Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2310(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0055/2017

Predložena besedila :

A8-0055/2017

Razprave :

PV 05/04/2017 - 21
CRE 05/04/2017 - 21

Glasovanja :

PV 14/06/2017 - 8.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0263

Sprejeta besedila
PDF 294kWORD 57k
Sreda, 14. junij 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Poročilo o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji za leto 2016
P8_TA(2017)0263A8-0055/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2017 o poročilu Komisije o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji za leto 2016 (2016/2310(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Solunu z dne 19. in 20. junija 2003 glede možnosti pridružitve držav Zahodnega Balkana k Uniji,

–  ob upoštevanju Stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani in Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo na drugi strani(1),

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma, sklenjenega v Ohridu in podpisanega v Skopju 13. avgusta 2001 (v nadaljevanju: ohridski okvirni sporazum),

–  ob upoštevanju sklepa Evropskega sveta z dne 16. decembra 2005, da se državi podeli status kandidatke za članstvo v EU, sklepov Evropskega sveta iz junija 2008, sklepov Evropskega sveta iz decembra 2008, decembra 2012, decembra 2014 in decembra 2015 ter sklepov predsedstva z dne 13. decembra 2016, ki jih je podprla velika večina delegacij in ki so znova potrdili nedvomno in trdno zavezanost procesu pristopa k EU,

–  ob upoštevanju trinajstega srečanja stabilizacijsko-pridružitvenega odbora med državo in Komisijo, ki je potekalo 15. junija 2016 v Skopju,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 9. novembra 2016 z naslovom Širitvena politika EU (COM(2016)0715), skupaj s priloženim delovnim dokumentom služb Komisije z naslovom Poročilo o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji za leto 2016 (SWD(2016)0362),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča o Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji iz junija 2016,

–  ob upoštevanju nujnih prednostnih nalog Komisije na področju reform za Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo iz junija 2015,

–  ob upoštevanju priporočil skupine višjih strokovnjakov glede sistemskih vprašanj pravne države, povezanih s prestrezanjem komunikacije, razkritim spomladi 2015,

–  ob upoštevanju političnega dogovora (t.i. dogovora iz Pržina), ki so ga 2. junija in 15. julija 2015 v Skopju dosegle štiri največje politične stranke, in sporazuma teh strank o njegovem izvajanju z dne 20. julija in 31. avgusta 2016,

–  ob upoštevanju končne izjave predsednika vrhunskega srečanja o Zahodnem Balkanu, ki je potekalo 4. julija 2016 v Parizu, in priporočil organizacij civilne družbe za to srečanje,

–  ob upoštevanju predhodnih ugotovitev in sklepov ter končnega poročila OVSE/ODIHR v zvezi s predčasnimi parlamentarnimi volitvami 11. decembra 2016,

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov št. 817 (1993) in 845 (1993), resolucije Generalne skupščine Združenih narodov št. 47/225 in začasnega sporazuma z dne 13. septembra 1995,

–  ob upoštevanju sodbe Meddržavnega sodišča o izvajanju začasnega sporazuma z dne 13. septembra 1995,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o tej državi,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve (A8-0055/2017),

A.  ker so po tem, ko so bile dvakrat prestavljene, predčasne parlamentarne volitve v Nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji potekale 11. decembra 2016 brez posebnosti in mirno, v skladu z mednarodnimi standardi in po priporočilih OVSE/ODIHR; ker so potekale brez večjih incidentov in so bile na splošno dobro organizirane, volilna udeležba pa je bila visoka;

B.  ker politična polarizacija, globoko medsebojno nezaupanje in pomanjkanje pristnega dialoga med strankami ovirajo reforme in priprave na pristop; ker je mogoče na nekaterih pomembnih področjih opaziti stalno nazadovanje; ker se demokracija in načelo pravne države nenehno spodkopavata, zlasti zaradi ujetja države, kar vpliva na delovanje demokratičnih institucij in ključnih področjih družbe;

C.  ker je bil 27. aprila 2017 Talat Džaferi izvoljen za novega govornika makedonskega parlamenta; ker je predsednik Republike Makedonije 17. maja 2017 vodji SDSM Zoranu Zaevu zaupal mandat za oblikovanje nove vlade; ker je makedonski parlament 31. maja 2017 izvolil novo vlado pod vodstvom predsednika vlade Zorana Zaeva;

D.  ker med pomembna vprašanja procesa reform sodijo reforma pravosodja, javne uprave in medijev, boj proti brezposelnosti mladih in pregled izvajanja ohridskega okvirnega sporazuma;

E.  ker je potrebna resna predanost vseh političnih sil, da država ostane na svoji poti vključevanja v EU in evro-atlantskega povezovanja; ker mora nova vlada v celoti sprejeti in izvajati učinkovite reforme, ki jih zaznamujejo oprijemljivi rezultati, zlasti na področju pravne države, pravosodja, korupcije, temeljnih pravic, notranjih zadev in dobrih sosedskih odnosov;

F.  ker se Komisija, Svet in Parlament na splošno strinjajo, da je ohranitev pozitivnega priporočila za začetek pristopnih pogajanj z državo odvisna od napredka pri izvajanju dogovora iz Pržina in bistvenega napredka pri izvajanju nujnih prednostnih nalog na področju reform oziroma pogojena s tem napredkom;

