Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2061(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0197/2017

Predložena besedila :

A8-0197/2017

Razprave :

PV 12/06/2017 - 18
CRE 12/06/2017 - 18

Glasovanja :

PV 14/06/2017 - 8.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0260

Sprejeta besedila
PDF 370kWORD 58k
Sreda, 14. junij 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Potreba po strategiji EU za odpravo in preprečevanje razlik v pokojninah med spoloma
P8_TA(2017)0260A8-0197/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2017 o potrebi po strategiji EU za odpravo in preprečevanje razlik v pokojninah med spoloma (2016/2061(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 2 in člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju členov 8, 151, 153 in 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenih določb o socialnih pravicah in enakosti med moškimi in ženskami,

–  ob upoštevanju členov 22 in 25 Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju splošne pripombe št. 16 odbora OZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice: enakopravno uživanje vseh ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic za moške in ženske (člen 3 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah (ICESCR)(1) in splošne pripombe št. 19 odbora OZN za ekonomske, socialne in kulturne pravice: pravica do socialne varnosti (člen 9 ICESCR)(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju členov 4(2), 4(3), 12, 20 in 23 Evropske socialne listine,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega odbora za socialne pravice z dne 5. decembra 2014(3),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 79/7/EGS z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti(4),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(5),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi(6),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(7),

–  ob upoštevanju načrta Komisije iz avgusta 2015 za nov začetek reševanja izzivov za usklajevanje poklicnega in družinskega življenja, s katerimi se srečujejo delovno aktivne družine,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 3. decembra 2015 z naslovom Strateška prizadevanja za enakost spolov 2016–2019 (SWD(2015)0278), zlasti njegovega cilja 3.2,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2011 o razmerah žensk, ki se približujejo upokojitveni starosti(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2011 o položaju mater samohranilk(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. maja 2012 s priporočili Komisiji o uporabi načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2013 o vplivu gospodarske krize na enakost spolov in pravice žensk(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2015 o napredku pri doseganju enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji leta 2013(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji EU za enakost žensk in moških po letu 2015(13),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. oktobra 2015 o uporabi Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o ustvarjanju ugodnih razmer na trgu dela za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja(15),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 18. junija 2015 o enakih možnostih za ženske in moške: odpravljanje razlik v pokojninah med spoloma,

–  ob upoštevanju izjave predsedujoče trojice EU (Nizozemska, Slovaška in Malta) z dne 7. decembra 2015 o enakosti spolov,

–  ob upoštevanju evropskega pakta za enakost spolov (2011–2020), ki ga je 7. marca 2011 sprejel Svet,

–  ob upoštevanju študije iz leta 2016, ki jo je naročil njegov tematski sektor za pravice državljanov in ustavne zadeve z naslovom „Razlika v pokojninah med spoloma: razlike med materami in ženskami brez otrok“ ter študije Komisije iz leta 2013 „Razlike v pokojninah med spoloma v EU“,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov in mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve (A8-0197/2017),

A.  ker je leta 2015 razlika v pokojninah med spoloma v EU, ki se lahko opredeli kot razlika med povprečno pokojnino žensk in moških pred plačilom davkov, znašala 38,3 % v starostni skupini 65 let in več, v zadnjih petih letih pa je v polovici držav članic še narasla; ker je finančna kriza v zadnjih letih negativno vplivala na prihodke žensk; ker v nekaterih državah članicah od 11 do 36 % žensk nima dostopa do nikakršne pokojnine;

B.  ker je enakost med ženskami in moškimi eno od skupnih in temeljnih načel, določeno v členih 2 in 3(3) Pogodbe o Evropski uniji, členu 8 PDEU in členu 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah; ker bi morala biti enakost spolov vključena v vse politike, pobude, programe in dejavnosti EU;

C.  ker se v večini držav članic EU za ženske plačujejo nižji pokojninski prispevki kot za moške in so najbolj zastopane v skupini najrevnejših upokojencev in najmanj v skupini najbogatejših;

D.  ker so te neenakosti nesprejemljive in bi jih treba zmanjšati, v EU pa vse pokojninske prispevke izračunati in zaračunati ne glede na spol, saj je enakost spolov eno od njenih temeljnih načel, tako kot je pravica vseh do dostojnega življenja določena v Listini EU o temeljnih pravicah;

E.  ker je četrtina prebivalstva v EU-28 odvisna od pokojnine kot glavnega vira dohodka in ker se bo do leta 2060 zaradi daljšanja pričakovane življenjske dobe in splošnega staranja prebivalstva podvojilo število ljudi, ki bodo dosegli upokojitveno starost;

F.  ker bo moralo v prihodnosti zaradi demografskih sprememb vedno manj aktivnega prebivalstva skrbeti za vedno več upokojencev, kar pomeni, da bodo zasebne pokojninske sheme ter sheme poklicnega in starostnega pokojninskega zavarovanja čedalje pomembnejše;

