrebnega zmanjšanja emisij v sektorjih, ki jih zajema ta uredba. Ti vključujejo zakonodajo o fluoriranih toplogrednih plinih, zmanjšanju emisij CO2 iz cestnih vozil, energijski učinkovitosti stavb, energiji iz obnovljivih virov, energijski učinkovitosti in krožnem gospodarstvu, kot tudi instrumente financiranja Unije za naložbe, povezane s podnebjem.

(11) Različni ukrepi Unije državam članicam pomagajo, da so bolje usposobljene za izpolnjevanje zavez na področju podnebja, in so bistvenega pomena za doseganje potrebnega zmanjšanja emisij v sektorjih, ki jih zajema ta uredba. Ti vključujejo zakonodajo o fluoriranih toplogrednih plinih, zmanjšanju emisij CO2 iz cestnih vozil, izboljšanju energijske učinkovitosti stavb, povečanju energije iz obnovljivih virov, povečanju energijske učinkovitosti in spodbujanju krožnega gospodarstva, kot tudi instrumente financiranja Unije za naložbe, povezane s podnebjem.

Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 a (novo)

(11a) Da bi države članice dosegle ta zmanjšanja emisij in čim bolj povečale vlogo kmetijskega sektorja, bi morale spodbujati inovativne blažilne ukrepe z največjim potencialom, med drugim: spremembo namembnosti ornih zemljišč v trajno travinje, upravljanje mejic, zaščitnih pasov in dreves na kmetijskih zemljiščih, nove sheme kmetijskega gozdarstva in pogozdovanja, preprečevanje odstranjevanja dreves in krčenja gozdov, malo ali nič oranja zemljišč in uporabo pokrovnih posevkov ali dosevkov ter ostankov kmetijskih pridelkov na zemljiščih, preverjanje ogljičnega odtisa in načrte za upravljanje tal/hranil, izboljšanje učinkovitosti dušika in zaviranje nitrifikacije, obnovo in ohranjanje mokrišč in šotišč, ter izboljšane metode vzreje, hranjenja in reje živine za zmanjšanje emisij.

Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 b (novo)

(11b) Ta uredba, vključno z razpoložljivimi prilagodljivostmi, v sektorjih, zajetih v tej uredbi, tudi na področju energijske učinkovitosti, spodbuja zniževanje emisij v skladu z ostalo zakonodajo Unije o podnebju in energiji. Glede na to, da je več kot 75 % emisij toplogrednih plinov povezanih z energijo, bosta večja učinkovitost pri rabi energije in varčevanje z njo imela pomembno vlogo pri doseganju teh zmanjšanj. Ambiciozna politika za energijsko učinkovitost zato ni ključna le za prihranke pri uvozu fosilnih goriv za večjo energetsko varnost in nižje stroške za odjemalce, temveč tudi za pogostejšo uporabo tehnologije za varčevanje z energijo v stavbah, industriji in prometu, za krepitev gospodarske konkurenčnosti, ustvarjanje lokalnih delovnih mest ter izboljšanje zdravstvenih razmer in boj proti energijski revščini. Ukrepi, sprejeti v sektorjih, ki jih zajema ta uredba, se sčasoma finančno sami pokrijejo in pomenijo stroškovno učinkovit način, kako državam članicam pomagati pri doseganju njihovih ciljev iz te uredbe. Skladno s tem bi morale biti države članice pri prenašanju te uredbe v nacionalne politike posebej pozorne na specifične in različne možnosti za povečanje energijske učinkovitosti in naložbe vanjo v vseh sektorjih.

Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 c (novo)

(11c) Prometni sektor ni le glavni onesnaževalec s toplogrednimi plini, temveč tudi najhitreje rastoči sektor na področju porabe energije od leta 1990. Zato je pomembno, da si Komisija in države članice dodatno prizadevajo za izboljšanje energijske učinkovitosti, spodbujanje prehoda na trajnostne načine prevoza in zmanjšanje močne odvisnosti sektorja od ogljika. Razogljičenje mešanice energijskih virov s spodbujanjem uporabe energije z nizkimi emisijami za promet, npr. trajnostnih biogoriv in električnih vozil, bo prispevalo k doseganju cilja zmanjševanja emisij CO2 v skladu s cilji Pariškega sporazuma. To se lahko omogoči z jasnim in dolgoročnim okvirom za omenjeno panogo, ki bi zagotavljal gotovost in na podlagi katerega bi lahko načrtovali naložbe.

Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 11 d (novo)

(11d) Učinek energetskih in panožnih politik na podnebne zaveze Unije in držav članic bi bilo treba oceniti po skupnih količinsko opredeljenih metodah, tako da bodo njihovi učinki pregledni in preverljivi.