G.  ker je Svet zaradi nerešenega vprašanja z Grčijo v zvezi z imenom blokiral napredovanje; ker se dvostranska vprašanja ne bi smela uporabljati kot pretveza za zaviranje hitrega začetka pogajanj z EU;

H.  ker se dvostranski spori ne bi smeli uporabljati za oviranje procesa pristopa k EU in ne bi smeli ovirati začetka pristopnih pogajanj, pač pa bi se morali ustrezno obravnavati v konstruktivnem duhu in v skladu s standardi EU in OZN, in sicer čim prej v pristopnem procesu; ker bi si bilo treba kar najbolj prizadevati za ohranitev dobrih sosedskih in medetničnih odnosov;

I.  ker se (potencialne) države kandidatke ocenjujejo po dosežkih, časovni načrt za pristop pa se določa glede na hitrost in kakovost potrebnih reform; ker bi bilo treba začetek pristopnih pogajanj zagotoviti šele, ko bodo izpolnjeni zahtevani pogoji; ker je država več let veljala za eno od najnaprednejših držav kandidatk EU v smislu usklajevanja s pravnim redom EU;

J.  ker je proces pristopa k EU glavna spodbuda za nadaljnje reforme, zlasti v zvezi s pravno državo, neodvisnostjo sodstva, bojem proti korupciji in svobodo medijev; ker so regionalno sodelovanje in dobri sosedski odnosi bistveni elementi procesa širitve, stabilizacijsko-pridružitvenega procesa in pristopnega procesa države;

K.  ker so 20. julija in 31. avgusta 2016 predsedniki štirih glavnih političnih strank dosegli sporazum o izvajanju dogovora iz Pržina, vključno z določitvijo 11. decembra 2016 kot datuma za predčasne parlamentarne volitve, ter izrazili svojo podporo delu posebne tožilke; ker so ponovno izrazili tudi svojo zavezanost izvajanju nujnih prednostnih nalog na področju reform;

L.  ker je nedavna politična kriza pokazala, da makedonske institucije nimajo učinkovitega sistema nadzora in ravnotežja ter da je treba povečati preglednost in javno odgovornost;

M.  ker je boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji še naprej bistven za preprečevanje vdora kriminalitete v politični, pravni in gospodarski sistem;

1.  je zadovoljen, da je bila 31. maja 2017 oblikovana nova vlada; poziva vse politične stranke, naj ravnajo v duhu sprave in v skupnem interesu vseh državljanov ter sodelujejo z vlado, da bi povrnili zaupanje v državo in njene institucije, tudi s popolnim izvajanjem dogovora iz Pržina in prednostnih nalog na področju reform;

2.  pozdravlja spoštovanje temeljnih svoboščin pri predčasnih volitvah 11. decembra 2016, ki so bile dobro organizirane in so bile izvedene pregledno in vključujoče ter so potekale brez večjih incidentov; ugotavlja, da so bile volitve po mnenju OVSE/ODIHR konkurenčne; pozdravlja, da so vse politične stranke priznale rezultate volitev v interesu notranje stabilnosti, in poudarja, da imajo odgovornost zagotoviti, da država ne bo ponovno zdrsnila v politično krizo; poziva vse stranke, naj se vzdržijo vsakega oviranja učinkovitega delovanja parlamenta; poziva novo vlado, naj hitro nadaljuje potrebne reforme, da bi zagotovila evro-atlantsko povezovanje države in uresničevanje evropske perspektive v korist državljanov; meni, da je sodelovanje med strankami in medetnično sodelovanje bistvenega pomena za obravnavo perečih notranjih izzivov in izzivov, povezanih z EU, tudi za to, da se ohrani pozitivno priporočilo za začetek pogajanj o pristopu k EU;

3.  pozdravlja, da se je volilni proces izboljšal, vključno s pravnim okvirom, volilnim seznamom in medijsko pokritostjo; pozdravlja dejstvo, da so volitve na veliki večini volišč spremljali predstavniki civilne družbe; poziva pristojne organe, naj pred lokalnimi volitvami maja 2017 učinkovito obravnavajo domnevne nepravilnosti in pomanjkljivosti, vključno z ustrahovanjem volivcev, kupovanjem glasov, zlorabo upravnih virov, političnim pritiskom na medije ter podžigajočimi govori in verbalnimi napadi na novinarje; poziva pristojne organe, naj obravnavajo priporočila OVSE/ODHIR in Beneške komisije ter dosežejo verodostojne rezultate pri učinkovitem nadzoru financiranja političnih strank in volilnih kampanj; poudarja, da je treba povečati preglednost in dodatno depolitizirati delo volilne uprave, da bi povečali zaupanje javnosti v prihodnje volitve;

4.  meni, da bi bilo treba izvesti popis prebivalstva (zadnji popis je bil izveden leta 2002), če obstaja soglasje o uporabljeni metodologiji na ravni celotne države, da bi dobili posodobljeno in stvarno demografsko sliko makedonskega prebivalstva ter bolje izpolnjevali potrebe makedonskih državljanov in jim zagotavljali storitve, hkrati pa dodatno posodobili volilni seznam ter zmanjšali nepravilnosti in pomanjkljivosti v prihodnosti;