G.  ker je cilj pokojninske politike zagotoviti ekonomsko neodvisnost, ki je bistvenega pomena za enakost med ženskami in moškimi, in sisteme socialne varnosti v državah članicah, ki naj vsem državljanom EU omogočijo dostojne in ustrezne pokojninske dohodke in sprejemljiv življenjski standard ter jih zaščitijo pred nevarnostjo revščine, ki je posledica različnih dejavnikov ali socialne izključenosti, da se starostnikom zagotovijo aktivna družbena, kulturna in politična udeležba, dostojno življenje in nadaljnja vključenost v družbo;

H.  ker vse večja odgovornost posameznikov pri odločanju za varčevanje, ki prinaša različna tveganja, pomeni tudi, da morajo biti posamezniki jasno obveščeni o razpoložljivih možnostih in z njimi povezanim tveganjem; ker je treba tako ženskam kot moškim, a predvsem ženskam, pomagati pri izboljšanju finančne pismenosti, da bodo lahko sprejemali ozaveščene odločitve na tem področju, ki postaja čedalje bolj zapleteno;

I.  ker razlike v pokojninah povečujejo ekonomsko ranljivost žensk in jih izpostavljajo socialni izključenosti, revščini in ekonomski odvisnosti, zlasti od zakoncev ali drugih družinskih članov; ker je razlika v plačah in pokojninah med spoloma še izrazitejša pri ženskah, ki so iz različnih razlogov v slabšem položaju ali so pripadnice rasnih, etničnih, verskih in jezikovnih manjšin, saj pogosto opravljajo delo, pri katerem se zahteva manj znanja in spretnosti ter manj odgovornosti;

J.  ker bi lahko pokojnina, vezana na individualne in ne na pridobljene pravice, pomagala vsem zagotoviti ekonomsko neodvisnost, zmanjšati odvračilne dejavnike za udeležbo v formalnih oblikah zaposlitve in stereotipe o spolih;

K.  ker bodo ženske zaradi pričakovane daljše življenjske dobe v času upokojitve v povprečju potrebovale višje prejemke kot moški; ker lahko dodatne prejemke dobijo od družinskih pokojnin;

L.  ker pomanjkanje primerljivih, celovitih, zanesljivih in redno posodobljenih podatkov, ki bi omogočali oceno razlik med pokojninami in dejavnikov, ki jih povzročajo, otežuje presojo o tem, kako najbolj učinkovito rešiti problem;

M.  ker je razlika v starostni skupini med 65. in 74. letom (nad 40 %) višja od povprečne razlike cele skupine nad 65. letom, zlasti ker se v nekaterih državah članicah lahko prenesejo pravice, na primer v primeru vdovstva;

N.  ker je zaradi znižanj in zamrznitev pokojnin tveganje za revščino v starosti večje, zlasti pri ženskah; ker je v letu 2014 delež starejših žensk, izpostavljenih revščini in socialni izključenosti, znašal 20,2 %, delež moških pa 14,6 %, in ker naj bi leta 2050 v večini držav članic delež ljudi, starejših od 75 let, ki bodo izpostavljeni revščini, znašal 30 %;

O.  ker imajo osebe, starejše od 65 let, prihodke, ki znašajo približno 94 % povprečja celotnega prebivalstva; ker pa približno 22 % žensk, starejših od 65 let, živi pod pragom tveganja za revščino;

P.  ker je povprečna razlika v pokojninah v vsej EU v letu 2014 prikrivala velike razlike med državami članicami; ker je, za primerjavo, najnižja razlika v pokojninah med moškimi in ženskami 3,7 %, najvišja pa 48,8 %, medtem ko v 14 državah članicah razlika presega 30 %;

Q.  ker se delež prebivalcev, ki prejemajo pokojnino, med državami članicami zelo razlikuje, in sicer je leta 2013 na Cipru znašal 15,1 % in v Litvi 31,8 %, medtem ko je bila glavnina prejemnikov pokojnin leta 2013 v večini držav članic EU žensk;

R.  ker razlika v pokojninah, ki temelji na več dejavnikih, odraža neravnovesje med moškimi in ženskami v poklicnem in družinskem življenju, možnosti za plačevanje pokojninskih prispevkov, položaj v družini in način izračunavanja plač za namene pokojninskega sistema; ker odraža tudi segregacijo na trgu dela in večji delež žensk, zaposlenih za krajši delovni čas, nižje urne postavke, prekinitve poklicne poti in krajšo delovno dobo zaradi neplačanega dela, ki ga opravijo ženske kot matere in družinske negovalke; ker je treba zato razliko v pokojninah med spoloma obravnavati kot ključni kazalnik neenakosti spolov na trgu dela, saj je sedanja razlika v pokojnini med spoloma zelo blizu razliki v skupnem dohodku (39,7 % leta 2015);

