Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zahteve za odvzem imunitete Rolandasu Paksasu, ki jo je dne 31. marca 2016 posredoval državni tožilec Republike Litve in ki je bila razglašena na plenarnem zasedanju 13. aprila 2016,

–  po zagovoru Rolandasa Paksasa v skladu s členom 9(6) Poslovnika,

–  po izmenjavi mnenj z državnim tožilcem Republike Litve in glavnim tožilcem preiskovalnega oddelka za organizirani kriminal in korupcijo pri uradu generalnega tožilca,

–  ob upoštevanju člena 9 Protokola št. 7 o privilegijih in imunitetah Evropske unije ter člena 6(2) Akta o volitvah poslancev Evropskega parlamenta s splošnimi neposrednimi volitvami z dne 20. septembra 1976,

–  ob upoštevanju sodb Sodišča Evropske unije z dne 12. maja 1964, 10. julija 1986, 15. in 21. oktobra 2008, 19. marca 2010, 6. septembra 2011 in 17. januarja 2013(1),

–  ob upoštevanju člena 62 Ustave Republike Litve,

–  ob upoštevanju člena 4 Zakona o statusu in delovnih pogojih poslancev Evropskega parlamenta, izvoljenih v Republiki Litvi,

–  ob upoštevanju člena 22 poslovnika litovskega parlamenta (seimasa),

–  ob upoštevanju člena 5(2), člena 6(1) in člena 9 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve (A8-0219/2017),

A.  ker je državni tožilec Republike Litve zahteval odvzem poslanske imunitete poslancu Evropskega parlamenta Rolandasu Paksasu zaradi kazenske preiskave;

B.  ker zahteva državnega tožilca temelji na sumu, da je Rolandas Paksas 31. avgusta 2015 privolil v sprejetje podkupnine, da bi vplival na ravnanje javnih organov in državnih uradnikov, kar je po litovskem kazenskem zakoniku kaznivo dejanje;

C.  ker v skladu s členom 9 Protokola št. 7 poslanci med zasedanjem Evropskega parlamenta na ozemlju svoje države uživajo imunitete, priznane poslancem parlamenta te države;

D.  ker v skladu s členom 62 Ustave Republike Litve poslanci seimasa ne smejo kazensko odgovarjati ali biti pridržani, prav tako se jim ne sme kako drugače omejevati svobode brez soglasja seimasa;

E.  ker v skladu s členom 4 Zakona o statusu in delovnih pogojih poslancev Evropskega parlamenta, izvoljenih v Republiki Litvi, poslanci Evropskega parlamenta na ozemlju Republike Litve uživajo enake imunitete kot poslanci seimasa Republike Litve, razen če zakonodaja EU ne določa drugače;

F.  ker v skladu s členom 22 poslovnika seimasa poslanec seimasa ne sme kazensko odgovarjati, ne sme biti priprt niti se mu ne sme kako drugače omejevati osebne svobode brez soglasja seimasa, razen če je bil zaloten pri kaznivem dejanju (in flagranti), v primeru katerega mora državni tožilec nemudoma obvestiti seimas;

G.  ker v skladu s členom 5(2) Poslovnika Evropskega parlamenta parlamentarna imuniteta ni osebni privilegij poslanca, temveč je jamstvo za neodvisnost Parlamenta kot celote in njegovih poslancev;

H.  ker je namen poslanske imunitete zaščititi Parlament in njegove poslance pred sodnimi postopki v zvezi z dejavnostmi poslancev med opravljanjem parlamentarnih dolžnosti, ki jih od teh dolžnosti ni mogoče ločiti;

I.  ker bi morali poslancu odvzeti imuniteto, če ti postopki ne zadevajo njegove dejavnosti med opravljanjem dolžnosti, razen če se upravičeno domneva, da je bil sodni postopek sprožen z namenom, da bi se škodovalo poslančevi politični dejavnosti in torej neodvisnosti Parlamenta (fumus persecutionis);

J.  ker na podlagi obširnih in natančnih informacij v zvezi s tem primerom ni razlogov za sum, da je bil sodni postopek proti Rolandasu Paksasu sprožen z namenom, da bi se škodovalo njegovi politični dejavnosti v vlogi poslanca Evropskega parlamenta;

K.  ker ni v pristojnosti Evropskega parlamenta, da se izreče o krivdi ali nekrivdi poslanca, niti o tem, ali je kazenski pregon ustrezen za dejanja, ki so mu pripisana, niti da se izreče o odlikah nacionalnih pravnih in sodnih sistemov;

1.  sklene, da se Rolandasu Paksasu odvzame imuniteta;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj ta sklep in poročilo pristojnega odbora nemudoma posreduje pristojnemu organu v Litvi in Rolandasu Paksasu.

(1) Sodba Sodišča z dne 12. maja 1964 v zadevi Wagner proti Fohrmann in Krier, 101/63, ECLI:EU:C:1964:28; sodba Sodišča z dne 10. julija 1986 v zadevi Wybot proti Faure in drugi, 149/85, ECLI:EU:C:1986:310; sodba Splošnega sodišča z dne 15. oktobra 2008 v zadevi Mote proti Parlamentu, T-345/05, ECLI:EU:T:2008:440; sodba Sodišča z dne 21. oktobra 2008 v združenih zadevah Marra proti De Gregorio in Clemente, C-200/07 in C-201/07, ECLI:EU:C:2008:579; sodba Splošnega sodišča z dne 19. marca 2010 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-42/06, ECLI:EU:T:2010:102; sodba Sodišča z dne 6. septembra 2011 v zadevi Patriciello, C-163/10, ECLI:EU:C:2011:543; sodba Splošnega sodišča z dne 17. januarja 2013 v zadevi Gollnisch proti Parlamentu, T-346/11 in T-347/11, ECLI:EU:T:2013:23.