Sprememba 57
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12

(12) Uredba [ ] [o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030] določa pravila za obračunavanje emisij toplogrednih plinov in odvzemov, povezanih z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom (LULUCF). Čeprav so okoljski rezultati, ki izhajajo iz te uredbe, glede ravni znižanja emisij toplogrednih plinov odvisni od upoštevanja količine do vsote skupnih neto odvzemov in skupnih neto emisij iz zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari, kakor je določeno v Uredbi [ ], bi bilo treba kot dodatno možnost za države članice pri izpolnjevanju njihovih zavez po potrebi vključiti prilagodljivost za največ 280 milijonov ton ekvivalenta CO2 teh odvzemov, porazdeljenih med države članice glede na podatke iz Priloge III. Če je delegirani akt za posodobitev referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki temeljijo na nacionalnih načrtih za obračunavanje na področju gozdarstva v skladu s členom 8(6) Uredbe [LULUCF], sprejet, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s členom 7, da se v prilagodljivosti, ki jo zagotavlja ta člen, odrazi prispevek obračunskih kategorij za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari. Komisija bi morala pred sprejetjem takšnih delegiranih aktov oceniti zanesljivost obračunavanja za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, na podlagi razpoložljivih podatkov, in zlasti skladnost načrtovanih in dejanskih stopenj sečnje. Poleg tega bi bilo treba v okviru te uredbe dopustiti možnost prostovoljnega črtanja dodeljenih letnih emisij, da se taki zneski upoštevajo pri ocenjevanju izpolnjevanja skladnosti z zahtevami držav članic iz Uredbe [...].

(12) Uredba [ ] [o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030] določa pravila za obračunavanje emisij toplogrednih plinov in odvzemov, povezanih z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom (LULUCF). Čeprav so okoljski rezultati, ki izhajajo iz te uredbe, glede ravni znižanja emisij toplogrednih plinov odvisni od upoštevanja količine do vsote skupnih neto odvzemov in skupnih neto emisij iz zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, travinja, s katerim se gospodari, in po možnosti mokrišč, s katerimi se gospodari, kakor je določeno v Uredbi [ ], bi bilo treba kot dodatno možnost za države članice pri izpolnjevanju njihovih zavez po potrebi vključiti prilagodljivost za največ 280 milijonov ton ekvivalenta CO2 teh odvzemov, porazdeljenih med države članice glede na podatke iz Priloge III. Če je delegirani akt za posodobitev referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki temeljijo na nacionalnih načrtih za obračunavanje na področju gozdarstva v skladu s členom 8(6) Uredbe [LULUCF], sprejet, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s členom 7, da se v prilagodljivosti 280 milijonov, ki jo zagotavlja ta člen, odrazi uravnotežen prispevek obračunskih kategorij za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari. Komisija bi morala pred sprejetjem takšnih delegiranih aktov oceniti zanesljivost obračunavanja za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, na podlagi razpoložljivih podatkov, in zlasti skladnost načrtovanih in dejanskih stopenj sečnje. Poleg tega bi bilo treba v okviru te uredbe dopustiti možnost prostovoljnega črtanja dodeljenih letnih emisij, da se taki zneski upoštevajo pri ocenjevanju izpolnjevanja skladnosti z zahtevami držav članic iz Uredbe [...].

Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 a (novo)

(12a) Za uresničitev več ciljev Unije, povezanih s kmetijskim sektorjem, vključno z blaženjem podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje, kakovostjo zraka, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev ter podpiranjem podeželskih gospodarstev, bodo potrebne spremembe v naložbah in spodbudah, ki se podpirajo z ukrepi Unije, na primer v skupni kmetijski politiki. Bistveno je, da se v tej uredbi upošteva cilj prispevanja k ciljem strategije Unije za gozdove in se tako spodbuja konkurenčna in trajnostna oskrba biogospodarstva Unije z lesom, ter da se upoštevajo nacionalne politike držav članic o gozdovih, strategija Unije za biotsko raznovrstnost in njena strategija za krožno gospodarstvo.

Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13

(13) Za zagotovitev učinkovitega, transparentnega in stroškovno učinkovitega poročanja in preverjanja emisij toplogrednih plinov ter drugih informacij, ki so potrebne za oceno napredka glede dodeljenih letnih emisij držav članic, so zahteve za letno poročanje in ocenjevanje v skladu s to uredbo vključene z ustreznimi členi iz Uredbe (EU) št. 525/2013, ki jih bi bilo treba zato ustrezno spremeniti. S spremembo navedene uredbe bi moralo biti prav tako zagotovljeno, da se napredek držav članic pri doseganju zmanjšanja emisij še naprej ocenjuje na letni ravni, ob upoštevanju napredka na področju politik in ukrepov Unije ter informacij iz držav članic. Ocena bi morala vsaki dve leti vključevati tudi načrtovani napredek Unije pri izpolnjevanju njenih zavez na področju zmanjševanja in držav članic pri izpolnjevanju njihovih obveznosti. Vendar naj bi se uporaba odbitkov upoštevala le vsakih pet let, tako da se lahko upošteva morebitni prispevek zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari, ki izhaja iz Uredbe [ ]. To ne posega v obveznost Komisije, da zagotovi skladnost z obveznostmi držav članic, ki izhajajo iz te uredbe, ali v pristojnost Komisije, da v ta namen začne postopek za ugotavljanje kršitev.