S.  ker se lahko dejanska razsežnost razlik v pokojninah, ki je rezultat neravnotežja in neenakosti med moškimi in ženskami, ki nastajajo skozi življenje in se kažejo na primer pri dostopu do virov moči in financiranja v času aktivnega življenja ter v prvem in drugem pokojninskem stebru, prikrije s pomočjo korektivnih mehanizmov;

T.  ker razlika v pokojninah v danem trenutku odraža družbene razmere in razmere na trgu dela skozi več desetletij; ker se razmere spreminjajo, včasih zelo, kar lahko vpliva na potrebe različnih generacij upokojenk;

U.  ker so razlike v pokojninah odvisne tudi od osebnega in socialnega statusa, zakonskega stana in/ali družinskega statusa upokojenk; ker zaradi tega ni nujno, da bo enoten pristop dal najboljše rezultate;

V.  ker so enostarševska gospodinjstva posebej ranljiva, saj predstavljajo 10 % vseh gospodinjstev z vzdrževanimi otroki, od tega jih je 50 % izpostavljenih revščini in socialni izključenosti, kar je dvakrat več kot delež v celotnem prebivalstvu; ker obstaja pozitivna korelacija med razliko v pokojninah in številom otrok, ki so odrasli v gospodinjstvu, in ker je razlika v pokojninah med poročenimi ženskami in materami veliko večja od neporočenih žensk brez otrok; ker se lahko zaradi tega neenakosti, ki so jim bile izpostavljene matere, zlasti matere samohranilke, povečajo v trenutku upokojitve;

W.  ker nosečnost in starševski dopust pogosto silita matere – ki predstavljajo 79,76 % oseb, ki skrajšajo svoj delovni čas zaradi nege otrok, mlajših od osem let – v slabše plačano delo ali v skrajšani delovni čas ali v nezaželene prekinitve dela, da bi skrbele za otroke; ker je porodniški, očetovski in starševski dopust potreben in nujen instrument za boljšo delitev nalog varstva in nege, za boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter manj prekinitev poklicne poti žensk;

X.  ker število otrok ne vpliva na višino plač in pokojninske pravice očetov ali nanje celo pozitivno vpliva;

Y.  ker je stopnja brezposelnosti žensk ocenjena prenizko, saj se mnoge ne prijavijo kot nezaposlene, zlasti tiste, ki živijo na podeželju ali na oddaljenih območjih, med katerimi se mnoge posvetijo izključno gospodinjskim obveznostim in skrbi za otroke; ker to ustvarja razlike v njihovih pokojninah;

Z.  ker tako imenovani tradicionalni načini organizacije dela težko omogočajo parom, zaposlenim s polnim delovnim časom, da nemoteno usklajujejo družinsko in poklicno življenje;

AA.  ker pokojninski dobropisi v obliki nadomestila za nego otrok ali članov družine za ženske in moške preprečujejo, da bi prekinitve poklicne poti zaradi nege negativno vplivale na pokojnino, in je zaželeno, da se ta pristop razširi na vse države članice ali se okrepi;

AB.  ker bi podobni pokojninski dobropisi, ki bi veljali za različne oblike dela, lahko pomagali vsem delavcem, da si zagotovijo pokojnino;

AC.  ker je kljub prizadevanjem za izboljšanje stanja na tem področju stopnja vključevanja žensk na trg dela še vedno nižja od ciljev strategije Evropa 2020 ter od stopnje vključevanja moških; ker povečanje udeležbe na trgu dela prispeva k prizadevanjem za zmanjšanje razlik v pokojninah med spoloma v EU, saj obstaja neposredna povezava med udeležbo na trgu dela in višino pokojnine; ker pa stopnja zaposlenosti ne vsebuje informacij o trajanju ali vrsti zaposlitve in nas lahko torej le delno informira o plačah in pokojninah;

AD.  ker delovna doba neposredno vpliva na pokojnino; ker imajo ženske v povprečju več kot 10 let krajšo delovno dobo kot moški in ker imajo ženske z delovno dobo, krajšo od 14 let, dvakrat nižjo pokojnino (64 %) od tistih, ki so delale dlje (32 %);

AE.  ker ženske pogosteje kot moški prekinejo poklicno pot, sprejmejo nestandardne oblike zaposlovanja, delo s skrajšanim delovnim časom (32 % žensk v primerjavi z 8,2 % moških) ali opravljajo neplačano delo, zlasti ko skrbijo za otroke in sorodnike in so zaradi vztrajne neenakosti med spoloma skoraj izključno odgovorne za nego in gospodinjstvo, vse to pa gre v škodo njihovih pokojnin;

AF.  ker lahko naložbe v šole, predšolsko izobraževanje, univerze in oskrbo starejših pripomorejo k ustvarjanju boljšega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem in na dolgi rok k ustvarjanju delovnih mest in pridobivanju visokokakovostnih delovnih mest za ženske ter k odpiranju možnosti, da dalj časa ostanejo na trgu dela, kar bo dolgoročno pozitivno vplivalo na njihove pokojnine;

