Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2064(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0200/2017

Predložena besedila :

A8-0200/2017

Razprave :

PV 14/06/2017 - 17
CRE 14/06/2017 - 17

Glasovanja :

PV 15/06/2017 - 7.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0270

Sprejeta besedila
PDF 382kWORD 63k
Četrtek, 15. junij 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Izvajanje Evropskega sklada za strateške naložbe
P8_TA(2017)0270A8-0200/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. junija 2017 o izvajanju Evropskega sklada za strateške naložbe (2016/2064(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti člena 14,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/1017 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. junija 2015 o Evropskem skladu za strateške naložbe, Evropskem svetovalnem vozlišču za naložbe in Evropskem portalu naložbenih projektov ter o spremembi uredb (EU) št. 1291/2013 in (EU) št. 1316/2013 – Evropski sklad za strateške naložbe(1) (uredba o EFSI),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 31. maja 2016 Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu računskemu sodišču o upravljanju Jamstvenega sklada Evropskega sklada za strateške naložbe v letu 2015 (COM(2016)0353),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 1. junija 2016 Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Evropa spet vlaga – Pregled izvajanja naložbenega načrta za Evropo (COM(2016)0359),

–  ob upoštevanju letnega poročila Evropske investicijske banke Evropskemu parlamentu in Svetu o operacijah financiranja in naložbenih operacijah skupine EIB v okviru EFSI za leto 2015(2),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o oceni (SWD(2016)0297), ocene Evropske investicijske banke o delovanju Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI)(3), ad hoc revizije o uporabi Uredbe (EU) 2015/1017, ki jo je izvedla družba Ernst and Young(4), in mnenja Evropskega računskega sodišča(5),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredb (EU) št. 1316/2016 in (EU) 2015/1017 v zvezi s podaljšanjem Evropskega sklada za strateške naložbe ter uvedbo tehničnih izboljšav za ta sklad in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (COM(2016)0597),

–   ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sprejetega na 21. zasedanju konference pogodbenic (COP21) Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) decembra 2015 v Parizu v Franciji,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora(6),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij(7),

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za proračun ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika ter člena 1(1)(e) sklepa konference predsednikov z dne 12. decembra 2002 o postopku odobritve samoiniciativnih poročil in Priloge 3 k temu sklepu,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun ter Odbora za ekonomske in monetarne zadeve in mnenj Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve, Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, Odbora za regionalni razvoj ter Odbora za kulturo in izobraževanje (A8-0200/2017),

1.  ugotavlja, da v Evropi obstaja velika naložbena vrzel, ki po ocenah Komisije znaša vsaj 200–300 milijard EUR na leto; poudarja zlasti, da je v teh razmerah v Evropi potrebno financiranje z visokim tveganjem, zlasti na področjih financiranja malih in srednjih podjetij, raziskav in razvoja, informacijske in komunikacijske tehnologije ter komunikacijske in energetske infrastrukture, ki so nujna za ohranjanje vključujočega gospodarskega razvoja; je zaskrbljen, ker najnovejši podatki o nacionalnih računih kažejo, da po vzpostavitvi Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) število naložb ni bistveno naraslo, kar povzroča skrb, da se bosta brez sprememb nadaljevali šibka rast in visoka stopnja brezposelnosti, zlasti med mladimi in pri novih generacijah; poudarja, da je odpravljanje naložbene vrzeli z oblikovanjem okolja, ki bo spodbujalo naložbe na nekaterih strateških področjih, ključno za oživitev rasti, boj proti brezposelnosti, spodbujanje močne, trajnostne in konkurenčne industrije ter doseganje dolgoročnih ciljev politike EU;

2.  poudarja, da je bila vloga EFSI pri pomoči pri reševanju težav in odpravljanju ovir za financiranje, pa tudi izvajanju strateških, transformativnih in produktivnih naložb, ki gospodarstvu, okolju in družbi zagotavljajo visoko raven dodane vrednosti, reformi in modernizaciji gospodarstev držav članic, ustvarjanju rasti in delovnih mest, za katera ni mogoče zagotoviti tržnega financiranja, čeprav so gospodarsko izvedljiva, ter spodbujanju zasebnih naložb v vseh regijah EU;

3.  želi spomniti na vlogo Parlamenta, kot jo določa uredba, zlasti v zvezi z nadzorom nad izvajanjem EFSI; vendar priznava, da je še prezgodaj za zaključek celovite z dokazi podprte ocene o delovanju EFSI in njegovem vplivu na gospodarstvo EU, a meni, da je predhodna ocena, ki bo temeljila na celovitih podatkih o izbranih in zavrnjenih projektih ter s tem povezanih odločitvah, ključna za opredelitev morebitnih področij, ki bi jih bilo treba izboljšati v EFSI 2.0 in pozneje; poziva Komisijo, naj predloži celovito oceno, takoj ko bodo informacije na voljo;

Dodatnost

4.  želi spomniti, da je namen EFSI zagotoviti dodatnost, in sicer z zagotavljanjem podpore pri odpravljanju nedelovanja trga in neoptimalnih naložbenih razmer ter spodbujanjem operacij, ki jih ni mogoče izvajati ali pa jih ni mogoče izvajati v enakem obsegu v okviru obstoječih finančnih instrumentov Unije ali prek zasebnih virov brez udeležbe EFSI; vseeno ugotavlja, da je treba bolje pojasniti pojem dodatnosti;