(13) Za zagotovitev učinkovitega, transparentnega in stroškovno učinkovitega poročanja in preverjanja emisij toplogrednih plinov ter drugih informacij, ki so potrebne za oceno napredka glede dodeljenih letnih emisij držav članic, so zahteve za letno poročanje in ocenjevanje v skladu s to uredbo vključene z ustreznimi členi iz Uredbe (EU) št. 525/2013, ki jih bi bilo treba zato ustrezno spremeniti. S spremembo navedene uredbe bi moralo biti prav tako zagotovljeno, da se napredek držav članic pri doseganju zmanjšanja emisij še naprej ocenjuje na letni ravni, ob upoštevanju napredka na področju politik in ukrepov Unije ter informacij iz držav članic. Ocena bi morala vsaki dve leti vključevati tudi načrtovani napredek Unije pri izpolnjevanju njenih zavez na področju zmanjševanja in držav članic pri izpolnjevanju njihovih obveznosti. Popolno preverjanje skladnosti bi bilo treba opraviti vsaki dve leti. Uporabo morebitnega prispevka zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari, ki izhaja iz Uredbe [ ], bi bilo treba obravnavati v skladu s časovnimi presledki iz te uredbe. To ne posega v obveznost Komisije, da zagotovi skladnost z obveznostmi držav članic, ki izhajajo iz te uredbe, ali v pristojnost Komisije, da v ta namen začne postopek za ugotavljanje kršitev.

Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13 a (novo)

(13a) Sektorji, ki jih zajema ta uredba, predstavljajo več kot polovico emisij toplogrednih plinov Unije, zato so politike za zmanjšanje emisij v teh sektorjih izjemno pomembne za izpolnitev zavez Unije v okviru Pariškega sporazuma. Zato bi morali biti postopki spremljanja, poročanja in nadaljnjega ukrepanja po tej uredbi popolnoma pregledni. Države članice in Komisija bi morale javno objaviti informacije o skladnosti s to uredbo in zagotoviti ustrezno vključevanje deležnikov in javnosti v proces njenega pregleda. Komisijo se tudi poziva, naj vzpostavi učinkovit in pregleden sistem, s katerim bi spremljali rezultate uvedenih prilagodljivosti.

Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14

(14) Kot sredstvo za okrepitev splošne stroškovne učinkovitosti skupnih zmanjšanj bi morale imeti države članice možnost, da del svojih dodeljenih letnih emisij prenesejo na druge države članice. Treba bi bilo zagotoviti transparentnost teh prenosov, ki se lahko opravijo na način, ki bo zadovoljiv za obe strani, naj bo to z dražbo, uporabo tržnih posrednikov, ki delujejo v okviru neke agencije, ali z dvostranskimi dogovori.

(14) Kot sredstvo za okrepitev splošne stroškovne učinkovitosti skupnih zmanjšanj bi morale imeti države članice možnost, da del svojih dodeljenih letnih emisij shranijo ali posodijo. Države članice bi morale imeti tudi možnost, da del svojih dodeljenih letnih emisij prenesejo na druge države članice. Treba bi bilo zagotoviti transparentnost teh prenosov, ki se lahko opravijo na način, ki bo zadovoljiv za obe strani, naj bo to z dražbo, uporabo tržnih posrednikov, ki delujejo v okviru neke agencije, ali z dvostranskimi dogovori.

Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15

(15) Cilj Evropske agencije za okolje je podpreti trajnostni razvoj ter prispevati k doseganju znatnega in merljivega izboljšanja okolja Evrope z zagotavljanjem pravočasnih, usmerjenih, pomembnih in zanesljivih informacij oblikovalcem politik, javnim institucijam ter javnosti. Komisiji bi morala v skladu s svojim letnim programom ustrezno pomagati Evropska agencija za okolje.

Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17

(17) Zaradi zagotovitve enotnih pogojev za izvajanje člena 4, v skladu s katerim bodo določene letne omejitve emisij za države članice, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta21.

(17) Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo dodeljenih letnih emisij za države članice.

_________________

21Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 a (novo)

(19a) Poleg prizadevanj za zmanjšanje lastnih emisij je velikega pomena, da Unija v skladu s ciljem, da bi povečala svoj pozitivni vpliv na globalni ogljikov odtis, skupaj s tretjimi državami predvidi podnebne rešitve prek izvajanja skupnih projektov s temi državami, in sicer v okviru podnebne politike do leta 2030 ter ob upoštevanju, da Pariški sporazum omenja nov mehanizem mednarodnega sodelovanja za boj proti podnebnim spremembam.

Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 20

(20) To uredbo bi bilo treba pregledati leta 2024 in nato vsakih pet let, da se oceni njeno splošno delovanje. Ta pregled bi moral upoštevati spreminjajoče se nacionalne razmere in se opreti na ugotovitve pregledov globalnega stanja na podlagi Pariškega sporazuma.

Za zagotovitev skladnosti s Pariškim sporazumom je potrebno, da Unija postopoma vedno bolj povečuje svoja prizadevanja in vsakih pet let predloži prispevek, ki odraža njene največje možne ambicije.

