Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2276(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0204/2017

Predložena besedila :

A8-0204/2017

Razprave :

PV 14/06/2017 - 20
CRE 14/06/2017 - 20

Glasovanja :

PV 15/06/2017 - 7.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0272

Sprejeta besedila
PDF 296kWORD 63k
Četrtek, 15. junij 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Spletne platforme in enotni digitalni trg
P8_TA(2017)0272A8-0204/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 15. junija 2017 o spletnih platformah in enotnem digitalnem trgu (2016/2276(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. maja 2016 z naslovom Spletne platforme in enotni digitalni trg: priložnosti in izzivi za Evropo (COM(2016)0288) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0172),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 2. junija 2016 z naslovom Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo (COM(2016)0356) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0184),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Evropski akcijski načrt za e-upravo za obdobje 2016–2020: pospešitev digitalne preobrazbe uprave (COM(2016)0179) in delovnih dokumentov služb Komisije, ki sta priložena temu sporočilu (SWD(2016)0108 in SWD(2016)0109),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Digitalizacija evropske industrije: izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga (COM(2016)0180) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0110),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 6. maja 2015 z naslovom Strategija za enotni digitalni trg za Evropo (COM(2015)0192) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2015)0100),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Evropska pobuda za računalništvo v oblaku – vzpostavljanje konkurenčnega podatkovnega gospodarstva znanja v Evropi (COM(2016)0178) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2016)0106),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. januarja 2017 z naslovom Oblikovanje evropskega podatkovnega gospodarstva (COM(2017)0009) in delovnega dokumenta služb Komisije, ki je priložen temu sporočilu (SWD(2017)0002),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o evropski pobudi za računalništvo v oblaku(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 z naslovom Aktu za enotni digitalni trg naproti(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji(4),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 531/2012 glede pravil za veleprodajne trge gostovanja (COM(2016)0399),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (COM(2016)0590),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu (COM(2016)0593),

–  ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu(5) (direktiva o elektronskem poslovanju),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)(6),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji(7) (direktiva o varnosti omrežij in informacij),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktive 2010/13/EU o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev glede na spreminjajoče se tržne razmere (COM(2016)0287) (direktiva o avdiovizualnih in medijskih storitvah),

–  ob upoštevanju predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (COM(2016)0283),

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalnih vsebin (COM(2015)0634),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 25. maja 2016 z naslovom Navodila za izvajanje/uporabo Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah (SWD(2016)0163),

–  ob upoštevanju sektorskih smernic za izvajanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah za sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki jih je Evropska komisija objavila junija 2013,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 15. septembra 2016 z naslovom Predhodno poročilo o preiskavi sektorja elektronskega poslovanja (SWD(2016)0312),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o sporočilu Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Spletne platforme in enotni digitalni trg: priložnosti in izzivi za Evropo(8),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za industrijo, raziskave in energetiko ter Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko in Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za pravne zadeve (A8-0204/2017),

A.  ker je namen enotnega digitalnega trga preprečiti razdrobljenost nacionalnih zakonodaj ter odpraviti tehnične, pravne in davčne ovire, da bi se podjetjem, državljanom in potrošnikom omogočilo, da v celoti izkoristijo digitalna orodja in storitve;

B.  ker digitalizacija in nove tehnologije še naprej spreminjajo oblike komunikacije, dostopa do informacij in vedenja državljanov, potrošnikov in podjetij in ker bo četrta industrijska revolucija prinesla digitalizacijo vseh vidikov gospodarstva in družbe;

C.  ker razvijajoča se uporaba interneta in mobilnih naprav ponuja nove poslovne priložnosti za podjetja vseh velikosti, z njo pa nastajajo tudi novi in alternativni poslovni modeli, ki izkoriščajo nove tehnologije in dostop do svetovnega trga, prihaja pa tudi do novih izzivov;

D.  ker sta razvoj in uporaba spletnih platform za vrsto dejavnosti, vključno s komercialnimi dejavnostmi ter izmenjavo blaga in storitev, spremenila način, kako uporabniki in podjetja komunicirajo s ponudniki vsebin, trgovci in drugimi posamezniki, ki ponujajo blago in storitve;

E.  ker direktiva o elektronskem poslovanju posrednike oprošča odgovornosti za vsebino le, če niso ne seznanjeni z informacijami, ki se prenašajo in/ali gostijo, ne nimajo nadzora nad njimi, če pa posredniki dejansko vedo za kršitev ali nezakonito dejavnost ali informacijo, jo morajo takoj odstraniti ali onemogočiti dostop do nezakonite informacije ali dejavnosti takoj, ko za to izvejo;

F.  ker številne spletne platforme in storitve informacijske družbe olajšajo dostop do blaga, storitev in digitalnih vsebin in so razširile svoje dejavnosti v zvezi s potrošniki in drugimi akterji;

G.  ker Komisija izvaja številne ocene pravil o varstvu potrošnikov in praks med podjetji (B2B), ki jih spletne platforme uporabljajo v odnosu do svojih poslovnih uporabnikov;

H.  ker ustvarjalnost in inovativnost poganjata gospodarstvo in je zato treba zagotoviti visoko raven varstva pravic intelektualne lastnine;

Splošni uvod

1.  pozdravlja sporočilo z naslovom Spletne platforme in enotni digitalni trg: priložnosti in izzivi za Evropo;

2.  pozdravlja različne pobude, ki so že bile predlagane v okviru strategije za enotni digitalni trg za Evropo; poudarja pomen usklajenosti in doslednosti med temi pobudami; meni, da je vzpostavitev enotnega digitalnega trga ključna za spodbujanje konkurenčnosti EU, ustvarjanje visokokakovostnih in visokokvalificiranih delovnih mest in rast digitalnega gospodarstva v Evropi;

3.  priznava, da spletne platforme koristijo današnjemu digitalnemu gospodarstvu in družbi, saj potrošnikom zagotavljajo večjo izbiro ter ustvarjajo in oblikujejo nove trge; poudarja pa, da spletne platforme prinašajo nove politične in regulativne izzive;

4.  želi spomniti, da se številne politike EU nanašajo na spletne platforme, toda ugotavlja, da se v nekaterih primerih zakonodaja ne izvajajo pravilno ali pa si jo države članice razlagajo na različne načine; poudarja pomen pravilnega izvajanja in izvrševanja zakonodaje EU, preden se obravnava vprašanje, ali je treba za izboljšanje tega stanja dopolniti obstoječi pravni okvir;

5.  pozdravlja tekoče delo za posodobitev in dopolnitev sedanjega zakonodajnega okvira, da bo služil svojemu namenu v digitalni dobi; meni, da je učinkovito in privlačno regulativno okolje bistvenega pomena za razvoj spletnih in digitalnih poslovnih dejavnosti v Evropi;

Opredelitev platform

6.  priznava, da bi bilo zaradi dejavnikov, kot so različne vrste obstoječih spletnih platform in njihovih področij dejavnosti, pa tudi hitro spreminjajočega se okolja digitalnega sveta, zelo težko doseči enotno in pravno ustrezno opredelitev spletnih platform na ravni EU, ki bo primerna za prihodnost; meni, da enotna opredelitev EU ali uporaba enakega pristopa za vse v nobenem primeru ne bi pripomogla k uspešnosti EU v gospodarstvu platform;

7.  se hkrati zaveda, da se je treba izogniti razdrobljenosti notranjega trga EU, do katere lahko pride zaradi prevelikega števila regionalnih ali nacionalnih pravil in opredelitev, pa tudi, da je treba zagotoviti pravno varnost in enake konkurenčne pogoje tako za podjetja kot za potrošnike;

8.  zato meni, da bi bilo treba spletne platforme ločiti in jih opredeliti v ustrezni sektorski zakonodaji na ravni EU glede na njihove značilnosti, klasifikacijo in načela ter na podlagi pristopa, usmerjenega k reševanju problemov;

9.  pozdravlja delo, ki ga Komisija opravlja na področju spletnih platform, vključno s posvetovanji z deležniki in izvedbo ocene učinka; meni, da je ta pristop, ki temelji na dokazih, bistvenega pomena za celovito razumevanje tega področja; poziva Komisijo, naj po potrebi predlaga zakonodajne ali druge ukrepe na podlagi te poglobljene analize;

10.  meni, da se na spletnih platformah za odnose med podjetji in potrošniki (B2C) in med potrošniki (C2C) izvajajo zelo različne dejavnosti, kot so e-trgovina, mediji, iskalniki, komunikacije, plačilni sistemi, zagotavljanje dela, operacijski sistemi, prevoz, oglaševanje, distribucija kulturnih vsebin, sodelovalno gospodarstvo in družbena omrežja; ugotavlja tudi, da je spletne platforme sicer mogoče opredeliti na podlagi nekaterih skupnih lastnosti, da pa lahko imajo veliko oblik in da se lahko pri njihovi opredelitvi uporabi veliko različnih pristopov;

11.  ugotavlja, da imajo spletne platforme za odnose med podjetji in potrošniki (B2C) in med potrošniki (C2C) v večji ali manjši meri nekatere skupne značilnosti, med drugim to, da: delujejo na večstranskih trgih; omogočajo stranem, ki pripadajo dvema ali več različnim uporabniškim skupinam, da prek elektronskih sredstev stopijo v neposreden stik; povezujejo različne vrste uporabnikov; ponujajo spletne storitve, prilagojene željam uporabnikov in temelječe na podatkih, ki jih posredujejo uporabniki; klasificirajo ali razvrščajo vsebine, na primer z uporabo algoritmov, ter blago ali storitve, ki ga nudijo ali dajo na splet tretje strani; povezujejo več strani z namenom prodaje blaga, opravljanja storitev ali izmenjave ali skupne uporabe vsebin, informacij, blaga ali storitev;

12.  poudarja, da je nadvse pomembno pojasniti metode, s katerimi se sprejemajo odločitve, ki temeljijo na algoritmih, in spodbujati preglednost pri uporabi teh algoritmov; zato poziva Komisijo in države članice, naj preučijo možnosti napak in nepristranskosti pri uporabi algoritmov, da bi preprečili vsakršno diskriminacijo, nepoštene prakse ali kršitev zasebnosti;

13.  meni pa, da bi bilo treba ob upoštevanju nastajajočih spletnih platform za odnose med podjetji (B2B), ki so ključne za razvoj industrijskega interneta, kot so storitve v oblaku ali platforme za izmenjavo podatkov, ki omogočajo komuniciranje med proizvodi interneta stvari, jasno razlikovati med platformami za odnose med podjetji in potrošniki (B2C) ter platformami za odnose med podjetji (B2B); poziva Komisijo, naj odpravi ovire na enotnem trgu, ki zavirajo rast teh platform;

Omogočanje trajnostne rasti evropskih spletnih platform

14.  ugotavlja, da spletne platforme internet uporabljajo kot sredstvo za interakcijo in delujejo kot posredniki med stranmi, s tem pa zagotavljajo koristi uporabnikom, potrošnikom in podjetjem, saj jim zagotavljajo dostop do globalnega trga; ugotavlja, da spletne platforme lahko prispevajo k prilagajanju ponudbe blaga in storitev ter povpraševanja po njih na podlagi mnenja skupnosti, sodostopa, ugleda in zaupanja;

15.  ugotavlja, da spletne platforme in aplikacije, ki jih pogosto zasnujejo evropski oblikovalci aplikacij, izkoriščajo ogromno in vedno večje število povezanih mobilnih naprav, osebnih in prenosnih računalnikov ter drugih računalniških naprav ter so vedno pogosteje na voljo na teh napravah;

16.  poudarja, da je treba največ pozornosti nameniti zagotavljanju zadostnih naložb v uvedbo širokopasovnih omrežij visoke hitrosti in druge digitalne infrastrukture, da bi dosegli cilje povezljivosti v gigabitni družbi, saj je takšna uvedba bistvena, da bi državljani in podjetja lahko imeli koristi od tehnologije 5G in na splošno da bi zagotovili povezljivost v državah članicah;

17.  poudarja, da je vse bolj razširjena uporaba pametnih naprav, tudi pametnih telefonov in tablic, še povečala in izboljšala dostop do novih storitev, med drugim do spletnih platform, s tem pa se je okrepila njihova vloga v gospodarstvu in družbi, predvsem med mladimi, vendar čedalje bolj med vsemi starostnimi skupinami; ugotavlja, da bo digitalizacija še povečevala hiter razvoj interneta stvari, ki bo do leta 2020 predvidoma povezal 25 milijard predmetov;

18.  meni, da je dostop do spletnih platform prek visokokakovostnih tehnologij pomemben za vse državljane in podjetja, ne le za tiste, ki so že dejavni na spletu; poudarja pomen preprečevanja nastanka vrzeli, do katerih lahko pride zaradi pomanjkanja digitalnih spretnosti ali neenakega dostopa do tehnologije; poudarja, da je potreben zavzet pristop k razvoju digitalnih spretnosti na nacionalni in evropski ravni;

19.  opozarja na hitro razvijajoče se trge spletnih platform, ki ponujajo nove možnosti za trženje proizvodov in storitev; priznava globalno in čezmejno naravo teh trgov; poudarja, da svetovni trgi spletnih platform potrošnikom nudijo široko izbiro in učinkovito cenovno konkurenco; ugotavlja, da sporazum „gostovanje kot doma“ podpira čezmejno razsežnost spletnih platform, saj je uporaba spletnih storitev bolj cenovno dostopna;

20.  ugotavlja, da imajo spletne platforme vse večjo vlogo pri souporabi in zagotavljanju dostopa do novic in drugih informacij, ki so pomembne za državljane in za delovanje demokracije; meni, da spletne platforme lahko delujejo tudi kot instrumenti, ki omogočajo delovanje e-uprave;

21.  poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja rast evropskih spletnih platform in zagonskih podjetij ter krepi njihovo sposobnost širitve in konkuriranja na svetovni ravni; poziva Komisijo, naj ohrani inovacijam prijazno politiko do spletnih platform, da bi jim omogočila lažji vstop na trg; obžaluje, da ima EU majhen delež tržne kapitalizacije na spletnih platformah; poudarja, da je treba odstraniti ovire, ki onemogočajo nemoteno delovanje spletnih platform prek meja in ovirajo delovanje evropskega enotnega digitalnega trga; poudarja pomen nediskriminacije in da je treba omogočiti prehajanje med platformami;

22.  poudarja, da ključni dejavniki zajemajo odprto okolje, homogena pravila, razpoložljivost ustrezne povezljivosti, interoperabilnost obstoječih aplikacij in razpoložljivost odprtih standardov;

23.  priznava pomembne koristi, ki jih spletne platforme lahko prinesejo malim in srednjim ter zagonskim podjetjem; ugotavlja, da so spletne platforme pogosto najlažji in najustreznejši prvi korak za mala podjetja, ki želijo biti dejavna v spletu in koristiti spletne distribucijske kanale; ugotavlja, da spletne platforme malim, srednjim in zagonskim podjetjem omogočajo dostop do svetovnih trgov brez pretirano dragih naložb v krepitev digitalne infrastrukture; poudarja pomen preglednosti in poštenega dostopa do platform ter opozarja, da vse večja prevlada nekaterih spletnih platform ne bi smela zmanjšati podjetniške svobode;

24.  poziva Komisijo, naj da prednost ukrepom, ki omogočajo nastajanje in razvoj evropskih zagonskih podjetij in spletnih platform; poudarja, da je omogočanje financiranja in naložb v zagonska podjetja z uporabo vseh finančnih instrumentov bistveno za razvoj spletnih platform, ki izvirajo iz Evrope, predvsem z dostopom do tveganega kapitala in različnih kanalov, kot so bančništvo in javni skladi, ali prek alternativnih možnosti financiranja, kot so skupinsko financiranje in skupinske naložbe;

25.  ugotavlja, da nekatere spletne platforme omogočajo sodelovalno gospodarstvo in prispevajo k njegovi rasti v Evropi; pozdravlja sporočilo Komisije o sodelovalnem gospodarstvu in poudarja, da mora to pomeniti prvi korak k širši evropski strategiji na tem področju, ki bo podpirala razvoj novih poslovnih modelov; poudarja, da ti novi poslovni modeli ustvarjajo delovna mesta, spodbujajo podjetništvo in ponujajo nove storitve, večjo izbiro in boljše cene za državljane in potrošnike, zagotavljajo prožnost in nove priložnosti, obenem pa lahko ustvarijo izzive in tveganja za delavce;

26.  poudarja, da so države članice v zadnjih desetletjih dosegle napredek na področju delovnih in socialnih standardov ter sistemov socialne zaščite in poudarja, da je treba razvoj socialne razsežnosti zagotoviti tudi v digitalni dobi; ugotavlja, da vse večja digitalizacija vpliva na trge dela, na ponovno opredelitev delovnih mest ter na pogodbena razmerja med delavci in podjetji; se zaveda pomena zagotavljanja spoštovanja pravic delavcev in socialnih pravic ter ustreznega izvrševanja obstoječe zakonodaje, da bi še dodatno spodbudili sisteme socialnega varstva in povečali kakovost zaposlovanja; prav tako poziva države članice, naj v sodelovanju s socialnimi partnerji in drugimi ustreznimi deležniki ocenijo, ali je treba posodobiti obstoječo zakonodajo, vključno s sistemi socialne varnosti, da bi upoštevali tehnološki razvoj in obenem pa zagotovili varstvo delavcev ter dostojne delovne pogoje in ustvarili splošne koristi za družbo kot celoto;

27.  poziva države članice, naj zagotovijo ustrezno socialno varnost samozaposlenim delavcem, ki so glavni akterji na digitalnem trgu dela; prav tako poziva države članice, naj po potrebi razvijejo nove mehanizme zaščite, da bi zagotovili ustrezno obravnavanje delavcev na spletnih platformah, nediskriminacijo in enakost spolov, ter naj na evropski ravni izmenjavajo primere najboljše prakse;

28.  ugotavlja, da lahko spletne platforme na področju zdravstvenega varstva podpirajo inovativne dejavnosti, tako da ustvarjajo in prenašajo ustrezno znanje potrošnikov, ki so dejavni na področju zdravstvenega varstva, da bi se uvedle inovacije v zvezi z zdravstvenim varstvom; poudarja, da bodo nove inovacijske platforme udeležene pri zasnovi in ustvarjanju naslednje generacije inovativnih proizvodov za zdravstveno oskrbo, tako da bodo natančno usklajeni s potrebami, ki trenutno niso izpolnjene;

Pojasnitev odgovornosti posrednikov

29.  ugotavlja, da je sedanji sistem omejene odgovornosti posrednikov v EU eden od pomislekov nekaterih deležnikov v sedanji razpravi o spletnih platformah; ugotavlja, da so posvetovanja o regulativnem okolju za platforme pokazala relativno podporo sedanjemu okviru iz direktive o elektronskem poslovanju, pa tudi potrebo po odpravi nekaterih pomanjkljivosti pri njenem izvrševanju; zato meni, da bi bilo treba sistem odgovornosti dodatno pojasniti, saj je bistven steber digitalnega gospodarstva EU; meni, da je pri izvajanju okvira odgovornosti posrednikov potrebno usmerjanje Komisije, da bi spletnim platformam omogočili, da izpolnijo svoje obveznosti in spoštujejo pravila o odgovornosti, okrepijo pravno varnost in povečajo zaupanje uporabnikov; poziva Komisijo, naj v ta namen oblikuje nadaljnje ukrepe, in opozarja, da platforme, ki niso nevtralne, kot je opredeljeno v direktivi o elektronskem poslovanju, ne morejo zaprositi za oprostitev odgovornosti;

30.  poudarja, da je potrošnja ustvarjalnih vsebin sicer večja kot kadar koli prej, zlasti pri storitvah, kot so platforme za vsebino, ki jo naložijo uporabniki, in storitvah zbiranja vsebine, vendar kreativna industrija na podlagi tega povečanja ni primerljivo povečala svojih prihodkov; poudarja, da se kot eden od glavnih razlogov za to navaja prenos vrednosti, ki se je pojavil zaradi nejasnosti v zvezi s statusom teh spletnih storitev v okviru zakonodaje o avtorskih pravicah in elektronskem poslovanju; poudarja, da se je oblikoval nepošten trg, ki ogroža razvoj enotnega digitalnega trga in glavne udeležence na njem, in sicer kulturno in kreativno industrijo;

31.  pozdravlja zavezo Komisije, da bo objavila smernice o odgovornosti posrednikov, saj je v nekaterih državah članicah nekaj nejasnosti glede sedanjih pravil in njihovega izvajanja; meni, da bodo smernice okrepile zaupanje uporabnikov v spletne storitve; poziva Komisijo, naj pripravi predloge; poziva Komisijo, naj opozori na regulativne razlike med spletnim in nespletnim okoljem in naj, kjer je to potrebno in mogoče, vzpostavi enake konkurenčne pogoje za primerljive storitve na spletu in zunaj njega, pri čemer naj upošteva posebnosti posameznega področja in razvoja družbe, potrebo po večji preglednosti in pravni varnosti ter potrebo po preprečevanju oviranja inovacij;

32.  meni, da so digitalne platforme sredstvo za zagotavljanje širšega dostopa do kulturnih in ustvarjalnih del ter da kulturni in kreativni industriji ponujajo odlične priložnosti za razvoj novih poslovnih modelov; poudarja, da je treba razmisliti, kako bi ta postopek lahko deloval z večjo pravno varnostjo in spoštovanjem imetnikov pravic; poudarja pomen preglednosti in zagotavljanja enakih konkurenčnih pogojev; v zvezi s tem meni, da je varstvo imetnikov avtorskih pravic znotraj okvira za avtorske pravice in intelektualno lastnino nujno za zagotavljanje priznavanja vrednosti in spodbujanje inovacij, ustvarjalnosti, naložb in proizvodnje vsebin;

33.  poziva spletne platforme, naj okrepijo ukrepe za boj proti nezakonitim in škodljivim spletnim vsebinam; pozdravlja tekoče delo v zvezi z direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah in namero Komisije, da bo predlagala ukrepe za platforme za izmenjavo videoposnetkov, da bi zaščitila mladoletnike, in za odstranjevanje vsebin, povezanih s sovražnim govorom; ugotavlja, da se ne omenja vsebina, ki je povezana s spodbujanjem terorizma; poziva, naj se posebna pozornost nameni preprečevanju ustrahovanja in nasilja nad ranljivimi osebami;

34.  meni, da bi morala pravila o odgovornosti za spletne platforme omogočati učinkovito reševanje problemov v zvezi z nezakonitimi vsebinami in nezakonitim blagom, na primer z uporabo primerne skrbnosti, obenem pa ohranjati uravnotežen in inovacijam prijazen pristop; poziva Komisijo, naj opredeli in dodatno pojasni postopke obveščanja in odstranjevanja ter naj zagotovi smernice za prostovoljne ukrepe, namenjene obravnavi takšnih vsebin;

35.  poudarja pomen ukrepanja proti širjenju lažnih novic; poziva spletne platforme, naj uporabnikom zagotovijo orodja za prijavo lažnih novic, tako da bodo drugi uporabniki lahko obveščeni o vsebinah, katerih verodostojnost se izpodbija; hkrati opozarja, da je prosta izmenjava mnenj podlaga demokracije in da pravica do zasebnosti velja tudi na področju družbenih medijev; poudarja vrednost svobodnih medijev za zagotavljanje zanesljivih informacij državljanom;

36.  poziva Komisijo, naj temeljito analizira sedanje stanje in pravni okvir v zvezi z lažnimi novicami ter preveri možnost zakonodajnega posega za omejitev razširjanja lažnih vsebin;

37.  poudarja, da se morajo spletne platforme boriti proti nezakonitemu blagu in vsebini ter nepoštenim praksam (npr. preprodaja vstopnic za zabavne prireditve po oderuških cenah), in sicer z zakonodajnimi ukrepi, ki jih dopolnjujejo učinkoviti samoregulativni ukrepi (npr. z jasnimi pogoji uporabe in ustreznimi mehanizmi za identifikacijo večkratnih storilcev ali z vzpostavitvijo specializirane skupine za moderiranje vsebine in iskanje nevarnih proizvodov), ali hibridnimi ukrepi;

38.  pozdravlja kodeks ravnanja o boju proti nezakonitemu sovražnemu govoru v industriji, ki je bil sprejet leta 2016 in ga je podprla Komisija, Komisijo pa poziva, naj oblikuje ustrezne in razumne načine, na katere bodo spletne platforme lahko identificirale in odstranile nezakonito blago in vsebine;

39.  meni, da je skladnost s splošno uredbo o varstvu podatkov ter direktivo o varnosti omrežij in informacij bistvena v povezavi z lastništvom podatkov; ugotavlja, da imajo uporabniki pogosto spodbude, da delijo svoje osebne podatke s spletnimi platformami; poudarja, da je treba uporabnike poučiti o dejanski naravi zbranih podatkov in načinih njihove uporabe; poudarja, da morajo uporabniki nujno imeti nadzor nad tem, kako se njihovi osebni podatki zbirajo in uporabljajo; poudarja, da bi morala obstajati tudi možnost brez uporabe osebnih podatkov; ugotavlja, da bi morala „pravica do pozabe“ veljati tudi na spletnih platformah; poziva spletne platforme, naj zagotovijo anonimnost, ko osebne podatke obravnavajo tretje strani;

40.  poziva Komisijo, naj hitro zaključi svoje preverjanje potrebe po formalnih postopkih za obveščanje in ukrepanje kot obetajočega načina za usklajeno okrepitev sistema odgovornosti po vsej EU;

41.  spodbuja Komisijo, naj čim prej predloži praktične smernice o tržnem nadzoru proizvodov, ki se prodajajo na spletu;

Vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev

42.  poziva Komisijo, naj zagotovi enake konkurenčne pogoje za ponudnike storitev spletnih platform in drugih konkurenčnih storitev, tudi v odnosih med podjetji (B2B) in med potrošniki (C2C); poudarja, da je regulativna gotovost bistvena za ustvarjanje uspešnega digitalnega gospodarstva; ugotavlja, da se konkurenčni pritiski razlikujejo glede na sektorje in različne akterje znotraj njih; zato opozarja, da so enotne rešitve za vse primere le redko ustrezne; meni, da morajo vse prilagojene rešitve ali regulativni ukrepi upoštevati posebne lastnosti platform, da bi zagotovili pošteno konkurenco in enake pogoje;

43.  opozarja na dejstvo, da velikost spletnih platform sega od multinacionalk do mikropodjetij; poudarja, da je treba zagotoviti pravično in učinkovito konkurenco med spletnimi platformami, da se spodbudi izbira za potrošnike in prepreči nastanek monopolov in prevladujočih položajev, ki izkrivljajo trg z zlorabo tržne moči; poudarja, da je omogočanje prehajanja med spletnimi platformami ali spletnimi storitvami bistven ukrep za preprečevanje nedelovanja trga in izogibanje onemogočanju poslovanja;

44.  ugotavlja, da spletne platforme spreminjajo strogo regulirane tradicionalne poslovne modele; poudarja, da bi se morale morebitne reforme obstoječega regulativnega okvira osredotočiti na harmonizacijo pravil in zmanjševanje regulativne razdrobljenosti, da bi se zagotovil odprt in konkurenčen trg za spletne platforme, hkrati pa tudi visoki standardi zaščite potrošnikov; poudarja, da je treba preprečiti pretirano zakonsko urejanje ter nadaljevati postopek REFIT in izvajanje načela boljše zakonske ureditve; poudarja pomen tehnološke nevtralnosti in skladnosti pravil, ki se uporabljajo na spletu in zunaj njega v enakih okoliščinah, kolikor je to potrebno in mogoče; poudarja, da regulativna varnost spodbuja konkurenco, naložbe in inovacije;

45.  poudarja pomen naložb v infrastrukturo v mestnih območjih in na podeželju; poudarja, da poštena konkurenca zagotavlja naložbe v kakovostne širokopasovne storitve z visoko hitrostjo prenosa; poudarja, da cenovno ugoden dostop in celovit razvoj zanesljive infrastrukture z visoko hitrostjo prenosa, kot so zelo hitre povezave in telekomunikacija, spodbujata ponudbo in uporabo storitev spletnih platform; poudarja, da sta za inovacije in resnično konkurenčen trg potrebna omrežna nevtralnost ter pošten in nediskriminatoren dostop do spletnih platform; poziva Komisijo, naj poenostavi sheme financiranja za sorodne pobude, ki bodo olajšale proces digitalizacije, da bi uporabili evropski sklad za strateške naložbe, evropske strukturne in investicijske sklade in program Obzorje 2020 ter prispevke iz nacionalnih proračunov držav članic; poziva Komisijo, naj oceni potencial javno-zasebnih partnerstev in skupnih tehnoloških pobud;

46.  poziva Komisijo, naj razmisli o vzpostavitvi harmoniziranega pristopa k pravici do popravka, pravici do nasprotne izjave in pravici do opustitve za uporabnike platform;

47.  poziva Komisijo, naj vzpostavi enake konkurenčne pogoje glede zahtevkov za odškodnino zoper platforme, do katerih prihaja zaradi omalovaževanja, kar lahko povzroči trajno škodo uporabniku;

Obveščanje ter krepitev vloge državljanov in potrošnikov

48.  poudarja, da internet prihodnosti ne more uspeti brez zaupanja uporabnikov v spletne platforme, večje preglednosti, enakih konkurenčnih pogojev, varstva osebnih podatkov, boljšega nadzora nad oglaševanjem in drugimi avtomatiziranimi sistemi ter brez spletnih platform, ki upoštevajo vso veljavno zakonodajo in legitimne interese uporabnikov;

49.  poudarja pomen preglednosti pri zbiranju in uporabi podatkov in meni, da se morajo spletne platforme ustrezno odzvati na dvome uporabnikov tako, da jih ustrezno zaprosijo za soglasje v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov ter da jih učinkoviteje in jasneje obveščajo o tem, kateri podatki se zbirajo, kako se izmenjujejo in uporabljajo v skladu z okvirom EU za varstvo podatkov, pri tem pa ohranijo možnost, da svoje soglasje za posamezne določbe umaknejo, ne da bi izgubili polni dostop do storitve;

50.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo potrebne ukrepe, da bodo zagotovile polno spoštovanje pravic državljanov do zasebnosti in do varstva njihovih osebnih podatkov v digitalnem okolju; poudarja pomen pravilnega izvajanja splošne uredbe o varstvu podatkov, ki zagotavlja polno uporabo načela vgrajenega in privzetega varstva zasebnosti;

51.  ugotavlja, da je treba razjasniti vprašanja o dostopu do podatkov, lastništvu podatkov in odgovornosti v zvezi z njimi, ter poziva Komisijo, naj v zvezi s temi vprašanji dodatno oceni veljavni regulativni okvir;

52.  poudarja, da je čezmejna narava spletnih platform velika prednost pri razvoju enotnega digitalnega trga, obenem pa zahteva boljše sodelovanje med nacionalnimi javnimi organi; poziva obstoječe službe in mehanizme za varstvo potrošnikov, naj sodelujejo in zagotovijo učinkovito varstvo potrošnikov v povezavi z dejavnostmi spletnih platform; v zvezi s tem je seznanjen s pomenom uredbe o čezmejnem izvrševanju in sodelovanju; pozdravlja, da namerava Komisija nadalje oceniti vse dodatne potrebe po posodobitvi veljavnih pravil o varstvu potrošnikov v zvezi s platformami, in sicer med preverjanjem prava EU na področju potrošnikov in trženja v letu 2017, ki poteka v okviru programa REFIT;

53.  poziva spletne platforme, naj strankam nudijo jasne, celovite in pravične pogoje ter naj na uporabnikom prijazen način predstavijo te pogoje, informacije o obdelavi podatkov, pravne in tržne garancije in morebitne stroške, pri tem pa se izogibajo zapleteni terminologiji, da bi se izboljšalo varstvo potrošnikov in okrepilo zaupanje v pravice potrošnikov in njihovo razumevanje, saj je to ključno za uspeh spletnih platform;

54.  poudarja, da visoki standardi varstva potrošnikov na spletnih platformah niso potrebni samo v praksah med podjetji temveč tudi v odnosih med potrošniki;

55.  poziva, naj se ocenijo veljavna zakonodaja in samoregulativni mehanizmi, da bi ugotovili, ali zagotavljajo ustrezno zaščito uporabnikov, potrošnikov in podjetij, saj je vse več pritožb, pa tudi preiskav, ki jih je sprožila Komisija v povezavi s številnimi platformami;

56.  poudarja, da je treba uporabnikom zagotoviti jasne, nepristranske in pregledne informacije o merilih, ki se uporabljajo za filtriranje, razvrščanje, sponzoriranje, personalizacijo ali pregled informacij za uporabnike; poudarja, da je treba jasno razlikovati med sponzorirano vsebino ter drugimi vsebinami;

57.  poziva Komisijo, naj obravnava nekatera vprašanja glede sistemov platform za ocene, kot so lažne ocene ali izbris negativnih ocen, da bi pridobili konkurenčno prednost; poudarja, da morajo ocene postati bolj zanesljive in koristne za potrošnike in da je treba zagotoviti, da platforme spoštujejo veljavne obveznosti in v zvezi s tem sprejeti ukrepe proti praksam, kot so prostovoljni sistemi; pozdravlja smernice za izvajanje direktive o nepoštenih poslovnih praksah;

58.  poziva Komisijo, naj oceni, ali so potrebna merila in pragovi za določanje pogojev, pod katerimi bi lahko spletne platforme dodatno vključili v nadzor trga, ter naj spletnim platformam zagotovi smernice, da bi lahko pravočasno upoštevale veljavne obveznosti in smernice, predvsem na področju varstva potrošnikov in pravil konkurence;

59.  poudarja, da je treba pravice avtorjev in ustvarjalcev zaščititi tudi v digitalni dobi, in spominja, da je ustvarjalni sektor pomemben za zaposlovanje in gospodarstvo v EU; poziva Komisijo, naj oceni sedanjo direktivo o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine(9), da bi preprečili namerno zlorabo postopkov poročanja in zagotovili, da se bodo lahko vsi akterji v vrednostni verigi, vključno s posredniki, kot so dobavitelji internetnih storitev, učinkoviteje borili proti ponarejanju, in sicer z dejavnimi, sorazmernimi in učinkovitimi ukrepi za zagotovitev sledljivosti in preprečevanje promocije in distribucije ponarejenega blaga, saj ponarejanje predstavlja tveganje za potrošnike;

60.  poudarja, da je treba ponovno vzpostaviti ravnotežje pri delitvi vrednosti intelektualne lastnine, zlasti na platformah, ki razširjajo zaščitene avdiovizualne vsebine;

61.  poziva k tesnejšemu sodelovanju med platformami in imetniki pravic, da bi zagotovili ustrezen prenos avtorskih pravic in boj proti kršitvam intelektualnih pravic na spletu; opozarja, da so takšne kršitve lahko resna težava, ne le za podjetja, temveč tudi za zdravje in varnost potrošnikov, ki se morajo zavedati, da dejansko obstaja nezakonita trgovina s ponarejenimi izdelki; zato znova poziva k uporabi pristopa sledenja denarju z ustreznimi plačilnimi storitvami, da bi ponarejevalcem onemogočili nadaljnje izvajanje svoje gospodarske dejavnosti; poudarja, da bi bila lahko revizija direktive o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine ustrezno sredstvo za zagotavljanje visoke ravni sodelovanja med platformami, uporabniki in drugimi gospodarskimi akterji, skupaj s pravilno uporabo direktive o elektronskem poslovanju;

62.  poziva Komisijo, naj za dodatno obravnavo vse večjega števila pritožb zoper več spletnih platform bolje promovira platformo, ki je bila vzpostavljena za reševanje sporov glede spletnih nakupov med potrošniki, da bi ta postala uporabnikom prijaznejša, ter naj spremlja, ali trgovci spoštujejo obveznost, da morajo na svojem spletnem mestu dodati povezavo na omenjeno platformo;

Povečanje zaupanja v internet in spodbujanje inovacij

63.  poudarja, da je prednostna naloga javnih politik in podjetij na področju povečanja zaupanja učinkovito uveljavljanje varstva podatkov in pravic potrošnikov na spletnih trgih v skladu z določbami splošne uredbe o varstvu podatkov in direktive o kibernetski varnosti prednostna naloga; poudarja, da so za varstvo potrošnikov in podatkov potrebni različni ukrepi in tehnična sredstva na področju zasebnosti na spletu ter spletne in kibernetske varnosti; poudarja pomen preglednosti pri zbiranju podatkov in varnosti plačil;

64.  ugotavlja, da spletna plačila zagotavljajo visoko raven preglednosti, ki prispeva k varstvu pravic potrošnikov in podjetnikov, ter zmanjšujejo tveganja v povezavi z goljufijami; pozdravlja tudi nove inovativne alternativne plačilne metode, kot so virtualne valute in elektronske denarnice; ugotavlja, da preglednost omogoča primerjavo cen in transakcijskih stroškov ter povečuje sledljivost ekonomskih transakcij;

65.  poudarja, da so pošteno, predvidljivo in inovacijam prijazno okolje ter naložbe v raziskave, razvoj in dodatno izobraževanje delovne sile ključnega pomena za ustvarjanje novih idej in inovacij; poudarja pomen odprtih podatkov in odprtih standardov za razvoj novih spletnih platform in inovacij; spominja, da je v letu 2018 predviden pregled izvajanja Direktive o ponovni uporabi informacij javnega sektorja(10); ugotavlja, da so odprte, napredne in skupne preskuševalne naprave ter odprti vmesniki za aplikacijsko programiranje lahko prednost Evrope;

66.  poudarja, da morajo Komisija in zlasti države članice sprejeti zavzet pristop k razvoju digitalnih spretnosti, da bi pridobili visoko usposobljeno delovno silo, saj je to nujno za zagotavljanje visoke stopnje zaposlenosti s pravičnimi pogoji po vsej EU, hkrati pa je treba odpraviti digitalno nepismenost, ki veča digitalni razkorak in digitalno izključenost; zato poudarja, da je razvoj in izboljšanje digitalnih spretnosti nujno in zahteva velike naložbe v izobraževanje in vseživljenjsko učenje;

67.  meni, da bi morale platforme, na katerih se hrani in daje na voljo javnosti znatna količina zaščitenih del, skleniti licenčne pogodbe z ustreznimi imetniki pravic, razen če niso aktivne in zato zanje velja izjema iz člena 14 direktive o elektronskem poslovanju, z namenom poštene delitve dobička z avtorji, ustvarjalci in zadevnimi imetniki pravic; poudarja, da je treba pri teh licenčnih pogodbah in njihovem izvajanju spoštovati uresničevanje temeljnih pravic uporabnikov;

Spoštovanje odnosov med podjetji in konkurenčno pravo EU

68.  pozdravlja ukrepe Komisije za boljše izvajanje konkurenčnega prava v digitalnem svetu, in poudarja, da je treba zaradi hitrih sprememb v digitalnem sektorju v zadevah s področja konkurence odločitve sprejeti pravočasno; vendar ugotavlja, da je treba v nekaterih pogledih konkurenčno pravo EU prilagoditi digitalnemu svetu, da bi služilo svojemu namenu;

69.  je zaskrbljen glede spornih nepoštenih trgovinskih praks med podjetji pri nekaterih spletnih platformah, kot so slaba preglednost (na primer pri rezultatih iskanja, rabi podatkov ali določanju cen), enostranske spremembe pogojev, predstavljanje oglasov ali sponzoriranih rezultatov ob sočasnem zmanjševanju prepoznavnosti neplačanih rezultatov, morebitni nepošteni pogoji, na primer pri plačilnih rešitvah, in morebitne zlorabe dvojne vloge platform kot posrednikov in tekmecev; ugotavlja, da lahko ta dvojna vloga ustvari gospodarske spodbude za spletne platforme, na podlagi katerih te ravnajo diskriminatorno v korist lastnih proizvodov in storitev ter določajo diskriminatorne pogoje na ravni med podjetji; poziva Komisijo, naj sprejme ustrezne ukrepe v zvezi s tem;

70.  poziva Komisijo, naj predlaga v rast in potrošnike usmerjen zakonodajni okvir za odnose med podjetji, ki bo temeljil na načelih za preprečevanje zlorab tržne moči in zagotavljanja, da platforme, ki predstavljajo vhod na podrejeni trg, ne bodo postale nadzornice; meni, da bi moral tak okvir preprečiti škodo za blaginjo potrošnikov in spodbuditi konkurenco in inovacije; poleg tega priporoča, naj bo ta okvir tehnološko nevtralen in zmožen obravnavati obstoječa tveganja, na primer v zvezi s trgom mobilnih operacijskih sistemov, a tudi prihodnja tveganja, ki jih prinašajo nove internetne tehnologije, kot so inovativne odprte tehnologije (IoT) ali umetna inteligenca, ki bodo še dodatno utrdile položaj platform med spletnimi podjetji in potrošniki;

71.  pozdravlja ciljno usmerjeno zbiranje informacij na področju praks med podjetji, ki ga bo Komisija izvedla do spomladi 2017, in poziva naj se sprejmejo učinkoviti ukrepi za zagotovitev poštene konkurence;

72.  poudarja, da mora konkurenčno pravo EU skupaj z organi EU za konkurenco po potrebi zagotoviti enake konkurenčne pogoje, tudi v zvezi z varstvom potrošnikov in davčnimi vprašanji;

73.  je seznanjen z nedavnimi razkritji, ki med drugim vključujejo velika digitalna podjetja in njihove prakse davčnega načrtovanja v EU; glede tega pozdravlja prizadevanja Komisije v boju proti izogibanju davkov ter poziva države članice in Komisijo, naj predlagajo dodatne reforme za njegovo preprečevanje v EU; poziva, naj se zagotovi, da bodo vsa podjetja, tudi digitalna, plačevala svoje davke v državi članici, v kateri izvajajo svoje gospodarske dejavnosti;

74.  opozarja na razlike v pravnem okolju v 28 državah članicah in na posebnosti digitalnega sektorja, v katerem fizična prisotnost podjetja v državi trga pogosto ni potrebna; poziva države članice, naj prilagodijo svoje sisteme DDV-ja v skladu z načelom namembne države(11);

Vloga EU v svetu

75.  poudarja, da je prisotnost EU na svetovnem trgu žal nizka, zlasti zaradi trenutne razdrobljenosti digitalnega trga, pravne negotovosti in pomanjkanja finančnih sredstev ter sposobnosti za trženje tehnoloških inovacij, zaradi česar evropska podjetja težko postanejo vodilna v svetu in težko tekmujejo z akterji iz tujine v tem novem, globalno konkurenčnem gospodarstvu; spodbuja razvoj okolja za zagonska podjetja in podjetja v razširjanju, ki bi spodbudilo razvoj in ustvarjanje lokalnih delovnih mest;

76.  poziva evropske institucije, naj evropskim in neevropskim subjektom zagotovijo enake konkurenčne pogoje, na primer v zvezi z obdavčevanjem in podobnimi vprašanji;

77.  meni, da lahko EU postane pomemben akter v digitalnem svetu in da bi morala utreti pot inovacijam naklonjenemu okolju v Evropi z zagotovitvijo zanesljivega pravnega okvira, ki bo varoval vse deležnike;

o
o   o

78.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, Evropskemu svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0052.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0009.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0010.
(4) UL L 310, 26.11.2015, str. 1.
(5) UL L 178, 17.7.2000, str. 1.
(6) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
(7) UL L 194, 19.7.2016, str. 1.
(8) UL C 75, 10.3.2017, str. 119.
(9) Direktiva 2004/48/ES (UL L 157, 30.4.2004, str. 45.)
(10) Direktiva 2003/98/ES (UL L 345, 31.12.2003, str. 90).
(11) Glej resolucijo Parlamenta z dne 24. novembra 2016 z naslovom Na poti k dokončnemu sistemu DDV in boju proti goljufijam pri DDV, (Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0453).

Pravno obvestilo