5.  želi spomniti, da projekti, ki jih podpira EFSI in si prizadevajo ustvariti delovna mesta, trajnostno rast ter ekonomsko, teritorialno in socialno kohezijo v skladu s splošnimi cilji, določenih v členu 9 uredbe o EFSI, veljajo za projekte, ki zagotavljajo dodatnost, če njihovo tveganje ustreza tveganju posebnih dejavnosti EIB iz člena 16 Statuta EIB in smernic EIB za kreditno tveganje; želi spomniti, da imajo projekti, ki jih podpira EFSI, običajno višji profil tveganja kot projekti, ki so podprti z običajnimi operacijami EIB; poudarja, da lahko EFSI podpira tudi projekte EIB, katerih tveganje je nižje od najnižjega tveganja v okviru posebnih dejavnosti EIB, a le, če je potrebna uporaba jamstva EU za zagotavljanje dodatnosti;

6.  ugotavlja, da so bili vsi projekti, ki so bili odobreni v okviru EFSI, uvrščeni med posebne dejavnosti, čeprav je neodvisna ocena pokazala, da bi bilo mogoče nekatere projekte financirati brez uporabe jamstva EU;

7.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z EIB in upravljavskimi strukturami EFSI pripravi seznam vseh operacij financiranja EIB, ki izpolnjujejo merila dodatnosti in jih podpira EU, ter jasno in izčrpno obrazloži dokaze, v skladu s katerimi projektov naj ne bilo mogoče uresničiti z drugimi sredstvi;

8.  ugotavlja, da bi se med kvalitativnimi in kvantitativnimi cilji EFSI lahko pojavilo protislovje v smislu, da bi EIB za dosego cilja glede privabljanja zasebnih naložb lahko financirala manj tvegane projekte, za katere se vlagatelji že tako zanimajo; poziva EIB in upravljavske strukture EFSI, naj izvajajo dodatnost, kot je opredeljena v členu 5 uredbe o EFSI, in zagotovijo, da bodo nedelovanje trga in neoptimalne okoliščine v celoti odpravljeni;

9.  poziva EIB, naj zagotovi preglednost pri upravljanju sredstev in glede izvora vseh javnih in zasebnih prispevkov in prispevkov tretjih strani ter naj predloži konkretne podatke, tudi o specifičnih projektih in tujih vlagateljih, ter opozarja na zahteve glede poročanja Parlamentu v uredbi o EFSI; ponovno izjavlja, da morajo vsi morebitni prihodnji prispevki tretjih držav izpolnjevati vsa pravila EU glede javnih naročil in delovnega prava ter okoljske predpise, ter pričakuje, da se bodo pri odločitvah glede financiranja projektov v okviru EFSI v celoti spoštovala socialna in okoljska merila, ki se uporabljajo za projekte EIB;

Preglednica kazalnikov in izbira projektov

10.  poudarja, da je treba v skladu z določbami uredbe pred izborom projektov, predlaganih za podporo EFSI, v EIB in upravljavskih strukturah EFSI izvesti postopek skrbnega pregleda in postopek odločanja; ugotavlja, da so nosilci projektov izrazili željo po hitrem odzivu in večji preglednosti tako v zvezi z izbirnimi merili kot z zneskom in vrsto/tranšo morebitne podpore EFSI; poziva k večji jasnosti, da bi nosilce projektov dodatno spodbudili k temu, da vložijo zahtevo za podporo EFSI, tudi tako, da bi bila preglednica kazalnikov na voljo vsem, ki vlagajo vlogo za financiranje iz EFSI; poziva k večji preglednosti postopka odločanja v zvezi z izbirnimi merili in finančno podporo ter k hitrejšemu izvajanju tega postopka, hkrati pa naj se za zaščito sredstev EU tudi v prihodnosti izvaja zanesljiv skrbni pregled; poudarja, da bi bilo treba za poenostavitev postopka ocenjevanja, zlasti za naložbene platforme, spodbujati, da bi v EIB in nacionalnih spodbujevalnih bankah izvajali skupen skrbni pregled, ali pa da bi bila k nacionalnim spodbujevalnim bankam odposlana delegacija EIB;

11.  meni, da bi morala biti merila za ocenjevanje projektov in upravičenih subjektov natančneje pojasnjena; prosi, naj organi upravljanja EFSI zagotovijo dodatne informacije o ocenah vseh projektov, ki so bili odobreni v okviru EFSI, zlasti o njihovi dodatnosti, njihovem prispevku k trajnostni rasti ter njihove zmogljivosti za ustvarjanje delovnih mest, kot je določeno v uredbi; v zvezi z upravičenimi subjekti poziva k strogim pravilom glede upravljanja podjetij za tovrstne subjekte, da bodo postali sprejemljivi partnerji v okviru sklada EFSI, ki bodo spoštovali načela EU in standarde Mednarodne organizacije dela (MOD);