V pregledu bi morali zato upoštevati cilj Unije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v celotnem gospodarstvu za 80 do 95 % do leta 2050 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 ter cilj Pariškega sporazuma, da je treba v drugi polovici tega stoletja doseči ravnovesje med emisijami toplogrednih plinov iz antropogenih virov in njihovim zajemanjem v ponore. Temeljiti bi moral na najboljših razpoložljivih znanstvenih spoznanjih ter na pripravljalnem poročilu Evropske agencije za okolje.

Pri pregledu zmanjšanja emisij držav članic v obdobju od leta 2031 bi bilo treba upoštevati načela pravičnosti in stroškovne učinkovitosti.

Sprememba 25
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1

Ta uredba določa obveznosti v zvezi z minimalnimi prispevki držav članic za izpolnjevanje zavez za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov Unije v obdobju 2021–2030 ter pravila za določitev dodeljenih letnih emisij in oceno napredka držav članic pri zagotavljanju minimalnih prispevkov. Od držav članic zahteva, da zmanjšajo emisije toplogrednih plinov iz člena 2, da bi izpolnile cilj Unije, ki je do leta 2030 doseči vsaj 30-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2005 na pošten in stroškovno učinkovit način.

Sprememba 26
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 a (novo)

Splošni cilj te uredbe je pomagati Uniji preiti na nizkoogljično gospodarstvo prek oblikovanja predvidljive dolgoročne poti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v Uniji do leta 2050, in sicer za 80 do 95 % v primerjavi z ravnmi iz leta 1990.

Sprememba 27
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 3

3. Za namene te uredbe so emisije CO2 iz vrste virov IPCC „1.A.3.A – Civilno letalstvo“ enake nič.

3. Za namene te uredbe so emisije CO2 iz vrste virov IPCC „1.A.3.A – Civilno letalstvo“, ki jih zajema Direktiva 2003/87/ES, enake nič.

Sprememba 28
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 3 a (novo)

3a. Ta uredba se uporablja za emisije CO2 iz vrste virov IPCC „1.A.3.D – Plovba“, ki jih Direktiva 2003/87/ES ne zajema.

Sprememba 29
Predlog uredbe
Člen 4

Člen 4

Letne ravni emisij v obdobju 2021–2030

1. Vsaka država članica v letu 2030 omeji svoje emisije toplogrednih plinov za toliko odstotkov, kot je za navedeno državo članico določeno v Prilogi I k tej uredbi, in sicer glede na njene emisije v letu 2005, določene v skladu z odstavkom 3.

1. Vsaka država članica do leta 2030 omeji svoje emisije toplogrednih plinov za vsaj toliko odstotkov, kot je za navedeno državo članico določeno v Prilogi I k tej uredbi, in sicer glede na njene emisije v letu 2005, določene v skladu z odstavkom 3.

2. Ob upoštevanju prilagodljivosti iz členov 5, 6 in 7, prilagoditev na podlagi člena 10(2) ter zmanjšanja zaradi uporabe člena 7 Odločbe št. 406/2009/ES vsaka država članica zagotovi, da njene emisije toplogrednih plinov v nobenem letu v obdobju 2021–2029 ne presežejo ravni, določene z linearnim zmanjšanjem krivulje, ki se začne leta 2020 na osnovi povprečja emisij toplogrednih plinov v letih 2016, 2017 in 2018, določenih v skladu z odstavkom 3, konča pa leta 2030 na ravni, določeni za navedeno državo članico v Prilogi I k tej uredbi.

2. Ob upoštevanju prilagodljivosti iz členov 5, 6 in 7, prilagoditev na podlagi člena 10(2) ter zmanjšanja zaradi uporabe člena 7 Odločbe št. 406/2009/ES vsaka država članica zagotovi, da njene emisije toplogrednih plinov v nobenem letu v obdobju 2021–2029 ne presežejo ravni, določene s krivuljo linearnega zmanjševanja, ki se začne leta 2018 na osnovi bodisi povprečja emisij toplogrednih plinov v letih 2016, 2017 in 2018, določenih v skladu z odstavkom 3, bodisi letnih emisij, dodeljenih za leto 2020, kot je določeno v skladu s členom 3(2) in členom 10 Odločbe št. 406/2009/ES, pri čemer se uporabi manjša vrednost, konča pa leta 2030 na ravni, določeni za navedeno državo članico v Prilogi I k tej uredbi.

3. Komisija sprejme izvedbeni akt, ki določa dodeljene letne emisije za leta v obdobju 2021–2030, izražene v tonah ekvivalenta CO2, kot je določeno v odstavkih 1 in 2. Komisija za namene tega izvedbenega akta opravi celosten pregled najnovejših nacionalnih evidenc za leto 2005 in obdobje 2016–2018, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 525/2013.

3. Komisija v skladu s členom 12 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe, v katerih določi dodeljene letne emisije za leta v obdobju 2021–2030, izražene v tonah ekvivalenta CO2, kot je določeno v odstavkih 1 in 2. Komisija za namene teh delegiranih aktov opravi celosten pregled najnovejših nacionalnih evidenc za leto 2005 in obdobje 2016–2018, ki jih države članice predložijo v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 525/2013.