5.  pričakuje, da bo nova vlada kot prvo prednostno nalogo v sodelovanju z drugimi strankami pospešila izvajanje reform v zvezi z EU; ponovno izraža podporo začetku pristopnih pogajanj, ki pa je odvisen od napredka pri izvajanju dogovora iz Pržina, da bi zagotovili njegovo popolno, konkretno in trajnostno izvajanje ter bistveni napredek pri izvajanju nujnih prednostnih nalog na področju sistemskih reform; poziva Svet, naj vprašanje pristopnih pogajanj obravnava čim prej; je še vedno prepričan, da lahko pogajanja spodbudijo prepotrebne reforme, ustvarijo novo dinamiko, oživijo evropsko perspektivo in pozitivno vplivajo na rešitev dvostranskih sporov, da ne bi ovirali procesa pristopa k EU;

6.  poudarja strateški pomen nadaljnjega napredka v procesu pristopa k EU in ponovno poziva, naj vse strani pokažejo politično voljo in odgovornost, da bi bilo mogoče začeti v celoti izvajati nujne prednostne naloge na področju reform in dogovor iz Pržina; poudarja, da bi bilo treba dogovor iz Pržina izvajati tudi po volitvah, da bi zagotovili politično stabilnost in trajnost v prihodnosti; poziva Komisijo, naj čim prej, vendar pred koncem leta 2017, oceni napredek države pri izvajanju ter o tem poroča Parlamentu in Svetu; sicer opozarja, da je treba sprejeti in začeti izvajati reforme, za katere je že skrajni čas, vendar podpira nadaljevanje pristopnega dialoga na visoki ravni za sistematično pomoč državi pri tej nalogi; obžaluje, da v okviru tega dialoga ni potekalo nobeno srečanje in da je bil pri uresničevanju prejšnjih ciljev dosežen le manjši napredek; opozarja na morebitne negativne politične, varnostne in socialno-gospodarske posledice dodatnih zamud pri procesu evro-atlantskega povezovanja države; poleg tega poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj povečata vidnost projektov v državi, ki jih financira EU, da bi EU bolj približali državljanom Makedonije;

7.  poudarja velik napredek države pri procesu vključevanja v EU in poudarja negativne posledice nadaljnjih zamud pri tem procesu, vključno z ogrožanjem verodostojnosti širitvene politike EU in tveganjem nestabilnosti v regiji;

8.  poudarja, da sedanji izzivi, s katerimi se sooča Evropska unija (izstop Združenega kraljestva iz EU, migracije, radikalizem itd.), ne bi smeli ovirati procesa širitve; poudarja, da so nasprotno ti izzivi pokazali, da je treba Zahodni Balkan v celoti vključiti v strukture EU, da bi okrepili in poglobili partnerstvo in se spopadli z mednarodnimi krizami;

9.  pozdravlja visoko raven usklajenosti zakonodaje s pravnim redom in priznava prednost, namenjeno učinkovitemu izvajanju in izvrševanju veljavnih pravnih in političnih okvirov, kot velja za države, ki so že vključene v pristopna pogajanja;

10.  čestita državi za stalno izpolnjevanje zavez, ki jih je prevzela v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma; poziva Svet, naj sprejme predlog Komisije iz leta 2009 glede prehoda na drugo fazo stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma v skladu z ustreznimi določbami;

11.  poziva vse strani, naj pokažejo politično voljo in odgovornost za odpravo razdiralnega političnega okolja, polarizacije in pomanjkanja kulture sprejemanja kompromisov ter za ponovno vzpostavitev dialoga; ponovno poudarja, da ima parlament osrednjo vlogo v demokratičnem razvoju države, prav tako pa je forum za politični dialog in predstavništvo; poziva k okrepitvi njegovih nadzornih funkcij ter k določitvi meja glede prakse pogostih zakonodajnih sprememb zakonov in uporabe skrajšanih postopkov za sprejetje brez zadostnega posvetovanja ali ocene učinka; zahteva, da morajo parlamentarni odbori imeti možnost nemoteno delovati na področju prestrezanja komunikacij ter varnosti in protiobveščevalnih dejavnosti, prav tako pa imeti neoviran dostop do potrebnih podatkov in pričanj, da bi lahko zagotavljali verodostojen parlamentarni nadzor nad ustreznimi službami; priznava konstruktivno vlogo, ki jo ima civilna družba pri podpiranju in izboljševanju demokratičnih procesov;

12.  je seznanjen z določenim napredkom pri reformi javne uprave, vključno z ukrepi za začetek izvajanja novega pravnega okvira o upravljanju človeških virov; poziva k dodatni zavezanosti za izvajanje priporočil Komisije; ostaja zaskrbljen zaradi politizacije javne uprave in izvajanja političnega pritiska nad javnimi uslužbenci; poziva novo vlado, naj na vseh ravneh pokaže močno politično zavezanost izboljšanju strokovnosti, dosežkov nevtralnosti in neodvisnosti z izvajanjem novega postopka zaposlovanja in ocenjevanja, ki temelji na dosežkih; poudarja, da je treba dokončati strategijo reforme javne uprave za obdobje 2017–2022, vključno z dodelitvijo zadostnih proračunskih sredstev za njeno izvajanje, ter okrepiti ustrezno upravno zmogljivost; poziva novo vlado, naj vzpostavi pregledne in učinkovite ravni odgovornosti med institucijami in v njih; priporoča pravično zastopanost vseh skupnosti na vseh ravneh javne uprave;

13.  priporoča novi vladi, naj razvije celovito strategijo e-upravljanja, ki jo bo spremljal nadaljnji razvoj e-storitev za državljane in podjetja, da bi zmanjšali birokratsko breme za državo, državljane in podjetja; poudarja, da bi e-upravljanje in e-storitve izboljšali gospodarsko učinkovitost države ter povečali preglednost in učinkovitost javne uprave in storitev; poudarja pravico državljanov do dostopa do javnih informacij ter poziva k nadaljnjim prizadevanjem za zagotovitev, da uveljavljanje te pravice ne bo ovirano; spodbuja iskanje inovativnih e-rešitev, ki bodo olajšale dostop do javnih informacij in zmanjšale z njimi povezano birokracijo;

14.  obžaluje stalno nazadovanje pri reformi pravosodja, ki bi ga morali spodbujati k neodvisnemu delovanju; obžaluje ponavljajoče se politično vmešavanje v delo sodstva, tudi pri imenovanju in napredovanju sodnikov in tožilcev, ter pomanjkanje odgovornosti in primere selektivne pravičnosti; ponovno poziva odgovorne organe, naj učinkovito obravnavajo nerešena vprašanja, opredeljena v nujnih prednostnih nalogah na področju reform, in pokažejo politično voljo, da bi tako v zakonodaji kot v praksi dosegli napredek na področju reforme pravosodja, vključno z izboljšanjem preglednosti pri postopkih imenovanja in napredovanja ter skrajšanjem sodnih postopkov; priznava določena prizadevanja za izboljšanje preglednosti; poleg tega poziva organe, naj zagotovijo strokovnost sodnega sveta in sveta tožilcev ter funkcionalno neodvisnost celotnega pravosodnega sistema;

15.  ponovno poudarja pomen temeljite, neodvisne in neovirane preiskave obtožb v zvezi z nezakonitim ravnanjem, odkritim s prisluškovanjem telefonskim pogovorom, in s tem povezanega pomanjkanja nadzora; opozarja na pomen mandata in dela posebne tožilke in parlamentarne preiskovalne komisije za proučitev pravne in politične odgovornosti; ugotavlja, da je posebna tožilka vložila prve obtožnice zaradi zločinov v zvezi z nezakonitim ravnanjem, odkritim s prisluškovanjem telefonskim pogovorom;

16.  je zaskrbljen, da je delo urada posebne tožilke tarča političnih napadov ter upravnega in pravosodnega oviranja ter da druge institucije niso pripravljene sodelovati; opozarja kazenska sodišča, ki ne izpolnjujejo uradnih zahtev urada posebne tožilke, na njihovo pravno obveznost, da temu uradu pomagajo; meni, da je za demokratični proces bistvenega pomena, da lahko urad posebne tožilke opravlja vse svoje naloge in temeljite preiskave, pri tem pa je povsem neodvisen, brez ovir in ima na voljo potrebna ustrezna sredstva; poziva, naj se uradu zagotovijo popolna podpora, pogoji in čas, da bo lahko dokončal svoje pomembno delo; poziva k odpravi oviranja posredovanja dokazov posebni tožilki na sodiščih in k podpori sprememb zakona, da bi se zagotovila avtonomna avtoriteta posebne tožilke na področju zaščite prič v zvezi s primeri, za katere je pristojna; je trdno prepričan, da so rezultati preiskav pomemben korak k ponovni vzpostavitvi zaupanja v nacionalne institucije; poleg tega poudarja, da bi bilo treba sprejeti spremembe zakona o zaščiti prič;

17.  ostaja zaskrbljen, da korupcija ostaja resna težava in da politično vmešavanje spodkopava boj proti njej; poudarja potrebo po močni politični volji za odpravo korupcije; poudarja, da je treba povečati neodvisnost policije, tožilstva in državne komisije za preprečevanje korupcije; poziva k izboljšanju preglednosti ter zagotovitvi izbire in imenovanja članov te komisije, ki temeljita na dosežkih; poziva, naj se nujno prizadeva za učinkovito preprečevanje in kaznovanje primerov navzkrižja interesov ter za doseganje verodostojnih rezultatov pri odkrivanju korupcije na visoki ravni, vključno z izvajanjem pravnih okvirov za zaščito prijaviteljev nepravilnosti v skladu z evropskimi standardi, nujnimi prednostnimi nalogami na področju reform in priporočili Beneške komisije; ponovno spodbuja neodvisne organizacije civilne družbe in medije, naj razkrivajo korupcijo ter podpirajo neodvisne in nepristranske preiskave; organe poziva, naj delo varuha človekovih pravic podprejo z ustreznimi kadrovskimi in proračunskimi ukrepi;

18.  je zaskrbljen zaradi združevanja medijskih, političnih in vladnih dejavnosti, zlasti v zvezi z javno porabo; odločno obsoja obstoj nezakonitih gospodarskih, političnih in družinskih vezi v zvezi s porabo javnih sredstev; poziva vlado k sprejetju zakonodajnega okvira za urejanje navzkrižja interesov in javno razkritje sredstev oseb, ki zasedajo visoke državniške položaje, kot dodaten ukrep za boj proti korupciji;

19.  pozdravlja obstoj zakonodajnega okvira in strategij za boj proti organiziranemu kriminalu; pozdravlja odkrivanje kriminalnih mrež in poti, povezanih s trgovino z ljudmi in nedovoljenim prometom s prepovedanimi drogami, ter poziva k večjim prizadevanjem v boju proti organiziranemu kriminalu; spodbuja nadaljnje izboljšanje sodelovanja med agencijami kazenskega pregona, tako znotraj države kot med sosednjimi državami, ter krepitev pooblastil in virov za sodišča; meni, da je nujno še naprej razvijati zmogljivost kazenskega pregona, da bo mogoče preiskovati finančni kriminal in zapleniti premoženje;

20.  ceni nenehna prizadevanja za boj proti islamski radikalizaciji in tujim terorističnim borcem; pozdravlja sprejetje strategije za boj proti terorizmu v obdobju 2013–2019, ki opredeljuje tudi pojme nasilnega ekstremizma, radikalizacije, preprečevanja in ponovnega vključevanja; poziva, naj njeno izvajanje poteka s tesnejšim sodelovanjem med varnostnimi agencijami in organizacijami civilne družbe, verskimi voditelji, lokalnimi skupnostmi ter drugimi državnimi institucijami na področju izobraževanja, zdravstva in socialnih storitev pri obravnavi različnih stopenj radikalizacije in oblikovanju orodij za ponovno vključevanje in rehabilitacijo; prav tako poziva, naj varnostne službe še naprej spremljajo tuje borce, ki se vračajo, njihovo ustrezno ponovno vključevanje v družbo ter nenehno izmenjujejo informacije z organi EU in sosednjimi državami;

21.  je zaskrbljen zaradi opozoril organizacij civilne družbe v zvezi s poslabšanjem okolja, v katerem delujejo; ostaja zaskrbljen zaradi skrajnih javnih napadov politikov in medijev na organizacije civilne družbe in tuje predstavnike; priznava in spodbuja pomembno vlogo, ki jo imajo organizacije civilne družbe pri spremljanju, podpiranju in izboljševanju demokratičnih procesov, vključno z volilnim procesom, in pri zagotavljanju nadzora in ravnovesja; je zaskrbljen zaradi omejene predanosti vlade in nezadostnega sodelovanja z organizacijami civilne družbe na vseh ravneh; poudarja pomen rednega in konstruktivnega dialoga ter sodelovanja z organizacijami civilne družbe ter poziva pristojne organe, naj jih redno in strukturirano vključujejo v oblikovanje politik; organe poziva, naj ne diskriminirajo organizacij civilne družbe na podlagi politične pripadnosti, verskih prepričanj ali etnične sestave; meni, da svobode zbiranja in združevanja ne bi smeli brez tehtne utemeljitve odreči nobeni skupini oseb;

22.  spodbuja organe, naj znova začnejo izvajati prekinjeni popis prebivalstva, s čimer bi zagotovili točne statistične podatke o prebivalstvu, ki bi služili kot podlaga za vladne razvojne programe in ustrezno načrtovanje proračuna;

23.  opozarja vlado in politične stranke na njihovo odgovornost pri oblikovanju kulture vključevanja in strpnosti, tako v zakonodaji kot v praksi; pozdravlja sprejetje nacionalne strategije za enakost in nediskriminacijo za obdobje 2016–2020; je zaskrbljen glede nepristranskosti in neodvisnosti komisije za zaščito pred diskriminacijo ter poziva k preglednim postopkom izbire njenih članov; ponovno obsoja sovražni govor zoper diskriminirane skupine; je zaskrbljen, ker so še vedno prisotni nestrpnost, diskriminacija in napadi na lezbijke, geje, biseksualne, transseksualne in interseksualne osebe (osebe LGBTI); ponovno poziva, naj se protidiskriminacijski zakon uskladi s pravnim redom EU v zvezi z diskriminacijo na podlagi spolne usmerjenosti; ponovno poudarja, da je treba odpraviti predsodke in diskriminacijo do Romov in jim olajšati vključevanje ter dostop do izobraževalnega sistema in trga dela; je zaskrbljen zaradi nečloveških fizičnih razmer v zaporih in njihove prezasedenosti, čeprav se je proračun za zapore znatno povečal; poziva k upoštevanju priporočil varuha človekovih pravic;

24.  poziva k nadaljnjim prizadevanjem za spodbujanje enakosti spolov in povečanje udeležbe žensk v političnem življenju in zaposlovanju, za izboljšanje njihovega družbeno-ekonomskega položaja in za krepitev pravic žensk nasploh; poziva pristojne organe, naj izboljšajo izvajanje zakona o enakih možnostih, naj se spopadajo z vprašanjem slabe zastopanosti žensk na ključnih položajih sprejemanja odločitev na vseh ravneh ter okrepijo učinkovitost institucionalnih mehanizmov za spodbujanje enakosti spolov; poziva pristojne organe, naj izvajanju tega načrta namenijo dovolj proračunskih sredstev; je zaskrbljen, ker ženske nimajo dostopa do nekaterih osnovnih zdravstvenih storitev in ker je umrljivost dojenčkov še vedno visoka;

25.  poziva vlado, naj sprejme ukrepe za pregled zakona o preprečevanju nasilja v družini in zaščiti pred njim ter drugih zadevnih zakonov, s katerimi bi zagotovili ustrezno zaščito za vse žrtve nasilja v družini in nasilja na podlagi spola ter izboljšali storitve v podporo žrtvam nasilja v družini, vključno z zagotavljanjem ustreznega števila varnih hiš; poleg tega poziva vlado k podrobnim preiskavam primerov nasilja v družini, h kazenskemu pregonu storilcev in k nadaljevanju izvajanja kampanj ozaveščanja o nasilju v družini;

26.  ponovno poudarja, da so razmere na področju odnosov med etničnimi skupinami še vedno negotove; poziva vse politične stranke in organizacije civilne družbe, naj aktivno spodbujajo vključujočo in strpno večetnično, večkulturno in večversko družbo, prav tako pa naj krepijo soobstoj in dialog; meni, da so potrebni posebni ukrepi, da bi se dosegla socialna kohezija med različnimi etničnimi, nacionalnimi in verskimi skupnostmi; spominja predsednike vlade in strank na njihovo zavezo, da bodo v celoti, na pregleden in vključujoč način izvajali ohridski okvirni sporazum, brez dodatnega odlašanja zaključili njegov pregled, vključno s političnimi priporočili, ter njegovemu izvajanju namenili dovolj sredstev; obsoja vse oblike iredentizma in vse poskuse razkroja različnih družbenih skupin; poudarja, da je treba nemudoma začeti dolgo pričakovani popis prebivalstva;

27.  poziva Komisijo, naj si bolj prizadeva, da bi podprla proces resnične sprave v tej regiji, zlasti s podporo za kulturne projekte, ki se ukvarjajo z nedavno zgodovino ter spodbujajo skupno in deljeno razumevanje zgodovine ter javno in politično kulturo strpnosti, vključenosti in sprave;

28.  ponovno poudarja, da bi morale oblasti in civilna družba sprejeti ustrezne ukrepe za zgodovinsko spravo, da se premagajo delitve med različnimi etničnimi in narodnimi skupinami ter znotraj njih, vključno z državljani, ki se opredeljujejo za Bolgare;

29.  poziva vlado, naj javnosti in medijem pošlje jasno sporočilo, da diskriminacija na podlagi narodne identitete v državi ni dopustna, tudi v povezavi s pravosodnim sistemom, mediji, zaposlovanjem in socialnimi priložnostmi; poudarja pomen teh ukrepov za vključevanje različnih etničnih skupnosti ter za stabilnost in evropsko integracijo države;

30.  spodbuja oblasti, naj od Srbije pridobijo ustrezne arhive jugoslovanske tajne službe; meni, da je pregledna obravnava totalitarne preteklosti, vključno z odprtjem arhivov tajnih služb, korak v smeri demokratizacije, odgovornosti in institucionalne trdnosti;

31.  ponovno poudarja, kako pomembni sta svoboda in neodvisnost medijev kot osrednji vrednoti EU in temelja vsake demokracije; ostaja zaskrbljen glede svobode izražanja in medijske svobode, uporabe sovražnega govora, primerov ustrahovanja in samocenzure, sistematičnega političnega vmešavanja in pritiskov na uredniško politiko, neobstoječega raziskovalnega, objektivnega in točnega poročanja pa tudi neuravnoteženega poročanja o vladnih dejavnostih; ponovno poziva, naj se v osrednjih medijih, zlasti na javni radioteleviziji, poroča o različnih stališčih;

32.  poziva novo vlado, naj zagotovi preprečevanje in ustrezno preiskavo primerov ustrahovanja novinarjev ter nasilja nad njimi, odgovorne pa privede pred sodišče; poudarja, da sta za zagotavljanje finančne in uredniške samostojnosti potrebni trajnostnost ter politična in finančna neodvisnost javne radiotelevizije kot tudi dostop do nepristranskih informacij; poziva k vzpostavitvi vključujočih organov za zastopanje interesov medijev; poziva k oblikovanju kodeksa poklicnega ravnanja, ki bi ga sprejeli tako javni kot zasebni mediji; spodbuja vladne uradnike, organizacije civilne družbe in novinarske organizacije k sodelovanju pri reformi medijev;

33.  ostaja zaskrbljen, ker politične razmere resno ogrožajo makedonsko gospodarstvo; je še vedno zaskrbljen zaradi slabega izvrševanja pogodb, obsega neformalne ekonomije in težav pri dostopu do financiranja; poudarja, da obsežna siva ekonomija močno ovira poslovanje; poudarja, da je treba sprejeti ukrepe za izboljšanje konkurenčnosti in ustvarjanja delovnih mest v zasebnem sektorju, ter poziva pristojne organe, naj obravnavajo tudi učinkovitost sodstva;

34.  pozdravlja ohranjanje makroekonomske stabilnosti, znižanje stopnje brezposelnosti in stalno zavezanost vlade spodbujanju rasti in zaposlovanja s tržnimi gospodarskimi politikami, vendar je zaskrbljen zaradi vzdržnosti javnega dolga in dejstva, da je brezposelnost še vedno visoka, stopnja delovne aktivnosti pa je zlasti med mladimi, ženskami in invalidi zelo nizka; poleg tega poziva pristojne organe, naj se spoprimejo z dolgoročno in strukturno brezposelnostjo, spodbujajo sodelovanje na področju gospodarske politike, bolje uskladijo izobraževanje z zahtevami na trgu dela ter oblikujejo ciljno strategijo, s katero bi bolje vključili mlade in ženske na trg dela; je zaskrbljen zaradi izseljevanja visoko izobraženih mladih strokovnjakov in odločno poziva vlado, naj oblikuje programe, ki bi visoko izobraženim mladim strokovnjakom omogočili vrnitev in sodelovanje v političnih postopkih in postopkih odločanja; poziva k izboljšanju fiskalne discipline in preglednosti ter k povečanju zmogljivosti načrtovanja proračuna; spodbuja načelo uravnoteženega proračuna; ugotavlja, da zanesljivo in predvidljivo regulativno poslovno okolje vodi v večjo makroekonomsko stabilnost in rast; v zvezi s tem poziva k ustreznemu posvetovanju z vsemi deležniki;

35.  pozdravlja napredek, dosežen pri modernizaciji prometnih, energetskih in telekomunikacijskih omrežij, ter zlasti prizadevanja za dokončanje desetega koridorja(2); glede na pomen železniških povezav v okviru trajnostnega prometnega sistema pozdravlja namero vlade, da posodobi ali zgradi železniške povezave med Skopjem in prestolnicami sosednjih držav, ter poziva k hitrejšemu napredku, zlasti pri dokončanju železniških in cestnih povezav v okviru osmega koridorja(3);

36.  Izraža pohvalo dobrim pripravam na področju elektronskih komunikacij in informacijske družbe; poziva k dodatnemu napredku na področju kibernetske varnosti ter poudarja, da bi bilo treba razviti in sprejeti nacionalno strategijo za kibernetsko varnost, da bi povečali kibernetsko odpornost;

37.  je zaskrbljen zaradi precejšnjih pomanjkljivosti na področju okolja, zlasti na področju industrijskega onesnaževanja ter onesnaževanja zraka in vode; ugotavlja, da je trenutno stanje sistema oskrbe z vodo na splošno slabo, kar povzroča veliko izgubo vode in težave glede kakovosti vode; poudarja, da bi bilo treba pripraviti in izvajati trajnostno politiko ravnanja z odpadki, ter poziva k oblikovanju celovite politike in strategije za boj proti podnebnim spremembam, in sicer v skladu z okvirom EU 2030 za podnebno politiko, ter k ratifikaciji in izvajanju pariškega podnebnega sporazuma;

38.  pozdravlja konstruktivno vlogo države pri regionalnem sodelovanju, zlasti v okviru pobude šestih zahodnobalkanskih držav in agende o povezljivosti; ugotavlja pa, da so prometne in energetske infrastrukturne povezave s sosednjimi državami v regiji ter povezava z omrežjem TEN-T še vedno omejene; pozdravlja napredek, dosežen pri zanesljivi oskrbi ter na področju prenosnih povezovalnih daljnovodov za električno energijo in medsebojnih plinskih povezav; je seznanjen s sporazumom o razvoju regionalnega trga električne energije, ki so ga podpisale države Zahodnega Balkana; poudarja, da bi bilo treba doseči napredek pri odpiranju trga električne energije in razviti konkurenco na trgu plina in električne energije, da bi se doseglo ločevanje dejavnosti javnih služb v skladu s tretjim energetskim svežnjem EU; poziva k znatnemu napredku pri energijski učinkovitosti, proizvodnji energije iz obnovljivih virov in boju proti podnebnim spremembam; poziva k ratifikaciji pariškega podnebnega sporazuma;

39.  poziva organe, naj okrepijo upravne in finančne zmogljivosti, da bi zagotovili pregledno, uspešno in učinkovito ureditev javnih naročil, preprečili morebitne nepravilnosti, omogočili pravilno in pravočasno uporabo sredstev EU ter istočasno zagotovili podrobna redna poročila o načrtovanju programov in porabi sredstev EU; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je Komisija znova zmanjšala sredstva v okviru instrumenta za predpristopno pomoč za približno 27 milijonov EUR, kar je posledica pomanjkanja politične zaveze za izvedbo reforme upravljanja javnih financ; poziva Komisijo, naj v svoja poročila vključi informacije o podpori za državo iz instrumenta za predpristopno pomoč in učinkovitosti izvedenih ukrepov, zlasti v zvezi s podporo iz instrumenta za predpristopno pomoč, ki je bila izplačana in namenjena izvajanju ključnih prednostnih nalog in ustreznih projektov;

40.  izraža pohvalo državi za konstruktivno vlogo in sodelovanje ter izjemna prizadevanja pri obvladovanju izzivov, povezanih z migracijsko krizo, s čimer je znatno prispevala k varnosti in stabilnosti EU; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj državi zagotovi vsa potrebna orodja za ublažitev krize; priporoča dodatne ukrepe in postopke v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom za izboljšanje azilnega sistema, zagotovitev potrebnih zmogljivosti za preprečevanje trgovine z ljudmi in tihotapljenja migrantov, vključno s sporazumi o sodelovanju s sosednjimi državami na področju boja proti kriminalu, in za zagotovitev učinkovitega upravljanja meja;

41.  ugotavlja, da država leži na t. i. zahodnobalkanski poti in da je približno 600.000 beguncev in migrantov, vključno z ranljivimi skupinami, kot so otroci in starejše osebe, potovalo skozi Makedonijo v Evropo; poziva makedonske oblasti, naj zagotovijo, da bodo migranti in begunci, ki zaprosijo za azil v tej državi ali prečkajo njeno ozemlje, obravnavani v skladu z mednarodnim pravom in pravom EU, tudi Konvencijo o beguncih iz leta 1951 in Listino EU o temeljnih pravicah;

42.  poziva Komisijo, naj se še naprej ukvarja z vprašanji, povezanimi z migracijami, ki zadevajo vse države Zahodnega Balkana, da se zagotovi spoštovanje evropskih in mednarodnih norm in standardov;

43.  poudarja pomen regionalnega sodelovanja kot orodja za spodbujanje nadaljevanja procesa integracije EU ter izraža pohvalo konstruktivnim prizadevanjem in proaktivnim prispevkom države pri spodbujanju dvostranskih odnosov z vsemi državami v regiji;

44.  meni, da je regionalno sodelovanje bistven element v procesu pristopa k EU, ki regiji prinaša stabilnost in blaginjo, ter bi moralo biti prednostna naloga vlade; pozdravlja stalno konstruktivno vlogo države in njen proaktiven prispevek pri spodbujanju dvostranskega, regionalnega in mednarodnega sodelovanja ter njeno udeležbo v operacijah civilnega in vojaškega kriznega upravljanja; izraža pohvalo dodatnemu usklajevanju z zunanjo politiko EU (73 %); poziva makedonske organe, naj svoje delovanje uskladijo tudi z omejevalnimi ukrepi proti Rusiji, ki jih je EU sprejela po nezakoniti priključitvi Krima; poudarja, kako pomembno je dokončati pogajanja o sporazumu o prijateljstvu in dobrih sosedskih odnosih z Bolgarijo; poziva organe, naj spoštujejo politične, socialne in kulturne pravice državljanov, ki se opredeljujejo za Bolgare;

45.  spodbuja oblikovanje skupnih strokovnih odborov za zgodovino in izobraževanje s sosednjimi državami, s čimer bi prispevali k objektivni, na dejstvih temelječi interpretaciji zgodovine, povečali akademsko sodelovanje in med mladimi spodbujali pozitivno naravnanost do sosednjih držav;

46.  pozdravlja oprijemljive rezultate pobude za ukrepe za krepitev zaupanja med to državo in Grčijo, ki bi lahko izboljšali razumevanje in prispevali k trdnejšim dvostranskim odnosom, utrli pot vzajemno sprejemljivi rešitvi vprašanja imena, in priznava pozitivni razvoj dogodkov pri izvajanju teh ukrepov; poudarja, da bi se bilo treba izogibati potezam, spornim dejanjem in izjavam, ki bi lahko negativno vplivale na dobre sosedske odnose; ponovno odločno poziva podpredsednico/visoko predstavnico in Komisijo, naj pripravita nove pobude za premostitev preostalih razlik ter z državama in s posebnim poročevalcem Združenih narodov sodelujeta pri iskanju vzajemno sprejemljive rešitve za vprašanje imena ter o tem poročata Parlamentu;

47.  pozdravlja dejavnosti, ki potekajo v okviru berlinskega procesa in izkazujejo močno politično podporo evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana; poudarja pomen tega procesa za spodbujanje gospodarskega razvoja držav v regiji prek naložb v osrednja omrežja in dvostranskih projektov na področju infrastrukture, gospodarstva in medsebojne povezljivosti; ponovno poudarja, kako pomembno je dejavno sodelovanje v regionalnih pobudah za mlade, kot je regionalni urad za sodelovanje mladih Zahodnega Balkana; pozdravlja ustanovitev sklada za Zahodni Balkan ter poziva Komisijo, naj upošteva predlagane pobude in projekte;

48.  izraža pohvalo državi glede njenega predsedovanja Srednjeevropski pobudi, ki je bila med letom 2015 osredotočena na gospodarsko sodelovanje in poslovne priložnosti, infrastrukturni in splošni gospodarski razvoj, vključno z razvojem podeželja in turizmom, ter na povezovanje makroregij;

49.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, podpredsednici/visoki predstavnici, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu te države.

(1) UL L 84, 20.3.2004, str. 13.
(2) Deseti koridor je eden od vseevropskih prometnih koridorjev in poteka od Salzburga (Avstrija) do Soluna (Grčija).
(3) Osmi koridor je eden od vseevropskih prometnih koridorjev in poteka od Durrësa (Albanija) do Varne (Bolgarija). Prečka tudi Skopje.

Pravno obvestilo