12.  želi spomniti, da je preglednica kazalnikov orodje, s pomočjo katerega naložbeni odbor določi prednostni vrstni red za uporabo jamstva EU za operacije, ki izkažejo najvišje vrednosti kazalnikov in dodano vrednost, in da ga mora ta odbor ustrezno uporabljati; namerava oceniti, ali se preglednica kazalnikov in njeni kazalniki pravilno upoštevajo, izvajajo in uporabljajo; zahteva pravilno uporabo meril za izbiro projektov in zagotovitev preglednejšega postopka; opozarja, da mora v skladu s prilogo k veljavni uredbi naložbeni odbor pri določanju prednostnega vrstnega reda projektov vsakemu stebru v preglednici kazalnikov pripisati enako pomembnost ne glede na to, ali je za posamezni steber podan numerični rezultat ali pa je sestavljen iz netočkovanih kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov; obžaluje, da se tretjemu stebru, ki je pomemben za tehnične vidike projektov, v veljavni preglednici kazalnikov pripisuje ista pomembnost kot prvemu in drugemu stebru, ki se nanašata na pomembnejše želene rezultate; je nezadovoljen, ker celo EIB priznava, da strokovnjaki v naložbenem odboru četrtega stebra ne uporabljajo za odločanje, temveč zgolj v informativne namene; poziva, naj se preglednice kazalnikov – z izjemo poslovno občutljivih informacij – objavijo, potem ko je bila sprejeta končna odločitev o projektu;

13.  priznava, da lahko priprava novih inovativnih projektov traja več let in da je EIB pod pritiskom, ker mora doseči cilj v višini 315 milijard EUR, zaradi česar je morala nemudoma začeti izvajati dejavnosti sklada EFSI; vendar je zaskrbljen, ker se je EIB pri tem doslej v veliki meri opirala na svoj predhodno sestavljeni nabor projektov, ki v veliki meri zajema projekte z nižjim tveganjem, s čimer je zmanjšala svoje tradicionalno financiranje; izraža bojazen, da sklad EFSI ne zagotavlja dopolnilnega financiranja za inovativne projekte z visokim tveganjem; poudarja, da vsi projekti, ki izpolnjujejo pogoje za posebno dejavnost, niso nujno tvegani; njihova razvrstitev med posebne dejavnosti je namreč lahko posledica dejstva, da je financiranje projekta strukturirano na umetno tvegan način, kar pomeni, da so lahko tudi projekti z zelo nizkim tveganjem na koncu uvrščeni med projekte z visoko stopnjo tveganja; poudarja, da se ne bi smelo v nobenem primeru omiliti meril za projekte zgolj zato, da bi dosegli politični cilj zbranih naložb v višini 315 milijard EUR;

14.  poziva EIB, naj zagotovi oceno svoje srednjeročne potencialne letne zmožnosti za dajanje posojil, pri čemer je treba upoštevati sklad EFSI in možne regulativne spremembe, ter naj še naprej zagotavlja svoja posojila v obsegu 70–75 milijard EUR na leto z uporabo dobičkov, vračil iz programov in drugih virov, sklad EFSI pa naj uporablja kot dopolnilno orodje; ugotavlja, da bi skupni obseg poslov EIB namesto 75 milijard EUR tako dosegel vsaj 90 milijard EUR;

15.  meni, da je treba premisliti, ali predvidena stopnja finančnega vzvoda 15 omogoča skladu EFSI, da podpira visokokakovostne projekte z višjim tveganjem, in poziva Komisijo, naj pripravi oceno glede tega; želi spomniti, da ta stopnja finančnega vzvoda 15 temelji na portfelju in odraža izkušnje EIB s financiranjem z namenom odprave pomanjkljivosti trga; poziva, naj se pretehtajo javni cilji, ki jih mora sklad EFSI uresničiti poleg zahteve glede obsega; priporoča, naj se upoštevajo tudi cilji Unije, določeni na pariški konferenci o spremembi podnebja (COP21); poziva EIB, naj objavi doslej dosežen učinek vzvoda in uporabljene računske postopke;

16.  poudarja, da imajo mali projekti pogosto težave z dostopom do financiranja, ki ga potrebujejo; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so mali projekti zaradi svojega obsega odvrnjeni od vlog za financiranje iz EFSI oziroma se celo označujejo za neupravičene; poudarja, da lahko imajo mali projekti vseeno velik vpliv na nacionalni ali regionalni ravni; poudarja, da je treba okrepiti tehnično podporo, ki jo zagotavlja Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (EIAH), ki je pomembno za svetovanje in spremljanje nosilcev malih projektov pri oblikovanju in povezovanju projektov prek naložbenih platform ali okvirnih sporazumov; poziva usmerjevalni odbor, naj preuči to vprašanje in vloži predloge za izboljšanje tega stanja;

Sektorska razpršenost

17.  poudarja, da sklad EFSI sicer temelji na povpraševanju, a ga je treba usmerjati v skladu s političnimi cilji, ki so navedeni v uredbi in jih določa usmerjevalni odbor; poziva k večjemu sodelovanju s sektorji, ki imajo neizpolnjeno povpraševanje po naložbah, a niso mogli v celoti izkoristiti sklada EFSI, in posredovanju informacij tem sektorjem; v zvezi s tem ugotavlja, da bi bilo treba na makroekonomski ravni EU sprejeti več ukrepov za spodbujanje povpraševanja po naložbah;

18.  je zadovoljen, da je bilo financiranje EFSI zajelo vse sektorje iz uredbe o EFSI; vendar poudarja, da so nekateri sektorji premalo zastopani, zlasti sektorji socialne infrastrukture, zdravstva in izobraževanja, ki so jim bili namenjeni zgolj 4 % odobrenega financiranja EFSI; ugotavlja, da bi lahko bilo več vzrokov za to, na primer da so nekateri sektorji imeli premalo izkušenj in tehničnega znanja glede tega, kako pridobiti dostop do sklada EFSI, ali pa so ob vzpostavitvi sklada že zagotavljali boljše naložbene možnosti v obliki že dovršenih in donosnih projektov; v zvezi s tem poziva EIB, naj obravnava, kako bi lahko izboljšali sektorsko razpršenost, pri tem pa upošteva cilje iz uredbe in vprašanje, ali bi bilo treba podporo sklada EFSI razširiti še na druge sektorje;

19.  želi spomniti, da podnebni sporazum COP21, ki ga je podprla EU, zahteva velik premik k trajnostnim naložbam, ki bi jih moral sklad EFSI v celoti podpirati; poudarja, da bi morale biti naložbe EFSI skladne s to zavezo; poudarja, da je treba okrepiti poročanje o podnebnih spremembah;

20.  poudarja, da je treba povečati odstotek sredstev za dolgoročne projekte, kot so telekomunikacijska omrežja, ali projekte z razmeroma visoko stopnjo tveganja, ki je značilna za nove, naprednejše nastajajoče tehnologije; ugotavlja, da bi bilo mogoče z naložbami v širokopasovne infrastrukture in 5G, kibernetsko varnost, digitalizacijo tradicionalnega gospodarstva, mikroelektroniko in visoko zmogljivo računalništvo (HPC) še bolj zmanjšati digitalno vrzel;

21.  obžaluje, da v začetni fazi pospeševanja ni bilo omejitev glede koncentracije; želi spomniti, da je v EFSI največ prispeval prometni sektor, in sicer 2,2 milijarde EUR od skupno 8 milijard EUR, kar predstavlja več kot 25 % vseh sredstev jamstvenega sklada; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je prometni sektor prejel samo okoli 13 % sredstev vseh naložb, ki so bila doslej mobilizirana in dana na voljo v okviru dela EFSI za infrastrukturo in inovacije, kar je daleč od 30-odstotne omejitve, določene za vsak posamezni sektor; poziva naložbeni odbor, naj posebno pozornost nameni projektom prometnega sektorja, saj je njihov delež v naložbenem portfelju še vedno zelo skromen, promet pa ima pomembno vlogo pri gospodarski rasti in varnosti potrošnikov;

Upravljanje

22.  ugotavlja, da so bile upravljavske strukture EFSI v okviru EIB vzpostavljene v celoti; meni, da bi bilo treba razmisliti o možnosti popolne ločitve upravljavskih struktur EFSI in EIB, da bi se izboljšali učinkovitost in odgovornost EFSI;

23.  želi spomniti, da je izvršni direktor odgovoren za tekoče upravljanje EFSI, za priprave sej naložbenega odbora in predsedovanje na njih ter za zunanje zastopanje; želi spomniti, da izvršnemu direktorju pomaga namestnik izvršnega direktorja; obžaluje, da vloga izvršnega direktorja in zlasti vloga namestnika izvršnega direktorja v praksi nista bili jasno opredeljeni; poziva EIB, naj premisli o natančnejši določitvi nalog izvršnega direktorja in njegovega namestnika, da bosta s tem zagotovili preglednost in odgovornost; meni, da je pomembno, da izvršni direktor, ki bi mu pomagal njegov namestnik, še naprej pripravlja dnevni red sej naložbenega odbora; poleg tega predlaga, da bi moral izvršni direktor pripraviti postopke za reševanje potencialnih navzkrižij interesov v naložbenem odboru, poročati usmerjevalnemu odboru ter predlagati sankcije za kršitve in sredstva za njihovo izvajanje; meni, da bi se avtoriteta izvršnega direktorja in njegovega namestnika pri izvajanju teh nalog okrepila, če bi imela večjo avtonomijo v odnosu do EIB; zato poziva EIB, naj obravnava možnosti za povečanje neodvisnosti izvršnega direktorja in njegovega namestnika;

24.  želi spomniti, da so strokovnjaki naložbenega odbora odgovorni za izbiro projektov za EFSI, dodelitev jamstva EU in odobritev operacij z naložbenimi platformami in nacionalnimi spodbujevalnimi bankami ali institucijami; želi spomniti tudi, da so neodvisni; je zato zaskrbljen zaradi dokumentiranih navzkrižij interesov med člani naložbenega odbora, tem navzkrižjem pa se je treba v bodoče v vseh primerih izogniti;

25.  meni, da izbira projektov ni dovolj pregledna; poudarja, da bi morala EIB izboljšati razkritje informacij o projektih, ki jih odobri v okviru EFSI, in zagotoviti ustrezno obrazložitev dodatnosti ter preglednico kazalnikov in utemeljitev prispevka projektov k doseganju ciljev sklada EFSI, pri čemer bi bilo treba poseben poudarek nameniti pričakovanemu učinku operacij EFSI na naložbeno vrzel v Uniji;

26.  poziva EIB, naj premisli, kako bi bilo mogoče okrepiti sodelovanje med naložbenim odborom, izvršnim direktorjem in usmerjevalnim odborom; meni, da je pomembno, da izvršni direktor sodeluje na sejah usmerjevalnega odbora, na katerih ga lahko obvešča o prihodnjih dejavnostih;

27.  predlaga razpravo o sredstvih, s katerimi bi okrepili preglednost upravljavskih struktur EFSI za Parlament, in vključitev dodatnega polnopravnega člana, ki bi ga imenoval Parlament, v usmerjevalni odbor; poziva upravljavske organe EFSI, naj Parlamentu proaktivno posredujejo informacije;

Nacionalne spodbujevalne banke

28.  želi spomniti, da so nacionalne spodbujevalne banke zaradi svojega tehničnega znanja in izkušenj bistvene za uspeh EFSI, saj poznajo lokalne trge in so jim blizu; ugotavlja, da sinergije doslej niso bile dovolj izkoriščene; ugotavlja, da obstaja tveganje, da bi EIB izpodrinila lokalne institucije, in poziva EIB, naj izboljša svojo sposobnost vključevanja nacionalnih in podnacionalnih partnerjev; poziva EIB, naj podpre okrepitev obstoječih struktur javnega bančništva, da bi dejavno spodbujala izmenjavo dobrih praks in tržnega znanja med temi institucijami; zaradi tega meni, da bi moral biti cilj nacionalnih spodbujevalnih bank sklepanje sporazumov o sodelovanju z Evropskim investicijskim skladom; priznava, da sta EFSI in EIB vse bolj pripravljena prevzemati več podrejenih tranš od nacionalnih spodbujevalnih bank, in ju poziva, naj nadaljujeta s to prakso; poziva Komisijo in EIB, naj premislita, ali bi bilo koristno vključiti tehnično znanje in izkušnje nacionalnih spodbujevalnih bank v usmerjevalni odbor;

Naložbene platforme

29.  opozarja, da bi bilo treba omogočiti raznolike naložbe z geografsko ali tematsko usmeritvijo, in sicer s podporo financiranju ter združevanju projektov in sredstev iz različnih virov; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je bila prva naložbena platforma vzpostavljena šele v tretjem četrtletju leta 2016 in da ta zamuda ovira priložnost za male projekte, da bi imeli korist od EFSI, ter pripravo čezmejnih projektov; poudarja, da je treba poenostaviti pravila za vzpostavitev naložbenih platform; poziva EIB in Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (EIAH), naj spodbujata uporabo naložbenih platform, da bi dosegli geografsko in tematsko diverzifikacijo naložb;

30.  poziva upravljavske organe EFSI, naj namenijo več pozornosti naložbenim platformam, da bi se čim bolj povečale koristi, ki bi jih lahko prinesle pri odpravljanju naložbenih ovir, zlasti v državah članicah z manj razvitimi finančnimi trgi; poziva EIB, naj deležnikom, tudi nacionalnim, lokalnim in regionalnim organom, zagotovi več informacij o platformah ter pogojih in merilih za njihovo vzpostavitev; priznava vlogo lokalnih in regionalnih organov pri opredelitvi strateških projektov in spodbujanju sodelovanja;

31.  predlaga razpravo o dodatnih sredstvih za spodbujanje naložbenih platform, kot je prednostna odobritev projektov, vloženih prek platform, združevanje manjših projektov in skupinskih pogodb ter vzpostavljanje mehanizmov za financiranje združevanja pogodb; meni, da bi bilo treba spodbujati zlasti nadnacionalne platforme, saj imajo številni energetski in digitalni projekti nadnacionalno razsežnost;

Finančni instrumenti

32.  opozarja, da je EIB za namene EFSI razvila nove finančne instrumente, da bi zagotovila prilagojene proizvode za financiranje z visokim tveganjem; poziva EIB, naj še bolj poveča svojo dodano vrednost, tako da se osredotoči na bolj tvegane finančne produkte, kot so podrejeno financiranje in instrumenti kapitalskih trgov; izraža zaskrbljenost zaradi kritik nosilcev projektov, da ponujeni finančni instrumenti niso prilagojeni potrebam njihovih projektov (projekti z visokim tveganjem pogosto potrebujejo vnaprej zagotovljen denar za zagon naložb, ne pa manjših zneskov na letni osnovi), in poudarkov vlagateljev, da zaradi pomanjkanja ustreznih instrumentov za zasebni kapital trenutno ne morejo sodelovati pri financiranju iz EFSI; poziva EIB, naj skupaj z nosilci projektov in vlagatelji preuči te navedbe; poleg tega poziva EIB, naj preuči, kako bi z razvojem zelenih obveznic čim bolj izkoristili potencial EFSI za financiranje projektov s pozitivnimi okoljskimi in/ali podnebnimi učinki;

Geografska razpršenost

33.  pozdravlja, da je do konca leta 2016 vseh 28 držav prejelo financiranje iz EFSI; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so po podatkih 30. junija 2016 države EU-15 prejele 91 %, države EU-13 pa le 9 % podpore EFSI; obžaluje, da podpora EFSI večinoma koristi omejenemu številu držav, kjer so naložbene vrzeli že zdaj pod povprečjem EU; ugotavlja, da je znotraj držav upravičenk geografska razporeditev projektov, ki se financirajo iz sklada EFSI, pogosto neenakomerna; meni, da obstaja tveganje teritorialne koncentracije in poudarja, da je treba večjo pozornost nameniti manj razvitim regijam v vseh 28 državah članicah; poziva EIB, naj nudi dodatno tehnično pomoč tistim državam in regijam, ki so imele manj koristi od sklada EFSI;

34.  potrjuje, da je število odobrenih projektov povezano z BDP; priznava, da lahko večje države članice izkoriščajo razvitejše kapitalske trge, zato je bolj verjetno, da bodo imele korist od tržno usmerjenega instrumenta, kot je EFSI; poudarja, da je mogoče manjšo podporo EFSI v EU-13 pripisati tudi drugim dejavnikom, kot so majhnost projektov, obroben geografski položaj neke regije ter konkurenca evropskih strukturnih in investicijskih skladov; vendar z zaskrbljenostjo opaža, da imajo nekatere države nesorazmerne koristi, in poudarja potrebo po večji geografski razpršenosti, zlasti v ključnih sektorjih, kot sta modernizacija ter izboljšanje produktivnosti in trajnosti gospodarstev, z osredotočenostjo posebej na tehnološki razvoj; poziva Komisijo, naj nadalje razišče in zabeleži razloge za sedanjo geografsko razporeditev;

Evropsko svetovalno vozlišče za naložbe (EIAH)

35.  priznava izjemen pomen delovanja EIAH; meni, da kot enotna vstopna točka za celovito svetovalno in tehnično podporo v vseh fazah projektnega cikla opravlja nalogo, ki se v veliki meri odziva na naraščajočo potrebo javnih organov in nosilcev projektov po tehnični podpori;

36.  je zadovoljen, da je bilo vozlišče EIAH vzpostavljeno in je začelo delovati septembra 2015, po hitro opravljeni izvedbeni fazi; priznava, da EIAH zaradi kratkega obdobja delovanja in začetnega pomanjkanja osebja ni razvil vseh svojih storitev, njegova dejavnost pa je bila v veliki meri osredotočena na zagotavljanje podpore za razvoj projektov in strukturiranje, politično svetovanje ter preverjanje projektov; poudarja, da mora EIAH zaposliti strokovnjake z različnih področij, da bi bolje usmerjalo svoje svetovanje, komuniciranje in podporo k tistim sektorjem, ki sklada EFSI ne izkoriščajo v celoti;

37.  je prepričan, da bi lahko EIAH bistveno prispeval k odpravljanju številnih pomanjkljivosti pri izvajanju EFSI; trdno verjame, da mora za ta namen imeti bolj proaktiven odnos glede zagotavljanja podpore na področjih, kot je vzpostavljanje naložbenih platform, tudi zaradi njihovega pomena pri financiranju manjših projektov; poudarja tudi vlogo EIAH pri svetovanju glede kombiniranja drugih virov financiranja EU z EFSI;

38.  prav tako meni, da lahko EIAH dejavno prispeva h geografski in sektorski razpršenosti, ne le z zagotavljanjem storitev v vseh regijah in več sektorjih, temveč tudi z zagotavljanjem podpore EIB pri začetku izvajanja operacij; meni, da bi lahko vozlišče EIAH pomembno prispevalo k cilju ekonomske, socialne in teritorialne kohezije;

39.  opozarja, da uredba o EFSI na EIAH prenaša pooblastilo za krepitev lokalnega znanja za spodbujanje podpore EFSI po vsej Uniji; verjame, da so na tem področju potrebne bistvene izboljšave, zlasti tesnejše sodelovanje z ustreznimi nacionalnimi institucijami; priznava velik pomen, ki ga ima zagotavljanje storitev na lokalni ravni, da se med drugim upoštevajo posebne razmere in lokalne potrebe, zlasti v državah, ki nimajo izkušenih nacionalnih spodbujevalnih institucij ali bank; meni, da je treba okrepiti povezave z drugimi lokalnimi ponudniki storitev, da bi se to upoštevalo;

40.  pričakuje, da bo EIAH brez odlašanja zaključil svoje postopke zaposlovanja in dosegel polno število zaposlenih; vendar izraža dvom, da bo število zaposlenih v EIAH zadostovalo za zagotavljanje potrebnih svetovalnih storitev ter opravljanje povečanega obsega dela in izvajanje širših pooblastil;

41.  poudarja, da mora EIAH razširiti profil svojih storitev, izboljšati komunikacijo ter povečati ozaveščenost o svojih dejavnostih in njihovo poznavanje med deležniki EIAH; meni, da je treba za doseganje tega cilja uporabiti vse ustrezne komunikacijske kanale, tudi na nacionalni in lokalni ravni;

Evropski portal naložbenih projektov (EIPP)

42.  obžaluje, da je Komisija Evropski portal naložbenih projektov (EIPP) vzpostavila šele 1. junija 2016, skoraj leto po sprejetju uredbe o EFSI; ugotavlja, da portal zdaj deluje in zajema 139 projektov, vseeno pa meni, da je to še zelo daleč od potenciala, pričakovanega ob sprejetju uredbe o EFSI;

43.  meni, da EIPP nosilcem projektov zagotavlja uporabnikom prijazno platformo, ki na pregleden način povečuje prepoznavnost njihovih naložbenih projektov; kljub temu meni, da je za uspeh portala ključno znatno povečanje njegove lastne prepoznavnosti, da ga bodo tako vlagatelji kot nosilci projektov na splošno sprejeli kot uporabno, zanesljivo in učinkovito orodje; poziva Komisijo, naj si z ustreznimi dejavnostmi obveščanja dejavno prizadeva doseči ta cilj;

44.  ugotavlja, da se stroški vzpostavitve in razvoja, upravljanja, podpore in vzdrževanja ter gostitve EIPP trenutno krijejo iz proračuna EU, in sicer v okviru letne dodelitve 20 milijonov EUR za EIAH; pri tem opozarja, da bo v prihodnosti glavni vir financiranja zunanji namenski prihodek EIPP, zbran s pristojbinami zasebnih nosilcev projektov, ki bodo svoje projekte registrirali na portalu;

Jamstvo

45.  opozarja, da Unija EIB zagotavlja nepreklicno in brezpogojno jamstvo za operacije financiranja in naložbene operacije v okviru EFSI; je prepričan, da jamstvo EU EIB omogoča prevzemanje večjih tveganj v delu za infrastrukturo in inovacije ter krepitev in vnaprejšnje zagotavljanje financiranja malih in srednjih podjetij ter podjetij s srednje veliko tržno kapitalizacijo v okviru COSME in InnovFin, ki jih podpira del za mala in srednja podjetja; verjame, da prag 25 milijonov EUR, za katerega se zdi, da ga EIB uporablja za svoja običajna posojila, ne bi smel veljati za EFSI, da bi se tako povečalo financiranje manjših projektov in olajšal dostop za mala in srednja podjetja ter druge potencialne upravičence;

46.  poudarja, da je bil na podlagi obstoječega zakonodajnega okvira del za mala in srednja podjetja zaradi zelo velikega zanimanja, ki je posledica velikega povpraševanja na trgu, dodatno okrepljen s 500 milijoni EUR iz dolžniškega portfelja dela za infrastrukturo in inovacije; je zadovoljen, ker je prožnost uredbe o EFSI omogočila odobritev dodatnega financiranja za mala in srednja podjetja ter podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo; namerava natančno spremljati dodelitev jamstva v okviru teh dveh delov; poleg tega ugotavlja, da so odobrene operacije v okviru dela za infrastrukturo in inovacije na dan 30. junija 2016 dosegle le 9 % skupnega ciljnega obsega;

47.  želi spomniti, da se jamstveni sklad EU pretežno financira iz proračuna EU; upošteva, da je glede na vse ustrezne ocene sedanji odstotek zagotavljanja rezervacij jamstvenega sklada v deležu 50 % previden in preudaren ukrep v zvezi s pokrivanjem morebitnih izgub in da je proračun Unije zavarovan že s prilagojenim ciljnim odstotkom 35 %; namerava preučiti, ali bi predlogi za nižji ciljni odstotek vplivali na kakovost in naravo izbranih projektov; poudarja, da doslej ni bilo nobenih unovčitev jamstev zaradi neizpolnitev obveznosti v operacijah EIB ali Evropskega investicijskega sklada;

Prihodnje financiranje, zmogljivost financiranja

48.  ugotavlja, da je Komisija predlagala razširitev EFSI, tako z vidika trajanja kot z vidika finančne zmogljivosti, in da bi to vplivalo na proračun EU; opozarja, da namerava vložiti alternativne predloge za financiranje;

49.  želi spomniti, da so bile države članice pozvane, naj prispevajo k EFSI in tako povečajo njegovo zmogljivost, da bi lahko podprl več naložb z visokim tveganjem; obžaluje, da se države članice niso odzvale na to pobudo, čeprav bi se ta naložba štela za enkratni ukrep v smislu člena 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1466/97 z dne 7. julija 1997 o okrepitvi nadzora nad proračunskim stanjem ter o nadzoru in usklajevanju gospodarskih politik(8) ter člena 3 Uredbe Sveta (ES) št. 1467/97 z dne 7. julija 1997 o pospešitvi in razjasnitvi izvajanja postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem(9); prosi za informacije od EIB in Komisije glede ukrepov, ki sta jih v vmesnem obdobju sprejeli za prepričevanje držav članic, naj prispevajo k EFSI, in glede možnosti za pridobitev drugih vlagateljev; poziva Komisijo in EIB, naj okrepita svoja prizadevanja za ta cilj;

Dopolnjevanje z drugimi viri financiranja EU

50.  ugotavlja, da sta Komisija in EIB opazili, da se EFSI in finančni instrumenti proračuna EU prekrivajo, zato so bile sprejete smernice, ki priporočajo kombiniranje EFSI s financiranjem iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poudarja, da nikakršno kombiniranje EFSI ter financiranja iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov ne bi smelo negativno vplivati na raven in usmerjenost financiranja nepovratnih sredstev iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov; vendar poudarja, da vztrajne razlike v merilih za upravičenost, predpisih, časovnem okviru za poročanje in glede uporabe pravil o državni pomoči ovirajo kombinirano uporabo; pozdravlja dejstvo, da je Komisija začela to obravnavati v svojem predlogu za revizijo finančne uredbe, in upa, da bo revizija opravljena pravočasno, s čimer bi poenostavili kombiniranje skladov in se izognili konkurenci in prekrivanju; meni, da so potrebni nadaljnji ukrepi in da sta za doseganje tega cilja ključna drugi in tretji steber naložbenega načrta;

51.  priporoča, naj Komisija v svojih rednih poročilih našteje projekte, ki so prejeli nepovratna sredstva instrumenta za povezovanje Evrope v kombinaciji s sredstvi EFSI;

52.  ugotavlja, da bi morali projekti prometne infrastrukture v javno-zasebnem partnerstvu običajno temeljiti na načelu „uporabnik plača“, da bi se za gradnjo in vzdrževanje infrastrukture zmanjšala obremenitev javnih proračunov in davkoplačevalcev; ugotavlja, da je pomembno usklajevati različne vrste financiranja EU, da bi se zagotovilo uresničevanje ciljev prometne politike po vsej EU, ne pa spodbujati skladov, ki temeljijo na načelu javno-zasebnega partnerstva, na račun strukturnih skladov;

Obdavčitev

53.  je globoko zaskrbljen, ker je EIB v nekaterih primerih prek EFSI spodbujala podporo projektov, ki so bili strukturirani s podjetji v davčnih oazah; poziva EIB in Evropski investicijski sklad, naj ne uporabljata struktur za izogibanje davkom in v njih ne sodelujeta, predvsem v sistemih agresivnega davčnega načrtovanja ali dejavnostih, ki niso v skladu z načeli o dobrem davčnem upravljanju v EU, kot je določeno v ustrezni zakonodaji Unije, tudi v priporočilih in sporočilih Komisije; vztraja, da projekti ali nosilci projekta ne smejo biti odvisni od osebe ali podjetja, ki deluje v državi, vključeni na predvideni skupni seznam EU glede nesodelujočih davčnih jurisdikcij;

Komunikacija in prepoznavnost

54.  ugotavlja, da številni nosilci projektov niso seznanjeni z EFSI ali premalo poznajo možnosti, ki jih ta ponuja, posebna merila za upravičenost in konkretne korake pri vlaganju vlog za financiranje; poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja za povečanje ozaveščenosti o funkciji EFSI ter njegovih posebnih produktih in storitvah, pa tudi o vlogi naložbenih platform in nacionalnih spodbujevalnih bank, vključno z usmerjeno tehnično podporo v državah članicah, ki so imele manj koristi od EFSI, v njihovem jeziku EU;

55.  poziva, naj se vse informativno gradivo in gradivo, ki je del postopka financiranja, prevede v vse jezike držav članic, da bi olajšali obveščanje in dostop na lokalni ravni;

56.  izraža zaskrbljenost, ker se lahko zaradi dodelitve neposredne podpore finančnim posrednikom, ki so nato odgovorni za nadaljnjo dodelitev financiranja EU, končni upravičenec ne zaveda, da prejema financiranje od EFSI, in poziva k iskanju rešitev za izboljšanje prepoznavnosti EFSI; zato poziva EIB, naj v pogodbe EFSI vključi posebno določbo, iz katere bo razvidno, da je nosilcu projekta financiranje omogočil EFSI/proračun EU;

Razširitev

57.  priznava, da sicer EFSI sam – in z omejenim obsegom – verjetno ne bo mogel odpraviti naložbene vrzeli v Evropi, kljub temu pa je osrednji steber naložbenega načrta EU in dokazuje, da EU odločno rešuje to vprašanje; poziva k oblikovanju nadaljnjih predlogov za trajno povečanje naložb v Evropi;

o
o   o

58.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski investicijski banki ter parlamentom in vladam držav članic.

(1) UL L 169, 1.7.2015, str. 1.
(2) http://www.eib.org/attachments/strategies/efsi_2015_report_ep_council_en.pdf
(3) http://www.eib.org/attachments/ev/ev_evaluation_efsi_en.pdf, september 2016
(4) Poročilo z dne 14. novembra 2016, 'Report of 14 November 2016, https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/ey-report-on-efsi_en.pdf
(5) UL C 465, 13.12.2016, str. 1.
(6) UL C 268, 14.8.2015, str. 27.
(7) UL C 195, 12.6.2015, str. 41.
(8) UL L 209, 2.8.1997, str. 1.
(9) UL L 209, 2.8.1997, str. 6.

Pravno obvestilo