4. Na podlagi odstotkov, ki jih države članice sporočijo v skladu s členom 6(2), ta izvedbeni akt določi tudi količine, ki se lahko upoštevajo za doseganje skladnosti iz člena 9 za obdobje 2021–2030. V primeru, da skupna vsota za vse države presega skupno količino v višini 100 milijonov, se količina za vsako državo članico sorazmerno zmanjša, tako da skupna količina ni presežena.

4. Na podlagi odstotkov, ki jih države članice sporočijo v skladu s členom 6(2), ta delegirani akt določi tudi količine, ki se lahko upoštevajo za doseganje skladnosti iz člena 9 za obdobje 2021–2030. V primeru, da skupna vsota za vse države presega skupno količino v višini 100 milijonov, se količina za vsako državo članico sorazmerno zmanjša, tako da skupna količina ni presežena.

5. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 13.

Sprememba 30
Predlog uredbe
Člen 4 a (novo)

Člen 4a

Dolgoročna krivulja zmanjševanja emisij od leta 2031

Če po prvem ali enem od naslednjih pregledov iz člena 14(2) ni določeno drugače, vsaka država članica vsako leto v obdobju 2031–2050 še naprej zmanjšuje emisije toplogrednih plinov, ki jih zajema ta uredba. Vsaka država članica zagotovi, da njene emisije toplogrednih plinov v nobenem letu v obdobju 2031–2050 ne presežejo ravni, določene s krivuljo linearnega zmanjševanja, ki se začne pri njenih dodeljenih letnih emisijah za leto 2030 ter konča leta 2050 na ravni emisij, ki je 80 % nižja od ravni iz leta 2005 za to državo članico.

Komisija v skladu s členom 12 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe, v katerih določi dodeljene letne emisije za leta v obdobju 2031–2050, izražene v tonah ekvivalenta CO2.

Sprememba 31
Predlog uredbe
Člen 5

Člen 5

Instrumenti prilagodljivosti za dosego letnih omejitev

1. Države članice lahko uporabijo prilagodljivosti iz odstavkov 2 do 6 tega člena ter iz členov 6 in 7.

2. Kar zadeva leta v obdobju 2021–2029, si lahko država članica sposodi količino do 5 % svojih dodeljenih letnih emisij za naslednje leto.

2. Kar zadeva leta v obdobju 2021–2025, si lahko država članica sposodi količino do 10 % svojih dodeljenih letnih emisij za naslednje leto. Kar zadeva leta v obdobju 2026–2029, si lahko država članica sposodi količino do 5 % svojih dodeljenih letnih emisij za naslednje leto.

3. Če so emisije države članice v določenem letu pod dodeljenimi letnimi emisijami za to leto, pri čemer se upoštevajo prilagodljivosti iz tega člena in člena 6, lahko država članica presežek dodeljenih letnih emisij shrani za naslednja leta do leta 2030.

3. Če so emisije toplogrednih plinov države članice v določenem letu pod dodeljenimi letnimi emisijami za to leto, pri čemer se upoštevajo prilagodljivosti iz tega člena in člena 6, lahko država članica za leta v obdobju 2021–2025 do 10 % presežka svojih dodeljenih letnih emisij shrani za naslednja leta do leta 2025. V zvezi z obdobjem 2026–2029 lahko država članica do 5 % presežka svojih dodeljenih letnih emisij shrani za naslednja leta do leta 2030.

4. Država članica lahko na druge države članice prenese do 5 % svojih dodeljenih letnih emisij za dano leto. Država članica prejemnica lahko to količino uporabi za doseganje skladnosti iz člena 9 za dano leto ali za naslednja leta do leta 2030.

4. Država članica lahko na druge države članice prenese do 5 % svojih dodeljenih letnih emisij za dano leto v zvezi z obdobjem 2021–2025 in do 10 % v zvezi z obdobjem 2026–2030. Država članica prejemnica lahko to količino uporabi za doseganje skladnosti iz člena 9 za dano leto ali za naslednja leta do leta 2030.

5. Država članica lahko na druge države članice prenese del svojih dodeljenih letnih emisij za dano leto, ki presega njene emisije toplogrednih plinov v tem letu, ob upoštevanju uporabe prilagodljivosti iz odstavkov 2 do 4 ter člena 6. Država članica prejemnica lahko to količino uporabi za doseganje skladnosti iz člena 9 za to leto ali za naslednja leta do leta 2030.

5a. Država članica ne prenese nobenega dela svojih dodeljenih letnih emisij, če njene emisije v času prenosa presegajo njene dodeljene letne emisije.

6. Države članice imajo možnost uporabiti dobropise iz projektov, izdanih na podlagi člena 24(a)(1) Direktive 2003/87/ES, za doseganje skladnosti iz člena 9, in sicer brez količinskih omejitev ter ob hkratnem preprečevanju dvojnega štetja. Države članice lahko za take projekte spodbujajo oblikovanje zasebno-zasebnih in javno-zasebnih partnerstev.

Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 3 a (novo)

3a. Dostop do prilagodljivosti iz tega člena in Priloge II se dodeli pod pogojem, da se zadevne države članice zavežejo k sprejetju ukrepov v drugih sektorjih, kjer v preteklosti niso bili doseženi zadostni rezultati. Komisija dopolni to uredbo s sprejetjem delegiranega akta v skladu s členom 12, s katerim do 31. decembra 2019 določi seznam takšnih ukrepov in sektorjev.

Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 7 – naslov

Dodatna poraba do 280 milijonov neto odvzemov iz zemljišč, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdenih zemljišč, njivskih površin, s katerimi se gospodari, in travinja, s katerim se gospodari

Dodatna poraba do 280 milijonov neto odvzemov iz rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva

Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1

1. V primeru, da emisije države članice presegajo dodeljene letne emisije za dano leto, se lahko za doseganje skladnosti iz člena 9 za dano leto upošteva količina do vsote skupnih neto odvzemov in skupnih neto emisij iz vseh obračunskih kategorij za zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdena zemljišča, njivske površine, s katerimi se gospodari, in travinje, s katerim se gospodari, iz člena 2 Uredbe [ ] [LULUCF], pod pogojem, da:

1. Če emisije države članice presežejo dodeljene letne emisije za dano leto, vključno z dodeljenimi emisijami, shranjenimi v skladu s členom 5(3), se lahko za doseganje skladnosti iz člena 9 za dano leto upošteva količina do vsote skupnih neto odvzemov in skupnih neto emisij iz vseh obračunskih kategorij za zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdena zemljišča, njivske površine, s katerimi se gospodari, travinje, s katerim se gospodari, mokrišča, s katerimi se gospodari, kadar je to primerno, in glede na delegirani akt, sprejet v skladu z odstavkom 2, gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, iz člena 2 Uredbe [ ] [LULUCF], pod pogojem, da:

(-a) država članica Komisiji do 1. januarja 2019 predloži akcijski načrt, v katerem opredeli ukrepe, vključno z uporabo financiranja Unije, kadar je to ustrezno, za podnebno učinkovito kmetovanje ter za sektor rabe zemljišč in gozdarstvo, ter pokaže, kako bo s temi ukrepi prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v skladu s to uredbo in k preseganju zahtev v skladu s členom 4 Uredbe [ ][LULUCF] v obdobju 2021–2030;

(a) kumulativna količina, ki se za navedeno državo članico upošteva za vsa leta v obdobju 2021–2030, ne presega ravni iz Priloge III za navedeno državo članico;

(b) takšna količina presega zahteve iz člena 4 Uredbe [ ] [LULUCF] za navedeno državo članico;

(b) je dokazano, da takšna količina presega zahteve iz člena 4 Uredbe [ ] [LULUCF] za navedeno državo članico v petletnih obdobjih, kot je navedeno v členu 12 Uredbe [ ][LULUCF];

(c) država članica od druge države članice ni pridobila več neto odvzemov iz Uredbe [ ] [LULUCF], kot jih je prenesla; ter

(d) je država članica izpolnila zahteve iz Uredbe [ ] [LULUCF].

Komisija lahko v skladu s točko (-a) izda mnenje o osnutkih načrtov, ki jih predložijo države članice.

Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2

2. Če je sprejet delegirani akt za posodobitev referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki temeljijo na nacionalnih načrtih za obračunavanje na področju gozdarstva v skladu s členom 8(6) Uredbe [LULUCF], se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 12 te uredbe spremeni odstavek 1 tega člena, da se odrazi prispevek obračunskih kategorij za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari.

2. Če je sprejet delegirani akt za posodobitev referenčnih vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki temeljijo na nacionalnih načrtih za obračunavanje na področju gozdarstva v skladu s členom 8(6) Uredbe [LULUCF], se na Komisijo prenese pooblastilo, da v skladu s členom 12 te uredbe spremeni odstavek 1 tega člena in obračunske kategorije v Prilogi III, da se odrazi uravnotežen prispevek obračunskih kategorij za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, ne da bi pri tem presegli skupni znesek 280 milijonov EUR, ki je na voljo v skladu s tem členom.

Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1

1. V primeru, da pregledane emisije toplogrednih plinov države članice presegajo dodeljene letne emisije v katerem koli letu obdobja, v skladu z odstavkom 2 tega člena in prilagodljivosti, uporabljenih v skladu s členi 5 do 7, se v letih 2027 in 2032 uporabijo naslednji ukrepi:

1. Komisija vsaki dve leti preveri, kako države članice izpolnjujejo to uredbo. Če pregledane emisije toplogrednih plinov države članice presežejo dodeljene letne emisije v katerem koli letu obdobja v skladu z odstavkom 2 tega člena in prilagodljivostmi, uporabljenimi v skladu s členi 5 do 7, se uporabijo naslednji ukrepi:

(a) obsegu emisij države članice v naslednjem letu se doda količina, ki je enaka presežku emisij toplogrednih plinov v tonah ekvivalenta CO2, pomnoženemu z 1,08, in sicer v skladu z ukrepi, sprejetimi na podlagi člena 11; ter

(b) državi članici se začasno prepove prenos katerega koli dela dodeljenih letnih emisij drugi državi članici, dokler ne dosega skladnosti s to uredbo. Centralni administrator izvaja to prepoved v registru iz člena 11.

Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 9 a (novo)

Člen 9a

Rezerva za zgodnje ukrepanje

1. Da bi upoštevali zgodnje ukrepanje pred letom 2020, se na zahtevo države članice pri merjenju skladnosti za to državo članico za namene zadnjega preverjanja skladnosti v skladu s členom 9 te uredbe upošteva količina, ki ne presega skupne vsote 90 milijonov ton v dodeljenih letnih emisijah v obdobju 2026–2030, pod pogojem, da:

(a) njene skupne dodeljene letne emisije za obdobje 2013–2020, določene v skladu s členom 3(2) in členom 10 Odločbe 406/2009/ES, presegajo njene skupne letne preverjene emisije toplogrednih plinov za obdobje 2013–2020;

(b) je njen BDP na prebivalca po tržnih cenah iz leta 2013 pod povprečjem EU;

(d) je v največji meri uporabila prilagodljivosti iz člena 5(2) in (3) ter dodeljenih emisij ni prenesla na drugo državo članico v skladu s členom 5(4) in (5) in

(e) Unija kot celota izpolni svoj cilj iz člena 1(1).

2. Največji delež, ki ga ima država članica v skupni vsoti iz odstavka 1 in ki ga je mogoče upoštevati pri merjenju skladnosti, se določi na podlagi razmerja med razliko med njenimi skupnimi dodeljenimi letnimi emisijami za obdobje 2013–2020 in njenimi skupini preverjenimi letnimi emisijami toplogrednih plinov v istem obdobju na eni strani ter na drugi strani razliko med skupnimi dodeljenimi letnimi emisijami za obdobje 2013–2020 vseh držav članic, ki izpolnjujejo merilo iz točke (b) odstavka (1), ter skupnimi preverjenimi letnimi emisijami toplogrednih plinov teh držav članic v istem obdobju.

Dodeljene letne emisije in preverjene letne emisije se določijo v skladu z odstavkom 3.

3. Komisija v skladu s členom 12 sprejme delegirane akte za dopolnitev te uredbe, v katerih določi največji delež za vsako državo članico, izražen v tonah ekvivalenta CO2, kot je določeno v odstavkih 1 in 2. Komisija v teh delegiranih aktih uporabi dodeljene letne emisije, določene v skladu s členom 3(2) in členom 10 Odločbe št. 406/2009/ES, ter pregled evidenc za obdobje 2013–2020 v skladu z Uredbo št. (EU) št. 525/2013.

Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2

2. K dodelitvi za leto 2021 se prišteje znesek iz Priloge IV te uredbe za vsako državo članico iz navedene priloge.

2. K dodelitvi za leto 2021 se za vsako državo članico iz navedene priloge prišteje znesek iz Priloge IV k tej uredbi, ki skupno pomeni 39,14 milijona ton ekvivalenta CO2 za vse države članice.

Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 11 – naslov

Evropski register

Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1

1. Komisija zagotovi natančno obračunavanje v skladu s to uredbo, in sicer z registrom Unije, vzpostavljenim na podlagi člena 10 Uredbe (EU) št. 525/2013, vključno z dodeljenimi letnimi emisijami, prilagodljivostmi, uporabljenimi na podlagi členov 4 do 7, skladnostjo iz člena 9 in spremembo obsega uporabe iz člena 10 te uredbe. Centralni administrator samodejno preverja vsako transakcijo iz te uredbe in po potrebi transakcije zaustavi, da prepreči nepravilnosti. Te informacije so dostopne javnosti.

1. Komisija zagotovi natančno obračunavanje v skladu s to uredbo, in sicer z registrom Unije, vzpostavljenim na podlagi člena 10 Uredbe (EU) št. 525/2013. V ta namen Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 12, da bi to uredbo dopolnila zlasti v zvezi z dodeljenimi letnimi emisijami, prilagodljivostmi, uporabljenimi na podlagi členov 4 do 7, skladnostjo iz člena 9 in spremembo obsega uporabe iz člena 10 te uredbe. Centralni administrator samodejno preverja vsako transakcijo iz te uredbe in po potrebi transakcije zaustavi, da prepreči nepravilnosti. Evropski register je pregleden in vsebuje vse ustrezne informacije glede prenosa pravic med državami članicami. Te informacije so javnosti dostopne prek namenskega spletišča, ki ga gosti Komisija.

Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 12 te uredbe sprejme delegirani akt za izvedbo odstavka 1.

črtano

Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 11 a (novo)

Člen 11a

Vpliv financiranja Unije na podnebje

Komisija opravi celovito medsektorsko študijo o vplivu financiranja, ki se za blažitev podnebnih sprememb dodeljuje iz proračuna Unije ali kakor koli drugače v skladu z zakonodajo Unije.