AG.  ker je neformalna nega temeljni steber naše družbe, v veliki meri pa jo opravljajo ženske, kar se kaže v razliki v pokojninah med spoloma; ker tovrstno nevidno delo ni dovolj priznano, zlasti če gledamo na pokojninske pravice;

AH.  ker so v EU še vedno velike razlike v plačah med moškimi in ženskami; ker je ta razlika v letu 2014 znašala 16,3 %, zlasti zaradi diskriminacije in segregacije, saj se ženske večinoma zaposlujejo v sektorjih, kjer so plače nižje, in ne v sektorjih, kjer prevladujejo moški; ker tudi drugi dejavniki prispevajo k ustvarjanju razlike v plačah med moškimi in ženskami, na primer prekinitve poklicne poti ali neprostovoljno opravljanje dela s krajšim delovnim časom, ki omogoča usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti, stereotipi, podcenjevanje ženskega dela, razlike v stopnji izobrazbe in delovnih izkušnjah;

AI.  ker je cilj EU za dosego ustrezne socialne zaščite zapisan v členu 151 PDEU; ker bi morala EU državam članicam pomagati s priporočili za izboljšanje zaščite starejših, ki imajo zaradi starosti ali osebnega položaja pravico do pokojnine;

AJ.  ker kaže, da se zaradi večje povezave med prispevki in prejemki ter večjega deleža shem drugega in tretjega stebra v pokojninskih sistemih tveganje za pojav specifičnih dejavnikov, povezanih s spolom, ki vplivajo na razlike v pokojninah, prenaša na zasebni sektor;

AK.  ker za reforme pokojninskih sistemov iz bele knjige Komisije o pokojninah iz leta 2012 niso bile opravljene predhodne ali naknadne ocene učinka na enakost spolov na področju pokojnin;

AL.  ker je organizacija javnega socialnovarstvenega in pokojninskega sistema v izključni pristojnosti držav članic; ker ima EU na področju pokojninskih sistemov predvsem podporno pristojnost, zlasti na podlagi člena 153 PDEU;

Splošne opombe

1.  poziva Komisijo, naj v tesnem sodelovanju z državami članicami oblikuje strategijo za odpravo razlik v plačah med moškimi in ženskami v Evropski uniji („strategija“) ter jim pomaga oblikovati ustrezne smernice;

2.  potrjuje in podpira poziv Sveta, naj Komisija pripravi novo pobudo s strategijo za enakost žensk in moških v obdobju 2016–2020, in sicer v obliki sporočila, kot je bila praksa s prejšnjimi strategijami, in naj se okrepijo strateška prizadevanja EU za enakost spolov, zlasti s tesnim povezovanjem s strategijo Evropa 2020;

3.  meni, da bi moral biti cilj te strategije obravnavanje posledic pokojninske vrzeli na ravni držav članic, zlasti na najbolj ranljive skupine, pa tudi preprečitev te vrzeli v prihodnosti z bojem proti osnovnim vzrokom zanjo, kot sta neenakopraven položaj žensk in moških na trgu dela pri plači, poklicnem napredovanju in priložnostih za zaposlitev s polnim delovnim časom ter razlikovanje na trgu dela; v zvezi s tem spodbuja medvladni dialog in izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami;

4.  poudarja, da je za uspeh strategije potreben večplasten pristop s kombinacijo ukrepov v okviru različnih politik, namenjenih izboljšanju enakosti spolov, ter da mora ta pristop zajemati vseživljenjski pristop do pokojnin z upoštevanjem celotnega delovnega življenja posameznika ter obravnavati razlike med moškimi in ženskami v smislu stopnje zaposlenosti, poklicne poti in možnosti za plačevanje pokojninskih prispevkov in razlike, ki so posledica načina organizacije pokojninskih sistemov; poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo sklepe Sveta z dne 18. junija 2015 z naslovom „Enake možnosti žensk in moških za prihodke: odpravljanje razlik v pokojninah med spoloma“;

5.  želi spomniti, da imajo socialni partnerji pomembno vlogo pri obravnavanju vprašanja minimalne plače in da je treba spoštovati načelo subsidiarnosti; poudarja pomembno vlogo sindikatov in dogovorov iz kolektivnih pogajanj pri zagotavljanju, da starejši prejemajo pokojnine v skladu z načelom medgeneracijske solidarnosti in enakosti spolov; poudarja, da je treba upoštevati mnenje socialnih partnerjev, ko se sprejemajo politične odločitve, ki spreminjajo pomembne pravne vidike v zvezi s pogoji za upravičenost do pokojnine; poziva EU in države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji in organizacijami za enakost spolov določijo in izvajajo politike za odpravo razlik v plačah med spoloma; poziva države članice, naj ta prizadevanja dopolnijo z redno primerjalno analizo plač;

6.  poziva države članice, naj uvedejo spoštljive ukrepe za preprečevanje revščine pri delavcih, ki zaradi zdravstvenih težav ne morejo delati do predpisane upokojitvene starosti; meni, da bi bilo treba za delavce, ki delajo v težkih ali tveganih delovnih razmerah, ohraniti predčasno upokojevanje; meni, da bi lahko povečanje stopnje zaposlenosti s kakovostnimi zaposlitvami pripomoglo v prihodnosti k precejšnjemu zmanjšanju števila ljudi, ki ne morejo delati do predpisane upokojitvene starosti, s tem pa tudi k zmanjšanju finančnega bremena staranja;

7.  je zelo zaskrbljen, kako priporočila za varčevanje vplivajo na pokojninske sisteme v posameznih državah članicah, na njihovo vzdržnost in dostop do pokojnin na podlagi prispevkov ter kako ta priporočila negativno vplivajo na stopnjo prihodka in socialne transferje, ki so potrebni za izkoreninjenje revščine in socialne izključenosti;

8.  poudarja, da je treba načelo subsidiarnosti strogo spoštovati tudi v pokojninskih vprašanjih;

Merjenje in ozaveščanje za učinkovitejše ukrepanje proti razlikam v pokojninah

9.  poziva države članice in Komisijo, naj še naprej preučujejo razlike v pokojninah med spoloma ter naj v sodelovanju z Eurostatom in Evropskim inštitutom za enakost spolov (EIGE) oblikujejo formalne in zanesljive kazalnike razlik v pokojninah med spoloma in opredelijo različne dejavnike, ki so podlaga zanje, da bi tako te razlike spremljali in določiti jasne cilje za njihovo znižanje, o vsem tem pa naj poročajo Evropskemu parlamentu; poziva države članice, naj Eurostatu vsako leto pošljejo statistične podatke o razlikah v plačah in pokojninah med spoloma, da bo mogoče oceniti razvoj na tem področju v celotni EU in načine, kako se lotiti te problematike;

10.  poziva Komisijo, naj izvede temeljito oceno učinka priporočil iz bele knjige iz leta 2012 o pokojninah, namenjenih preprečevanju vzrokov razlik v pokojninah med spoloma, na najbolj ranljive skupine in zlasti ženske ter naj določi formalni kazalnik razlik v pokojninah med spoloma in izvaja sistematično spremljanje; poziva k ustreznemu ocenjevanju in spremljanju vpliva doslej izvedenih priporočil ali ukrepov na razlike med spoloma; poziva Komisijo, naj podpre razvoj statističnih podatkov, ločenih po spolu, in raziskav za okrepitev spremljanja in ocenjevanja vplivov pokojninskih reform na dobro počutje in blaginjo žensk;

11.  poziva države članice, naj spodbujajo ukrepe za odpravo razlik v pokojninah med spoloma prek svojih socialnih politik, naj povečajo ozaveščenost oblikovalcev politik na tem področju ter naj razvijejo programe, ki bodo ženskam zagotovili več informacij o posledicah razlik v pokojninah zanje, pa tudi z orodji, potrebnimi za oblikovanje trajnostnih strategij za financiranje pokojninskih skladov, ki bodo prilagojene posebnim potrebam žensk, ter o dostopu žensk do pokojnin drugega in tretjega stebra, zlasti v feminiziranih sektorjih, kjer se morda zanje odloča malo žensk; poziva Komisijo in države članice, naj podaljšajo in nadaljujejo dejavnosti ozaveščanja javnosti o enakem plačilu in razlikah v pokojninah ter o neposredni in posredni diskriminaciji žensk na delovnem mestu;

12.  znova poudarja potrebo po jasnih usklajenih opredelitvah, ki bi na ravni EU olajšale primerjavo izrazov, kot sta „razlike v “ in „razlike v plačah med spoloma“ in „razlike v pokojninah med spoloma“;

13.  poziva države članice in institucije Unije, naj spodbujajo študije o učinkih razlik v pokojninah med spoloma in finančni neodvisnosti žensk, pri čemer je treba upoštevati vprašanja, kot so staranje prebivalstva, razlike med spoloma v zdravstvenem stanju in pričakovani življenjski dobi, kako so se spremenile družinske strukture in kako narašča število enočlanskih gospodinjstev ter razlike v osebnih okoliščinah žensk; prav tako poziva, naj pripravijo možne strategije za odpravo razlik v pokojninah med spoloma;

Zmanjšanje neenakosti pri zmožnosti plačevanju pokojninskih prispevkov

14.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da se zakonodaja EU o posredni in neposredni diskriminaciji na podlagi spola pravilno izvaja in da se napredek pri izvajanju sistematično spremlja, da se v primerih neizvajanja uvede postopek za ugotavljanje kršitev, ter da se zakonodaja po potrebi spremeni za zagotovitev, da bodo imeli moški in ženske enake možnosti za plačevanje pokojninskih prispevkov;

15.  nedvoumno obsoja razlike v plačilu med spoloma in njihovo „nerazložljivo“ komponento, ki so posledica diskriminacije na delovnem mestu, ter znova poziva k spremembi Direktive 2006/54/ES, ki je bila jasno in ustrezno prenesena samo v dveh državah članicah, da bi zagotovili bolj enako obravnavo moških in žensk pri zaposlovanju in plačilu ter tako uveljavili načelo enakega plačila za ženske in moške za enako delo, ki je zagotovljeno s pogodbo vse od ustanovitve Evropske gospodarske skupnosti;

16.  poziva države članice in Komisijo, naj zagotovijo uporabo načela nediskriminacije in enakosti na trgu dela ter pri dostopu do zaposlitve, zlasti pa naj sprejmejo ukrepe na področju socialnega varstva in tako zagotovijo, da bodo imele ženske enake plače in socialne pravice, vključno s pokojninami, v skladu z načelom enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske; poziva države članice, naj določijo ustrezne sankcije, s katerimi bi zajezile kršitve načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske;

17.  poziva države članice, delodajalce in sindikate, naj pripravijo in izvajajo uporabna in usmerjena orodja za ocenjevanje delovnih mest, s katerimi bi olajšali opredeljevanje dela enake vrednosti ter s tem zagotovili, da moški in ženske prejemajo enako plačilo in zato v prihodnosti enake pokojnine; spodbuja podjetja, naj izvajajo letne revizije enakosti plačil, naj te podatke objavijo kar najbolj pregledno in naj zmanjšajo razlike v plačilu med spoloma;

18.  poziva Komisijo in države članice, naj se lotijo problema horizontalne in vertikalne segregacije na trgu dela z odpravo neenakosti med spoloma in diskriminacije pri zaposlovanju ter naj zlasti prek izobraževanja in z ozaveščanjem spodbujajo dekleta in ženske, da se odločajo za študij, delo in poklice v inovativnih sektorjih rasti, v katerih zaenkrat prevladujejo moški zaradi trdovratnih stereotipov;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj ženskam ponudijo več spodbud za daljše delo s krajšimi oddihi, da bi povečali njihovo stopnjo ekonomske neodvisnosti danes in v prihodnosti;

20.  opozarja, kako pomembno je v kontekstu vse večjega prenosa odgovornosti pokojninskih sistemov na sheme zasebnega financiranja, da se prepreči diskriminacija pri dostopu do finančnih storitev, ki jih ureja Direktiva 2004/113/ES, ter da ta dostop temelji na aktuarskih merilih, neodvisnih od spola; ugotavlja, da bo uporaba pravila o enakih pogojih za oba spola pomagala zmanjšati razliko v pokojninah med spoloma; poziva države članice in Komisijo, naj povečajo preglednost, dostop do informacij in varnost za člane in upravičence pokojninskih načrtov poklicnega zavarovanja, pri tem pa je treba upoštevati načela EU o nediskriminaciji in enakosti spolov;

21.  poudarja, da je Sodišče Evropske unije jasno določilo, da je treba pokojninske načrte poklicnega zavarovanja obravnavati kot plačilo in da se zato tudi zanje uporablja načelo enakega obravnavanja;

22.  poziva države članice, naj posebno pozornost namenijo ženskam, ki pogosto niso pridobile pokojninskih pravic in zato niso ekonomsko neodvisne, predvsem v primeru ločitve;

Zmanjšanje neenakosti na poklicnih poteh moških in žensk

23.  pozdravlja odziv Komisije na njegov poziv k izboljšavam na področju usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, in sicer z nezakonodajnimi predlogi in zakonodajnim predlogom za uvedbo več vrst dopusta, da bi se soočili z izzivi enaindvajsetega stoletja; poudarja, da so ti predlogi dobra podlaga za uresničevanje pričakovanj evropskih državljanov; poziva vse institucije, naj začnejo omenjeni sveženj čim prej izvajati;

24.  poziva države članice, naj spoštujejo in izvajajo zakonodajo o pravicah do porodniškega dopusta, da ženske ne bodo prikrajšane pri pokojnini, ker so med delovno dobo imeli otroke;

25.  poziva države članice, naj razmislijo o možnosti, da bi se lahko zaposleni pogajali o prostovoljnih prožnih ureditvah dela, vključno s „pametnimi oblikami dela“, v skladu z nacionalno prakso in ne glede na starost otrok ali družinski položaj, s čimer bi ženskam in moškim omogočili boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, tako da jim pri prevzemanju obveznosti oskrbe ne bi bilo treba dajati prednost eni skrbi pred drugo;

26.  je seznanjen s predlogom Komisije o dopustu oskrbovalcev iz direktive o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev in ponovno poziva, naj se zagotovi ustrezno plačilo in socialna zaščita; spodbuja države članice, naj uvedejo „kreditne točke za oskrbo“ tako za ženske kot za moške na podlagi izmenjave primerov dobre prakse, da bi tako nadomestili prekinitev poklicne poti zaradi neformalne oskrbe družinskega člana in odsotnosti zaradi uradne oskrbe, kot so porodniški, očetovski in starševski dopust, ter naj te kreditne točke pravično upoštevajo pri izračunu pokojninskih pravic; meni, da bi morale biti takšne kreditne točke dodeljene za kratko in določeno obdobje, da ne bi dodatno krepile stereotipov in neenakosti;

27.  poziva države članice, naj oblikujejo strategije za priznavanje pomena neformalne oskrbe, ki se izvaja za družinske člane in druge vzdrževane osebe ter za njihovo pravično delitev med ženskami in moškimi, odsotnost pravične dodelitve je namreč lahko vzrok za prekinitve poklicne poti in negotove zaposlitve za ženske, to pa ogroža njihove pokojninske pravice; v zvezi s tem poudarja pomen spodbud za moške, da izkoristijo starševski in očetovski dopust;

28.  poziva države članice, naj omogočijo vrnitev delavca po porodniškem ali starševskem dopustu na delo s primerljivo ureditvijo;

29.  opozarja, da pravilnega ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem moških in žensk ni mogoče doseči brez lokalnih, visoko kakovostnih, cenovno dosegljivih in dostopnih ustanov za varstvo otrok, starejših in vzdrževanih oseb in brez spodbujanja enakopravne delitve odgovornosti, stroškov in oskrbe; poziva države članice, naj povečajo naložbe v storitve za otroke, poudarja, da morajo biti zmogljivosti za varstvo otrok na voljo povsod na podeželju, ter poziva Komisijo, naj podpre države članice, vključno z zagotavljanjem razpoložljivih finančnih sredstev EU, pri vzpostavljanju teh zmogljivosti v obliki, ki bo dostopna vsem; poziva države članice, naj izpolnijo barcelonske cilje v najkrajšem možnem času, najpozneje pa do leta 2020, ter določijo podobne cilje za storitve dolgotrajne oskrbe, hkrati pa naj družinam, ki se zavzemajo za drugačen model otroškega varstva, omogočijo svobodno izbiro; čestita tistim državam članicam, ki so že izpolnile oba sklopa ciljev;

Vpliv pokojninskih sistemov na razliko v pokojninah

30.  poziva države članice, naj na podlagi zanesljivih in primerljivih podatkov ocenijo vpliv svojih pokojninskih sistemov na razlike v pokojninah in dejavnike, na katerih temeljijo, da bi odpravili diskriminacijo in vnesli preglednost v pokojninske sisteme držav članic;

31.  poudarja, da je treba pri vzdržnosti pokojninskih sistemov upoštevati izzive, ki jih prinašajo demografske spremembe, staranje prebivalstva, rodnost ter razmerje med delovno aktivnimi osebami in osebami, ki so dosegle upokojitveno starost; opozarja, da je položaj slednjih v veliki meri odvisen od števila let, za katera so delali in plačevali prispevke;

32.  poziva države članice, naj glede na vse daljšo pričakovano življenjsko dobo v EU nujno izvedejo vse potrebne strukturne spremembe pokojninskih sistemov, da bi trajno zagotovile socialno varnost;

33.  poziva Komisijo in države članice, naj podrobneje preučijo potencialni učinek prehoda od zakonsko določenega državnega pokojninskega sistema na prožnejše ureditve plačevanja prispevkov v okviru poklicnih in zasebnih pokojninskih shem (kar zadeva izračun trajanja plačevanja prispevkov v pokojninsko blagajno in ureditve za postopno upokojitev) na razlike v pokojninah;

34.  opozarja na tveganja, ki ga za enakost spolov predstavlja prehod s pokojnin iz sredstev socialnega pokojninskega zavarovanja na pokojnine, financirane iz osebnih sredstev, saj osebne pokojnine temeljijo na prispevkih posameznika in ne vključujejo nadomestila za čas, porabljen za varstvo in nego otrok in drugih vzdrževanih sorodnikov, ali za obdobja brezposelnosti, bolniške odsotnosti z dela ali invalidnosti; opozarja na dejstvo, da se reforme pokojninskih sistemov, ki povezujejo socialne dodatke z rastjo ter stanjem na trgih dela in finančnih trgih, osredotočajo le na makroekonomske vidike in ne upoštevajo socialnega namena pokojnin;

35.  poziva države članice, naj iz svojih pokojninskih sistemov izločijo vse elemente, ki povečujejo neravnovesja v pokojninah (zlasti obstoječa neravnovesja med spoloma), ter upoštevajo vpliv vseh prihodnjih pokojninskih reform na enakost spolov in sprejmejo takojšnje ukrepe za popolno odpravo te diskriminacije;; poudarja, da bi bilo treba vse spremembe politike v zvezi s pokojninami meriti glede na njihov vpliv na razlike med spoloma, pri čemer bi bilo treba s pomočjo posebne analize primerjati vpliv predlaganih sprememb na ženske in moške, kar naj postane značilnost postopkov načrtovanja, zasnove, izvajanja in ocenjevanja javne politike;

36.  poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo primerov dobre prakse, da bi se določili najučinkovitejši korektivni mehanizmi in mehanizmi, ki prispevajo k boju proti dejavnikom, ki spodbujajo razlike v pokojninah;

37.  poziva Komisijo in države članice, naj v pokojninske sisteme uvedejo tarife za pričakovano življenjsko dobo, neodvisne od spola, ter dobropise za oskrbo in izvedene ugodnosti, da bi ženske dobile enake pokojninske anuitete za enake prispevke, tudi če se pričakuje, da bodo živele dlje kot moški, in naj zagotovijo, da pričakovana življenjska doba žensk ne bo razlog za diskriminacijo, zlasti pri izračunu pokojnin;

38.  poziva k pregledu vseh spodbud, ki so na voljo v okviru davčnih in pokojninskih sistemov, ter njihovega učinka na razlike v pokojninah med spoloma, s posebnim poudarkom na gospodinjstvih mater samohranilk; prav tako poziva k odpravi kontraproduktivnih spodbud in k individualizaciji pravic;

39.  poudarja pomembno vlogo, ki jo imajo pokojnine po umrlem zavarovancu pri varovanju številnih starejših žensk pred večjo izpostavljenostjo revščini in socialni izključenosti v primerjavi s starejšimi moškimi; poziva države članice, naj po potrebi reformirajo svoje sisteme za družinske pokojnine in vdovske pokojnine, da bi preprečile oškodovanje neporočenih žensk; poziva države članice, naj s podporo Komisije preučijo vplive različnih sistemov zagotavljanja pokojnine po umrlem zavarovancu v povezavi z visoko stopnjo razvez zakonske zveze, visoko pojavnostjo revščine pri neporočenih parih in socialno izključenostjo starejših žensk ter naj razmislijo o zakonskih instrumentih za zagotovitev pravice do deljene pokojnine v primeru razveze zakonske zveze;

40.  poudarja, da imajo vsi ljudje pravico do univerzalno dostopne javne pokojnine, in opozarja, da je v členu 25 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah priznana pravica starejših do dostojnega in samostojnega življenja, v členu 34 pa je priznana pravica do dostopa do prejemkov socialne varnosti in socialnih storitev, ki zagotavljajo varstvo v primeru materinstva, bolezni, delovnih nesreč, invalidnosti, odvisnosti od dolgotrajne oskrbe ali starosti, pa tudi v primeru izgube zaposlitve; poudarja, da so socialnovarstveni sistemi, ki jih država financira iz prispevkov, pomembna osnova ustreznega pokojninskega zavarovanja;

41.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo imeli tako moški kot ženske možnost doseči obdobja polnih prispevkov in pravico do pokojnine, in sicer s preprečevanjem diskriminacije spolov pri zaposlovanju, prilagoditvijo izobraževanja in načrtovanja kariere, izboljšanjem možnosti usklajevanja dela in družinskih obveznosti ter višjimi naložbami v varstvo in nego otrok in starejših; meni, da je prav tako pomembno oblikovati pravila na področju zdravja in varnosti na delovnem mestu, ki bi zajela poklicno tveganje glede na spol in psihosocialna tveganja, vlagati v javne službe za zaposlovanje, ki bi vodile ženske vseh starosti pri iskanju zaposlitve, ter uvesti prožna pravila za prehod iz delovnega razmerja v pokoj;

42.  želi spomniti, da je odbor Združenih narodov za ekonomske, socialne in kulturne pravice v Splošni pripombi št. 16 iz leta 2005 o enakih pravicah za moške in ženske glede uveljavljanja ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic poudaril, da člen 3 v povezavi s členom 9 Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah med drugim določa, da mora biti obvezna upokojitvena starost enaka za moške in ženske ter da morajo imeti ženske enake pravice v javnih in zasebnih pokojninskih sistemih;

o
o   o

43.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) 11. avgust 2005, E/C. 12/2005/4.
(2) 4. februar 2008, E/C. 12/GC/19.
(3) XX-3/def/GRC/4/1/EN.
(4) UL L 6, 10.1.1979, str. 24.
(5) UL L 303, 2.12.2000, str. 16.
(6) UL L 373, 21.12.2004, str. 37.
(7) UL L 204, 26.7.2006, str. 23.
(8) UL C 51 E, 22.2.2013, str. 9.
(9) UL C 131 E, 8.5.2013, str. 60.
(10) UL C 264 E, 13.9.2013, str. 75.
(11) UL C 36, 29.1.2016, str. 6.
(12) UL C 316, 30.8.2016, str. 2.
(13) UL C 407, 4.11.2016, str. 2.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0351.
(15) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0338.

Pravno obvestilo