Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2636(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0396/2017

Predložena besedila :

B8-0396/2017

Razprave :

Glasovanja :

PV 14/06/2017 - 8.11
CRE 14/06/2017 - 8.11
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0265

Sprejeta besedila
PDF 412kWORD 54k
Sreda, 14. junij 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Trenutno stanje pri izvajanju trajnostnega sporazuma v Bangladešu
P8_TA(2017)0265B8-0396/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. junija 2017 o trenutnem stanju pri izvajanju trajnostnega sporazuma v Bangladešu (2017/2636(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. novembra 2015 o svobodi izražanja v Bangladešu(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. aprila 2015 o drugi obletnici zrušitve poslopja Rana Plaza in napredku glede bangladeškega trajnostnega sporazuma(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 18. septembra 2014 o kršitvah človekovih pravic v Bangladešu(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2017 o vodilni pobudi EU za sektor oblačil(4),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bangladešu, zlasti z dne 16. januarja 2014(5), 21. novembra 2013(6) in 14. marca 2013(7),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 25. novembra 2010 o človekovih pravicah ter socialnih in okoljskih standardih v mednarodnih trgovinskih sporazumih(8) ter o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih(9),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 6. februarja 2013 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb: upravičljivo, pregledno in odgovorno poslovno ravnanje in trajnostna rast(10) ter o družbeni odgovornosti gospodarskih družb: spodbujanje interesov družbe in pot k trajnostnemu in vključujočemu okrevanju(11),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 24. aprila 2017 z naslovom Trajnostne vrednostne verige v sektorju oblačil v okviru ukrepov razvojne politike EU (SWD(2017)0147),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Obnovljena strategija EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14 (COM(2011)0681) in rezultatov javnega posvetovanja o delu Komisije na področju usmeritve njene politike družbene odgovornosti gospodarskih družb po letu 2014,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe(12),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

–  ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Ljudsko republiko Bangladeš na področju partnerstva in razvoja,

–  ob upoštevanju trajnostnega sporazuma za stalno izboljševanje na področju pravic delavcev in varnosti v tovarnah konfekcijske in pletilne industrije v Bangladešu,

–  ob upoštevanju tehničnih poročil Komisije o stanju pri izvajanju bangladeškega trajnostnega sporazuma iz julija 2016 in z dne 24. aprila 2015,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino o misiji z dne 23. januarja 2017 po napotitvi ad hoc delegacije v Bangladeš (Dako) med 15. in 17. novembrom 2016,

–  ob upoštevanju programa „Better work“ Mednarodne organizacije dela (MOD) v Bangladešu, ki se je začel izvajati oktobra 2013,

–  ob upoštevanju poročila tristranske misije MOD na visoki ravni in ugotovitev odbora strokovnjakov MOD za izvajanje konvencij in priporočila iz leta 2017 v zvezi s konvencijama št. 87 in 98,

–  ob upoštevanju posebnega odstavka v poročilu odbora MOD o uporabi standardov s konference MOD iz leta 2016;

–  ob upoštevanju pritožbe, vložene leta 2017 pri odboru MOD za svobodo združevanja v zvezi z vladnim zatiranjem tekstilnih delavcev v Ašuliji decembra 2016, in pritožbe, vložene pri posebnih mandatih Združenih narodov v zvezi z zatiranjem v Ašuliji,

–  ob upoštevanju deklaracije Združenih narodov iz Johannesburga o trajnostni potrošnji in proizvodnji za spodbujanje socialnega in gospodarskega razvoja,

–  ob upoštevanju okvira naložbene politike za trajnostni razvoj (2015), ki ga je pripravila Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD),

–  ob upoštevanju vodilnih načel Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah, ki so okvir za varstvo in spoštovanje človekovih pravic za vlade in družbe in jih je junija 2011 sprejel Svet Združenih narodov za človekove pravice,

–  ob upoštevanju svetovnega pakta Združenih narodov o človekovih pravicah, delu, okolju in preprečevanju korupcije,

–  ob upoštevanju smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za mednarodna podjetja,

–  ob upoštevanju četrtletnega zbirnega poročila o sporazumu o požarni varnosti in varnosti stavb (ACCORD) v zvezi s postopkom sanacije v tovarnah konfekcijskih oblačil, zajetih v teh sporazumu, z dne 31. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o trenutnem stanju pri izvajanju trajnostnega sporazuma v Bangladešu (O-000037/2017 – B8-0217/2017),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za mednarodno trgovino,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je Bangladeš postal drugi največji svetovni proizvajalec oblačil, njegov tekstilni sektor pa k celotnemu izvozu prispeva skoraj 81 %; ker se 60 % oblačil, narejenih v Bangladešu, izvozi v EU, ki je največji izvozni trg te države;

B.  ker je v 5000 tovarnah konfekcijske industrije zaposlenih približno 4,2 milijona ljudi in ker ta industrija posredno omogoča preživljanje skoraj 40 milijonom ljudem, kar je približno četrtina bangladeškega prebivalstva; ker je ta sektor pomembno prispeval k zmanjšanju revščine in h krepitvi vloge žensk; ker ženske, večinoma podeželanke, predstavljajo 80 % zaposlenih v bangladeški konfekcijski industriji; ker je kljub temu 80 % delavcev še vedno zaposlenih v sivi ekonomiji; ker kompleksna narava oskrbovalnih verig v sektorju oblačil in njihova nepreglednost omogočata kršenje človekovih pravic in izkoriščanje; ker minimalna plača v sektorju konfekcijskih oblačil ostaja pod pragom revščine, kot ga je določila Svetovna banka;

C.  ker je enakost med spoloma gonilna sila razvoja; ker pravice žensk sodijo v spekter človekovih pravic; ker člen 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije jasno navaja, da si Unija „v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in ženskami“, in ker je njena dolžnost, da vidik enakosti spolov vključi v vse svoje politike ter zagotovi, da imajo moški in ženske enako korist od družbenih sprememb, gospodarske rasti in ustvarjanja dostojnih delovnih mest, hkrati pa odpravi diskriminacijo in spodbuja spoštovanje pravic žensk po svetu;

D.  ker je približno 10 % delavcev v sektorju konfekcijskih oblačil zaposlenih v izvoznih predelovalnih conah; ker jim delovna zakonodaja v teh conah ne zagotavlja zadostnih osnovnih pravic v primerjavi z delavci drugod v Bangladešu, in ker je načrtovana obsežna širitev izvoznih predelovalnih con;

E.  ker je k uspehu Bangladeša pri izvozu oblačil in zaposlovanju veliko prispevala velikodušna trgovinska ureditev EU v sklopu pobude „vse razen orožja“ za najmanj razvite države iz uredbe o splošnih tarifnih preferencialih EU, ki Bangladešu omogoča brezcarinski dostop za tekstilne izdelke v skladu s prilagodljivimi pravili o poreklu;

F.  ker ta trgovinska ureditev izhaja iz načela EU, da bo spodbujala pravično in prosto trgovino, in zato EU omogoča, da začasno prekine ugodnosti splošnih tarifnih preferencialov v primeru hudih kršitev človekovih pravic na osnovi člena 19(1)(a) v poglavju V uredbe o splošnih tarifnih preferencialih, ki določa, da se ugodnosti lahko začasno odpravijo zaradi različnih vzrokov, vključno zaradi resnih in sistematičnih kršitev načel iz konvencij, navedenih v delu A priloge VIII, vključno z osmimi temeljnimi konvencijami MOD;

G.  ker sta Komisija in ESZD na osnovi teh določb v začetku leta 2017 sprožili okrepljen dialog o pravicah delavcev in človekovih pravicah, da bi dosegli boljše spoštovanje načel iz teh konvencij;

H.  ker je MOD v poročilu svojega odbora za uporabo standardov konference MOD iz leta 2016 Bangladešu namenila poseben odstavek, češ da ta država resno krši svoje obveznosti iz konvencije št. 87 (svoboda združevanja); ker je MOD leta 2015 poročala, da je bilo zavrnjenih 78 % vlog za registracijo sindikatov zaradi nenaklonjenosti menedžerjev tovarn in nekaterih politikov ter nesposobnosti uprave;

I.  ker je po več poročilih od leta 2006 v več tovarniških požarih v Bangladešu umrlo na stotine tekstilnih delavcev, številni odgovorni lastniki in menedžerji tovarn pa žal nikoli niso bili sodno preganjani; ker se po ocenah v tamkajšnji industriji vsako leto smrtno ponesreči 11 700 delavcev, nadaljnjih 24.500 pa jih umre zaradi poklicnih bolezni;

J.  ker minimalna mesečna plača trenutno znaša 5 300 BDT (67 USD) in ker se ni povečala že od leta 2013, odbor za minimalno plačo pa še ni bil sklican;

K.  ker so oblasti od 21. decembra 2016 po stavkah in protestih bangladeških tekstilnih delavcev, ki so zahtevali višje plače, samovoljno aretirale in pridržale najmanj 35 sindikalnih vodij in zagovornikov pravic delavcev, zaprle urade sindikatov in nevladnih organizacij oziroma odredile policijski nadzor nad njimi ter suspendirale oziroma odpustile približno 1 600 delavcev, ki so protestirali proti nizkim plačam v oblačilni industriji;

L.  ker je na indeksu preglednosti Bangladeš uvrščen na 145. mesto od 177 držav; ker je korupcija v svetovni dobavni verigi oblačil močno razširjena, tako med politiki kot v lokalni upravi;

M.  ker so številne obetavne pobude pod vodstvom zasebnega sektorja, kot je bangladeški sporazum o požarni varnosti in varnosti stavb (ACCORD), v zadnjih 20 letih v manjši meri pozitivno prispevale k poostritvi standardov v dobavni verigi in varnosti delavcev, namreč k izboljšanju njihovih pravic v dobavni verigi oblačil;

N.  ker ugotovitve več zaporednih pregledov trajnostnega sporazuma iz let 2014, 2015 in 2016 kažejo, da so bangladeške oblasti dosegle oprijemljiv napredek na nekaterih področjih in da je sporazum nekoliko prispeval k izboljšanju zdravja in varnosti v tovarnah ter delovnih razmer v konfekcijski industriji; ker so se pravice delavcev izkazale za večji izziv, saj na tem področju v zadnjih letih ni bilo opaznejšega napredka; ker po poročilih MOD pomanjkljivosti pri spreminjanju in izvajanju bangladeške delovne zakonodaje iz leta 2013 močno ovirajo uveljavljanje pravice do svobode združevanja in ustanavljanja sindikatov, zlasti v konfekcijskem sektorju v izvoznih predelovalnih conah; ker se delavci v teh conah ne smejo včlaniti v sindikate;

O.  ker evropski potrošniki še nikoli doslej niso v tolikšni meri zahtevali informacij o izvoru proizvodov in razmerah, v katerih se ti proizvedejo, kot po omenjeni nesreči; ker so evropski državljani vložili številne peticije in organizirali kampanje, v katerih so zahtevali večjo odgovornost oblačilnih znamk za to, da se njihovi izdelki proizvajajo na etičen način;

Odgovorno poslovanje v Bangladešu – predvsem naloga tamkajšnjih oblasti

1.  poudarja, da je Bangladeš v zadnjih letih sicer dosegel zelo dobre rezultate na področju rasti in razvoja, vendar mora dolgoročno narediti še veliko za trajnostno in bolj vključujočo gospodarsko rast; poudarja, da so za to nujne strukturne reforme, ki bodo prispevale k povečanju produktivnosti, nadaljnji diverzifikaciji izvoza, družbeni pravičnosti, pravicam delavcev, varstvu okolja in boju proti korupciji;

2.  poziva bangladeško vlado, naj si bolj prizadeva za povečanje varnosti ter izboljšanje delovnih pogojev in pravic delavcev v sektorju oblačil, saj je to glavna prednostna naloga, ter izboljša izvajanje zakonodaje o varnosti stavb in tovarn; poziva jo tudi, naj poveča državna sredstva za delovno inšpekcijo, zaposli in usposobi več tovarniških inšpektorjev, izboljša pogoje, da bi zmanjšala menjavanje delovnih inšpektorjev, pripravi letni delovni načrt nadaljnjih ukrepov po inšpekcijskih pregledih tovarn, kjer je potekala sanacija, ter inšpekcije stavb in tovarn razširi še na druge sektorje;

3.  poziva bangladeško vlado, naj spremeni zakon o delovnih razmerjih iz leta 2013 ter pri tem učinkovito uredi svobodo združevanja in kolektivna pogajanja, spodbuja socialni dialog, poskrbi za hitro in nepristransko registracijo sindikatov ter zagotovi učinkovito preiskavo in pregon domnevne diskriminacije sindikatov in nepoštenih delovnih praks, poskrbi, da bo delovna zakonodaja povsem skladna z mednarodnimi standardi, zlasti s konvencijama MOD št. 87 in 98 o svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih, in da se bo učinkovito izvajala; poziva jo tudi, naj zagotovi, da bo zakon o izvoznih predelovalnih conah omogočal popolno svobodo združevanja v skladu z mednarodnimi standardi, in naj čim prej aktivno razišče vse primere diskriminacije sindikatov;

4.  poziva bangladeško vlado, industrijska združenja in lastnike tovarn, naj sanirajo vse izvozno usmerjene tovarne konfekcijskih oblačil ter izvedejo popravila in druge ukrepe na osnovi inšpekcij, kar morajo na pregleden način spremljati ustrezni javni organi, ter priznava koristnost sredstev donatorjev in pomen učinkovite finančne podpore;

5.  poziva bangladeško vlado, naj nemudoma ustanovi odbor za minimalno plačo in uvede pogostejše preglede plač;

Pobude zasebnega sektorja – učinkovit in koristen prispevek

6.  poziva mednarodne znamke in trgovce na drobno ter bangladeški zasebni sektor, naj spoštujejo delovno zakonodajo, izvajajo ukrepe za družbeno odgovornost podjetij, spodbujajo odgovorne poslovne prakse in dostojne delovne pogoje za bangladeške tekstilne delavce ter omogočijo pregledne informacije o tovarniški proizvodnji in usklajene mehanizme med relevantnimi pobudami; spodbuja nadaljnja prizadevanja svetovnih trgovcev na drobno in znamk, da bi sprejeli poenoten kodeks ravnanja za tovarniške revizije v Bangladešu;

7.  opozarja na dosežke zasebnega sektorja v sodelovanju z bangladeško vlado in mednarodnimi organizacijami v državi pri izvajanju sporazuma ACCORD; poudarja, da so podpisniki tega sporazuma kljub napredku na področju požarne varnosti in varnosti stavb zaskrbljeni zaradi počasne sanacije v povezavi s ključnimi varnostnimi vprašanji; podpisnike poziva, naj sporazum ACCORD, ki bo prenehal veljati 12. maja 2018, še pred tem datumom podaljšajo za nadaljnjih pet let; poziva vlado in bangladeški poslovni sektor, naj priznata koristnost zaveze trgovcev na drobno v Bangladešu, ki so podpisali ta sporazum, in podpreta podaljšanje mandata za partnerje sporazuma v Bangladešu;

8.  poziva bangladeško vlado in zasebni sektor, naj nadaljujeta pobude za finančne odškodnine in rehabilitacijo žrtev, oblikujeta učinkovito strategijo ponovnega zaposlovanja in ponudita podporo za podjetniške veščine in druge možnosti preživljanja;

Deljena odgovornost EU in mednarodne skupnosti

9.  podpira spremljanje bangladeškega trajnostnega sporazuma ter okrepljeni dialog Komisije in ESZD o pravicah delavcev in človekovih pravicah z Bangladešem, da bi dosegli večjo skladnost z načeli iz konvencij, naštetih v uredbi o splošnih tarifnih preferencialih;

10.  podpira namero Komisije, da bo preučila možnost pobude na ravni celotne EU o prostovoljnih pobudah v sektorju oblačil, pri čemer bo glavno načelo strog kodeks ravnanja; je seznanjen z delovnim dokumentom Komisije z dne 24. aprila 2017 z naslovom Trajnostne vrednostne verige v sektorju oblačil v okviru ukrepov razvojne politike EU in jo znova poziva, naj se ne omeji na ta delovni dokument, temveč naj preuči možnosti za zavezujočo zakonodajo o potrebni skrbnosti; poudarja tudi, da lahko usklajevanje, izmenjava informacij in najboljše prakse ter zaveza vlad, da bodo uvedle ustrezne okvirne pogoje, prispevajo k učinkovitosti zasebnih in javnih pobud za vrednostno verigo ter dosežejo pozitivne rezultate pri trajnostnem razvoju; poudarja pomen ozaveščanja potrošnikov, da se poveča preglednost in podpre prizadevanja za boljše delovne in okoljske standarde, varnost proizvodov in trajnostno potrošnjo;

11.  meni, da bi lahko bangladeški trajnostni sporazum, pri katerem ima EU ključno vlogo, služil kot zgled za sklepanje podobnih partnerstev s tretjimi državami; poziva EU, naj nadaljuje in poglablja mednarodno sodelovanje z organizacijami, kot so MOD, OECD in Združeni narodi na področju trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti podjetij;

12.  podpira prizadevanja odprte delovne skupine Združenih narodov, da bi pripravila zavezujočo pogodbo Združenih narodov o podjetjih in človekovih pravicah; poziva Komisijo in države članice, naj dejavno sodelujejo pri teh pogajanjih;

13.  poudarja, da bo neuspeh pri izboljšanju varnostnih razmer in sistematičnem soočanju z grožnjami skrajnežev v Bangladešu neposredno vplival na naložbe v tej državi, to pa bo nazadnje zavrlo dolgoročni razvoj in poslabšalo življenja običajnih ljudi;

Sklep

14.  poudarja, da je visokokakovosten sektor oblačil odločilen za gospodarski in družbeni razvoj v Bangladešu in da je njegova širitev številnim delavcem, zlasti ženskam, omogočila prehod iz neformalne v formalno ekonomijo; svari pred pobudami, ki bi lahko privedle do umika evropskih in drugih podjetij iz Bangladeša, kar ne bi škodilo samo ugledu te države, temveč zlasti njenim prihodnjim možnostim za razvoj;

15.  poudarja, da je odgovorno poslovno ravnanje skupna odgovornost bangladeške vlade, lokalnega zasebnega sektorja, mednarodne skupnosti in poslovnih partnerjev, da prispevajo k uresničitvi tega glavnega cilja;

o
o   o

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Evropski službi za zunanje delovanje, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Združenih narodov za človekove pravice, vladi in parlamentu Bangladeša ter generalnemu direktorju MOD.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0414.
(2) UL C 346, 21.9.2016, str. 39.
(3) UL C 234, 28.6.2016, str. 10.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0196.
(5) UL C 482, 23.12.2016, str. 149.
(6) UL C 436, 24.11.2016, str. 39.
(7) UL C 36, 29.1.2016, str. 145.
(8) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 31.
(9) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 101.
(10) UL C 24, 22.1.2016, str. 28.
(11) UL C 24, 22.1.2016, str. 33.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0299.

Pravno obvestilo