Komisija do 1. januarja 2019 Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo o izsledkih te študije in ga po potrebi pospremi z zakonodajnimi predlogi o ukinitvi vsega financiranja Unije, ki ni skladno s cilji ali politikami Unije za zmanjšanje emisij CO2. Poročilo vključuje predlog o obveznem predhodnem preverjanju združljivosti z zahtevami na področju podnebja, ki se bo od 1. januarja 2020 uporabljalo za vse nove naložbe Unije, ter obveznost objavljanja rezultatov na pregleden in dostopen način.

Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2

2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 7(2) in člena 11 se Komisiji podeli za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.

2. Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz člena 4(3), člena 4a, člena 6(3a), člena 7(2), člena 9a in člena 11 te uredbe se Komisiji podeli za obdobje petih let od ... [datum začetka veljavnosti te uredbe]. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 3

3. Prenos pooblastil iz člena 7(2) in člena 11 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

3. Prenos pooblastil iz člena 4(3), člena 4a, člena 6(3a), člena 7(2), člena 9a in člena 11 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 6

6. Delegiran akt, sprejet na podlagi člena 7(2) in člena 11, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 4(3), člena 4a, člena 6(3a), člena 7(2), člena 9a in člena 11, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 13

Člen 13

črtano

Postopek v odboru

1. Komisiji pomaga Odbor za podnebne spremembe, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 525/2013. Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 1

1. Komisija v šestih mesecih po spodbujevalnem dialogu v okviru UNFCCC leta 2018 objavi sporočilo, v katerem oceni skladnost zakonodajnih aktov Unije na področju podnebja in energetike s cilji Pariškega sporazuma. V sporočilu zlasti pregleda vlogo in primernost obveznosti, določenih v tej uredbi za doseganje teh ciljev, ter skladnost zakonodajnih aktov Unije na področju podnebja in energetike, vključno z energijsko učinkovitostjo in zahtevami glede energije iz obnovljivih virov, pa tudi skladnost zakonodajnih aktov na področju kmetijstva in prevoza z zavezo EU glede zmanjšanja emisij toplogrednih plinov.

Komisija do 28. februarja 2024, nato pa vsakih pet let, Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju te uredbe ter njenem prispevku k izpolnjevanju cilja zmanjšanja celotnih emisij toplogrednih plinov EU do leta 2030 in prispevanju k ciljem Pariškega sporazuma ter po potrebi poda predloge.

2. Komisija do 28. februarja 2024 po prvem pregledu globalnega stanja izvajanja Pariškega sporazuma leta 2023 in nato v šestih mesecih po naslednjih pregledih globalnega stanja Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju te uredbe ter njenem prispevku k izpolnjevanju cilja zmanjšanja celotnih emisij toplogrednih plinov EU do leta 2030 in prispevanju k ciljem Pariškega sporazuma. Poročilu po potrebi priloži zakonodajni predlog o večjem zmanjšanju emisij držav članic.

Pri pregledu zmanjšanja emisij držav članic v obdobju od leta 2031 upošteva načela pravičnosti in stroškovne učinkovitosti pri razdelitvi med državami članicami.

Upošteva tudi napredek Unije in tretjih držav pri uresničevanju ciljev Pariškega sporazuma, pa tudi napredek pri pridobivanju in ohranjanju zasebnega financiranja v podporo prehodu na nizkoogljično gospodarstvo.

Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 15 a (novo)
Sklep (EU) št. 2015/1814
Člen 1 – odstavek 4

Člen 15a

Sprememba Sklepa (EU) 2015/1814

Člen 1(4) Sklepa (EU) 2015/1814 se nadomesti z naslednjim:

„4. Komisija skupno število pravic v obtoku vsako leto objavi do 15. maja naslednjega leta. Skupno število pravic v obtoku za dano leto je skupno število pravic, izdanih v obdobju od 1. januarja 2008, vključno s številom pravic, ki so bile v navedenem obdobju izdane na podlagi člena 13(2) Direktive 2003/87/ES, ter pravic do uporabe mednarodnih dobropisov, ki jih naprave uveljavljajo v okviru EU ETS v zvezi z emisijami do 31. decembra danega leta, od katerega se odštejejo skupne tone preverjenih emisij naprav v okviru EU ETS med 1. januarjem 2008 in 31. decembrom danega leta, vse pravice, ki so bile ukinjene v skladu s členom 12(4) Direktive 2003/87/ES, razen pravic, ki so bile ukinjene v skladu s členom 6(1) Uredbe (EU) 2017/...* Evropskega parlamenta in Sveta, ter število pravic v rezervi. Emisije v triletnem obdobju, ki se je začelo leta 2005 in končalo leta 2007, ter pravice, izdane v zvezi s temi emisijami, se ne upoštevajo. Prva objava se izvede najpozneje 15. maja 2017.

______________

* Uredba (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o podnebnih ukrepih za izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami („uredba o podnebnih ukrepih za izvajanje Pariškega sporazuma“) (UL L ..., ..., str. ...).

(1)	Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0208/2017).

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov