Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2221(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0224/2017

Predložena besedila :

A8-0224/2017

Razprave :

PV 03/07/2017 - 25
CRE 03/07/2017 - 25

Glasovanja :

PV 04/07/2017 - 6.16
CRE 04/07/2017 - 6.16
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0290

Sprejeta besedila
PDF 301kWORD 60k
Torek, 4. julij 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Delovni pogoji in prekarna zaposlitev
P8_TA(2017)0290A8-0224/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. julija 2017 o delovnih pogojih in prekarni zaposlitvi (2016/2221(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 151 in 153,

–  ob upoštevanju člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti naslova IV (Solidarnost),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 94/33/ES z dne 22. junija 1994 o varstvu mladih ljudi pri delu(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela(3),

–  ob upoštevanju ciljno usmerjene revizije Direktive 96/71/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 1996 o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev(4) (direktiva o napotitvi delavcev) in Direktive 2014/67/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o izvrševanju Direktive 96/71/ES o napotitvi delavcev na delo v okviru opravljanja storitev(5) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o izvrševanju),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I)(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. oktobra 2010 o negotovem položaju delavk(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o vzpostavitvi konkurenčnega trga dela EU za 21. stoletje: usklajevanje znanj in spretnosti s povpraševanjem in zaposlitvenimi možnostmi kot način reševanja iz krize(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2016 o evropskem semestru za usklajevanje ekonomskih politik: zaposlovanje in socialni vidiki v letnem pregledu rasti za leto 2017(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2016 o socialnem dampingu v Evropski uniji(10),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2016 o uporabi Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu(11),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic(12),

–  ob upoštevanju poročila Evropskega ekonomsko-socialnega odbora o spremembah pri delovnih razmerjih in njihovem vplivu na ohranjanje dostojnih plač(13),

–  o vzpostavitvi evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri ukrepanju proti neprijavljenemu delu,

–  ob upoštevanju študije iz leta 2016, ki jo je naročil Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve Parlamenta, z naslovom Precarious Employment in Europe: Patterns, trends and policy strategies (Prekarno zaposlovanje v Evropi: vzorci, trendi in strategije na področju politike)(14),

–  ob upoštevanju Evropske listine kakovosti za prakse in vajeništvo, ki je začela veljati 14. decembra 2011,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o četrtletnem pregledu zaposlovanja in socialnih razmer v Evropi za jesen 2016,

–  ob upoštevanju strateških prizadevanj Komisije za enakost spolov v obdobju 2016–2020,

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2010 z naslovom Flexible forms of work: 'very atypical' contractual arrangements (Prožne oblike dela: zelo netipični pogodbeni dogovori),

–  ob upoštevanju poročila Eurofonda iz leta 2014 z naslovom Impact of the crisis on industrial relations and working conditions in Europe (Vpliv krize na industrijske in delovne razmere v Evropi)(15),

–  ob upoštevanju poročila Eurofounda iz leta 2015 z naslovom New forms of employment (Nove oblike zaposlitve)(16),

–  ob upoštevanju poročila Eurofonda iz leta 2016 z naslovom Exploring the fraudulent contracting of work in the European Union (Proučitev sklepanja goljufivih pogodb o zaposlitvi v Evropski uniji)(17),

–  ob upoštevanju Eurofoundove evropske raziskave o delovnih razmerah in njegovega šestega preglednega poročila(18),

–  ob upoštevanju Slovarja evropskih odnosov med delodajalci in delojemalci(19),

–  ob upoštevanju temeljnih delovnih standardov Mednarodne organizacije dela (ILO) ter njenih konvencij in priporočil o delovnih razmerah,

–  ob upoštevanju priporočila ILO R198 iz leta 2006 o delovnih razmerjih(20) in njenih določb o določitvi delovnega razmerja;

–  ob upoštevanju poročila Mednarodne organizacije dela iz leta 2011 o politikah in predpisih za preprečevanje prekarnih zaposlitev(21),

–  ob upoštevanju poročila Mednarodne organizacije dela iz leta 2016 o nestandardnih oblikah zaposlitve po svetu(22),

–  ob upoštevanju študije Mednarodne organizacije dela iz leta 2016 o gradnji socialnega stebra za evropsko konvergenco,(23)

–  ob upoštevanju osnutka splošnega priporočila OZN št. 28 iz leta 2010 o temeljnih obveznostih držav podpisnic v skladu z 2. členom Konvencije Združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (istanbulska konvencija),

–  ob upoštevanju strategije Sveta Evrope za enakost spolov za obdobje 2014–2017,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0224/2017),

A.  ker nastajajo nestandardne, netipične oblike zaposlitve; ker se je v EU v zadnjih petnajstih letih znatno povečalo število delavcev za določen čas in s krajšim delovnim časom; ker so potrebne učinkovite politike, da bomo sprejeli različne oblike zaposlovanja in poskrbeli za ustrezno varstvo delavcev;

B.  ker se je delež standardnih zaposlitev v zadnjih desetih letih zmanjšal z 62 % na 59 %(24); ker se lahko zgodi, da se bodo standardne pogodbe uporabljale le za manjši del delavcev, če se bo ta trend še nadaljeval;

C.  ker pogodbe za nedoločen čas s polnim delovnim časom med pogodbami o zaposlitvi v EU še vedno prevladujejo in je netipične oblike zaposlovanja v nekaterih sektorjih mogoče najti tudi vzporedno ob standardni zaposlitvi; ker lahko netipične oblike zaposlitve negativno vplivajo na ravnovesje med delom in zasebnim življenjem, saj delovni čas ni standarden, plače in pokojninski prispevki pa niso redni;

D.  ker so pri novih oblikah delovnih razmerij, zlasti zaradi digitalizacije in novih tehnologij, zabrisane meje med odvisno zaposlitvijo in samozaposlitvijo(25), zaradi česar bi se utegnila poslabšati kakovost zaposlitve;

E.  ker se nekatere nove oblike zaposlitve v več pogledih razlikujejo od tradicionalnih standardnih oblik; nekatere spreminjajo razmerje med delodajalcem in delavcem, medtem ko druge prinašajo spremembe v delovnem vzorcu in organiziranosti dela, nekatere pa vplivajo na oboje; ker se utegnejo zaradi tega zvišati navidezno samozaposlovanje, poslabšati delovne razmere in zmanjšati socialna varnost, a spremembe lahko imajo tudi prednosti; ker je zato bistvenega pomena izvajati veljavno zakonodajo;

F.  ker je treba pozdraviti, da se je v Uniji povečala stopnja zaposlenosti, odkar se je začela kriza, a je to mogoče deloma pripisati večjemu številu netipičnih pogodb, kar v nekaterih primerih pomeni večje tveganje prekarnosti kot pri standardnih zaposlitvah; ker je treba več pozornosti nameniti kakovosti pri ustvarjanju delovnih mest;

G.  ker se število zaposlitev s krajšim delovnim časom med krizo nikoli ni zmanjšalo, zaposlitev s polnim delovnim časom pa še vedno precej manj, kot jih je bilo pred začetkom krize leta 2008; ker je stopnja zaposlenosti kljub zviševanju v zadnjih letih še vedno nižja od evropskega 75-odstotnega cilja za leto 2020 in se pri tem kažejo velike razlike med državami članicami;

H.  ker je pomembno razlikovati med nastajajočimi novimi oblikami delovnih razmerij ter obstojem prekarnih zaposlitev;

I.  ker si Evropska unija in države članice delijo pristojnost za socialno politiko; ker lahko EU na tem področju zgolj dopolnjuje in podpira države članice;

J.  ker lahko EU sprejme samo minimalne zahteve glede delovnih razmer, ne sme pa harmonizirati zakonov in predpisov držav članic;

K.  ker je že bila ustanovljena evropska platforma za ukrepanje proti neprijavljenemu delu, ki omogoča tesnejše čezmejno sodelovanje med pristojnimi organi držav članic EU in drugimi akterji in njihovo skupno ukrepanje, da bi se učinkovito in uspešno borili proti temu pojavu;

L.  ker prekarne zaposlitve povzročajo razdrobljenost trga in povečujejo razlike v plačah;

M.  ker še nimamo skupne opredelitve prekarne zaposlitve; ker bi jo bilo treba oblikovati v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji; ker vrsta pogodbe more sama po sebi še ne ustvarja tveganja prekarnosti, temveč je to odvisno od najrazličnejših dejavnikov;

N.  ker lahko standardna zaposlitev pomeni redno zaposlitev s polnim delovnim časom ali s prostovoljno izbranim krajšim delovnim časom na podlagi pogodbe za nedoločen čas; ker ima vsaka država članica svojo zakonodajo in prakso z delovnimi pogoji za različne oblike pogodb o zaposlitvi in pripravništvu; ker ni jasne, splošno sprejete opredelitve standardne zaposlitve;

O.  ker nekatere nedavne težave v zvezi z zastopanostjo, bodisi zaradi pomanjkljivosti v organizacijah socialnih partnerjev v nekaterih sektorjih bodisi zaradi reform v evropskih državah, ki omejujejo vloge socialnih partnerjev, vplivajo na vsa delovna razmerja;

P.  ker imajo prekarne zaposlitve v nekaterih sektorjih, kot so kmetijstvo, gradbeništvo in umetnost, nesorazmerne učinke; ker so se prekarne zaposlitve v zadnjih letih razširile tudi na druge sektorje, na primer v letalstvo in hotelirstvo(26);

Q.  ker je bilo v nedavnih študijah ugotovljeno, da je v kvalificiranih in nizkokvalificiranih poklicih manj možnosti za zaslužek, manj poklicnih obetov in slabša kakovost delovnih mest; ker ti delavci pogosteje navajajo, da so izpostavljeni okoljskim tveganjem in težavam z držo, ter izpričujejo nižjo stopnjo duševnega zdravja in telesnega dobrega počutja(27);

R.  ker ženske tvorijo 46 % aktivnega prebivalstva na trgu dela EU in so zaradi diskriminacije, na primer pri plačilu, še posebej izpostavljene negotovosti glede zaposlitve, in ker v EU zaslužijo približno 16 % manj kot moški; ker so ženske pogosto zaposlene za krajši ali omejen čas ali opravljajo slabo plačana dela in jih zato bolj ogroža prekarnost; ker te delovne razmere ustvarjajo vseživljenjske izgube v smislu dohodka in zaščite, najsi gre za plače, pokojnine ali socialnovarstvene prejemke; ker je pri moških večja verjetnost kot pri ženskah, da se zaposlijo redno in s polnim delovnim časom; ker ženske še posebej prizadene neprostovoljno delo s krajšim delovnim časom, navidezna samozaposlitev in neprijavljeno delo(28);

S.  ker je stopnja zaposlenosti v EU višja pri moških kot pri ženskah; ker so glavni razlogi, zakaj ženske zapustijo trg dela, skrb za otroke ali starejše, lastna bolezen ali delovna nezmožnost in druge osebne ali družinske obveznosti; ker ženske zaradi svojega obstoječega ali potencialnega materinstva pogosto doživljajo diskriminacijo in oviranje; ker samske ženske z vzdrževanimi otroki prekarnost še posebej ogroža;

T.  ker je enakost med moškimi in ženskami temeljna pravica in osnovni pogoj za zagotavljanje enakih možnosti in enakega obravnavanja na vseh področjih življenja in ker politike za zagotavljanje enakosti prispevajo k spodbujanju pametne in trajnostne rasti;

U.  ker številni delavci, ki opravljajo prekarno delo ali so brezposelni, nimajo pravice do starševskega dopusta;

V.  ker mlade delavce bolj ogroža tveganje prekarne zaposlitve; ker je pri delavcih, mlajših od 25 let, dvakrat bolj verjetno, da bodo doživeli večkratno prikrajšanost, kot pri delavcih, starih 50 let ali več(29);

I.Na poti k dostojnemu delu – ureditev delovnih razmer ter rešitev problema negotovih zaposlitev

1.  poziva države članice, naj za določitev obstoja delovnega razmerja upoštevajo naslednje kazalnike Mednarodne organizacije dela:

   delo se opravlja po navodilih in pod nadzorom druge strani;
   delavec se vključi v strukturo podjetja;
   delo se opravlja izključno ali večinoma v korist druge osebe;
   delavec ga mora opravljati osebno;
   delo se opravlja v določenem delovnem času ali na delovnem mestu, ki ga določi delodajalec ali je dogovorjeno z njim;
   traja točno določen čas in ima določeno kontinuiteto;
   delavec mora biti delodajalcu na voljo oziroma mu ta zagotovi orodje, material in opremo;
   delavec prejema redno plačilo, ki je njegov edini ali glavni vir dohodka, pri tem pa je lahko dodano tudi plačilo v naravi, na primer prehrana, bivališče ali prevoz;
   delavec je upravičen do ugodnosti, na primer tedenskega počitka in letnega dopusta;

2.  je seznanjen z Eurofoundovo opredelitvijo netipičnega dela, torej da gre za delovna razmerja, ki niso skladna s standardnim ali tipičnim modelom redne zaposlitve s polnim delovnim časom za nedoločen čas in daljše obdobje pri enem delodajalcu(30); poudarja, da izrazov „netipična“ in „negotova“ zaposlitev ne smemo uporabljati kot sinonima;

3.  meni, da prekarna zaposlitev pomeni vse zaposlitve, pri katerih niso upoštevane evropski in nacionalni standardi in zakonodaja in/ali ki ne zagotavljajo zadostnih sredstev za dostojno življenje ali ustrezne socialne zaščite;

4.  se zaveda, da nekatere netipične oblike zaposlitve vključujejo večje tveganje prekarnosti in negotovosti, na primer neprostovoljno sprejeto delo s krajšim delovnim časom in delo za krajši čas, pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti ter neplačano pripravništvo in praksa;

5.  je trdno prepričan, da prožnost na trgu dela ne bo zmanjšala pravic delavcev v zameno za večjo produktivnost in konkurenčnost, temveč da bo zagotovila ustrezno ravnovesje med zaščito delavcev ter možnostjo posameznikov in delodajalcev, da se dogovorijo o takem načinu dela, da bodo zadovoljene potrebe obeh strani;

6.  ugotavlja, da je tveganje prekarnosti odvisno od vrste pogodbe pa tudi od naslednjih dejavnikov:

   majhna ali neobstoječa varnost zaposlitve zaradi nestalne narave dela, kar je značilno za neprostovoljne in pogosto postranske pogodbe za krajši delovni čas, v nekaterih državah članicah pa tudi nejasno določen delovni čas in spremenljive delovne naloge zaradi dela na zahtevo,
   nepopolna zaščita pred odpuščanjem in nezadostna socialna zaščita v primeru odpovedi delovnega razmerja,
   nezadostno plačilo za dostojno življenje,
   neobstoječe ali le omejene pravice do socialne zaščite oziroma socialnovarstvenih prejemkov,
   neobstoječa ali le omejena zaščita pred diskriminacijo,
   neobstoječi ali le omejeni obeti za napredovanje na trgu dela ali za napredovanje in usposabljanje,
   nizka raven kolektivnih pravic in le omejena pravica do kolektivnega zastopanja,
   delovno okolje, ki ne izpolnjuje minimalnih zdravstvenih in varnostnih standardov(31);

7.  je seznanjen z opredelitvijo dostojnega dela v okviru Mednarodne organizacije dela, da je dostojno delo produktivno in zagotavlja pravičen dohodek, varnost na delovnem mestu in socialno zaščito, boljše obete za osebni razvoj in socialno vključevanje, pravico, da lahko ljudje svobodno izrazijo svoje pomisleke, se organizirajo in sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na njihovo življenje, ter enake možnosti in enako obravnavanje vseh žensk in moških(32); spodbuja Mednarodno organizacijo dela, naj opredelitvi doda plačo, ki omogoča preživetje; spodbuja Komisijo in države članice, naj uveljavijo to opredelitev pri reviziji ali oblikovanju zakonodaje na področju zaposlovanja;

8.  želi spomniti, da so dejavniki uspeha za dobro prakso zoper negotove zaposlitve: trdna pravna podlaga, vključenost socialnih partnerjev in svetov delavcev na delovnem mestu, sodelovanje z ustreznimi deležniki, ravnovesje med prožnostjo in varnostjo, osredotočenost na sektor, majhno upravno breme za delodajalce, izvrševanje s strani inšpektoratov za delo in kampanje ozaveščanja;

9.  poudarja, da naj bi z agendo za dostojno delo, ki jo je opredelila Mednarodna organizacija dela, izrecno zagotavljali ustvarjanje novih delovnih mest, pravice iz dela, socialno zaščito in socialni dialog pa tudi enakost spolov; poudarja, da bi moralo dostojno delo izrecno zagotavljati:

   ustrezno plačo za preživetje, pri kateri je zajamčena tudi pravica do združevanja,
   kolektivne pogodbe v skladu s prakso držav članic,
   sodelovanje delavcev v zadevah podjetja v skladu s prakso držav članic,
   spoštovanje kolektivnih pogajanj,
   enako obravnavanje delavcev na istem delovnem mestu,
   zdravje in varnost na delovnem mestu,
   socialna varnost za delavce in njihove vzdrževane družinske člane,
   določbe o delovnem času in času počitka,
   varstvo pred odpustitvijo,
   dostop do usposabljanja in vseživljenjskega učenja,
   podpiranje ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem za vse delavce; poudarja, da je spoštovanje teh pravic poglavitno za boljše izvajanje delovnega in socialnega prava;

10.  ugotavlja, da k spreminjanju narave dela prispevajo številni dejavniki, na primer digitalizacija in avtomatizacija, zaradi česar se povečuje število novih oblik zaposlitve; ob tem ugotavlja, da bodo za nove oblike dela morda potrebni novi, odzivni in sorazmerni predpisi, tako da bodo zares zajete vse oblike zaposlitve;

11.  glede digitalnih delovnih mest ponovno poudarja, da bi bilo treba delavcem in drugim posrednikom digitalnih platform zagotoviti ustrezno socialno in zdravstveno varstvo in zaščito;

12.  poudarja, da na digitalizacijo ne gledati le kot na povod za propadanje delovnih mest, temveč da odpira tudi priložnosti za razvoj in širitev posameznikovih kompetenc;

13.  poudarja, da naj bi bilo po ocenah leta 2020 v sektorju informacijske in komunikacijske tehnologije nezasedenih 756 000 delovnih mest, kar pomeni, da bo treba izboljšati digitalne veščine evropskih delavcev;

14.  poudarja, da je gospodarska kriza spodbudila migracijske tokove znotraj EU, kar je razkrilo, da še vedno obstajajo ovire za prosti pretok oseb med državami članicami in diskriminacijo na podlagi državljanstva, zaradi česar državljane EU ogroža negotovost zaposlitve;

15.  poudarja, da bodo negotove delovne razmere, na primer neprijavljeno delo in navidezne samozaposlitve, dolgotrajno negativno vplivale na duševno zdravje in telesno počutje ter da bodo delavce bolj ogrožali revščina, socialna izključenost in poslabšanje temeljnih pravic;

16.  poudarja, da so delavci z zelo kratkimi pogodbami najbolj izpostavljeni neugodnim razmeram pri fizičnih vidikih dela; poudarja, da negotovost delovnega mesta in pomanjkanje nadzora nad delovnim časom pogosto izhajata iz stresnih poklicnih tveganj;

17.  poudarja, da se prožna ali netipična delovna razmerja v nekaterih gospodarskih sektorjih pretirano uporabljajo ali že skoraj zlorabljajo;

18.  poziva Komisijo in države članice, naj uveljavljajo politike, ki bodo utrdile položaj delavcev, pripravnikov in vajencev z okrepljenim socialnim dialogom in spodbujanjem kolektivnih pogajanj, tako da bodo lahko vsi delavci, ne glede na status, prosto uveljavljali svojo pravico do združevanja in kolektivnega pogajanja, brez strahu pred neposrednimi ali posrednimi delodajalčevimi sankcijami;

19.  poudarja, da so socialni partnerji pomembni za varstvo pravic delavcev ter dostojnih delovnih razmer, plač in dohodkov v skladu z zakoni in prakso držav članic, njihova vloga pa je tudi svetovanje delodajalcem in delavcem ter zagotavljanje smernic zanje;

20.  poziva države članice, naj v tesnem sodelovanju s socialnimi partnerji zavarujejo poklicne poti in tako olajšajo prehod med različnimi položaji, v katerih se lahko posameznik znajde v življenju, zlasti z vseživljenjskim poklicnim usposabljanjem, dovolj visokim nadomestilom za brezposelnost, prenosljivostjo socialnih pravic ter učinkovitimi in dejavnimi politikami trga dela;

21.  poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za dejansko zaščito ter enako plačilo moških in žensk, ki opravljajo delo v okviru delovnega razmerja, in sicer s celostnim odzivom na področju politike, s katerim bodo zmanjšale prekarne zaposlitve in zajamčile poklicne poti in ustrezno socialno zavarovanje;

22.  poudarja, da so delovni inšpektorati držav članic pomembni in da se morajo osredotočiti na spremljanje in izboljševanje delovnih razmer, zagotavljanje skladnosti z zdravjem in varnostjo pri delu in na preprečevanje nezakonitega in neprijavljenega dela, vsega tega pa nikakor ne smejo zlorabljati, da bi postali mehanizem za nadzor migracij; opozarja na tveganje diskriminacije najranljivejših delavcev in ostro obsoja prakso, da podjetja zaposlujejo migrante, ne da bi jim zagotovila vse pravice in prejemke ali jih ustrezno poučila o tem; zato poziva države članice, naj inšpektoratom za delo priskrbijo zadostna sredstva in tako zagotovijo učinkovito spremljanje;

II.Predlogi

23.  poziva Komisijo in države članice, naj v skladu z agendo za dostojno delo Mednarodne organizacije dela, členom 9 PDEU, Listino EU o temeljnih pravicah in Evropsko socialno listino rešijo problem negotovih zaposlitev ter neprijavljenega dela in navideznih samozaposlitev ter tako zagotovijo, da bodo vse vrste pogodb o zaposlitvi jamčile dostojne delovne razmere z ustrezno socialno varnostjo;

24.  poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti vsem praksam, zaradi katerih bi se utegnilo povečati število prekarnih zaposlitev, in tako prispevajo k cilju strategije Evropa 2020, da je treba zmanjšati revščino;

25.  poziva države članice, naj povečajo kakovost delovnih mest pri nestandardnih zaposlitvah, in sicer naj zagotovijo vsaj sklop minimalnih standardov, kar zadeva socialno zaščito, minimalne plače ter dostop do usposabljanja in spopolnjevanja; poudarja, da bi bilo treba ob tem ohraniti priložnosti za dostop;

26.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo njihovi sistemi socialne varnosti ustrezali svojemu namenu tudi pri novih oblikah delovnih razmerij;

27.  poziva Komisijo, naj oceni nove oblike zaposlitve, ki nastajajo z digitalizacijo; zlasti jo poziva, naj oceni pravni status posrednikov na trgu dela in spletnih platformah ter tudi njihovo odgovornost; poziva Komisijo, naj revidira Direktivo Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje(33) (direktiva o pisni izjavi), tako da bodo upoštevane nove oblike zaposlovanja;

28.  poudarja, da ima sodelovalno gospodarstvo velik potencial, zlasti na področju novih delovnih mest; poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo, ali bi bila za zaposlitve, ki nastajajo v sodelovalnem gospodarstvu, morda potrebna nova pravila; zatrjuje, da je treba v tem sektorju povečati varstvo delavcev, in sicer z večjo preglednostjo glede njihovega položaja, obveščenosti in nediskriminacije;

29.  poziva Komisijo, naj nadaljuje namenski pregled direktive o napotitvi delavcev in naj pregleda direktivo o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela, da bi vsem delavcem zagotovila temeljne socialne pravice, vključno z enakim plačilom za enako delo na enakem delovnem mestu;

30.  poudarja, da je treba spodbujati javne in zasebne naložbe zlasti v tistih gospodarskih sektorjih, ki obetajo največji multiplikacijski učinek, da bi spodbudili navzgor usmerjeno socialno zbliževanje in kohezijo v Uniji ter ustvarjanje dostojnih delovnih mest; glede tega poudarja, da je treba podpreti mala in srednja ter zagonska podjetja;

31.  poudarja, da se je treba spoprijeti s pojavom neprijavljenega dela, saj spodjeda davčne in socialnovarstvene prihodke, ustvarja negotove in slabe delovne razmere in povzroča nepošteno konkurenco med delavci; pozdravlja vzpostavitev evropske platforme za okrepitev sodelovanja pri preprečevanju in odpravljanju neprijavljenega dela;

32.  ugotavlja, da je treba glede na število delavcev, zlasti mladih, ki zdaj zapuščajo svojo matično državo in iščejo zaposlitvene priložnosti v drugih državah članicah, nujno oblikovati ustrezne ukrepe, zato da noben delavec ne bo ostal brez socialnih in delavskih pravic; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj še izboljšajo mobilnost delovne sile v EU, pri tem pa spoštujejo načelo enakega obravnavanja, zaščitijo plače in socialne standarde ter zagotovijo popolno prenosljivost socialnih pravic; poziva vse države članice, naj uvedejo ustrezno socialno politiko in politiko zaposlovanja za enake pravice in enako plačilo na istem kraju dela;

33.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da moč kolektivnih pogajanj in obseg kolektivnih pogodb upadata; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo strateške politike za univerzalno zajetje delavcev v kolektivnih pogodbah ter za ohranitev in okrepitev vloge sindikatov in organizacij delodajalcev;

34.  priznava, da imajo socialni partnerji pomembno vlogo pri direktivah EU o delu s krajšim delovnim časom, po pogodbah za določen čas in prek agencij za posojanje delovne sile, ter spodbuja Komisijo, naj skupaj z njimi po potrebi sprejme ukrepe za ureditev novih oblik zaposlitve; poziva Eurofound, naj prouči, kako socialni partnerji razvijajo strategije za zagotavljanje kakovosti delovnih mest in omejevanje tveganja prekarnosti;

35.  poziva Komisijo in države članice, naj v okviru svojih pristojnosti zagotovijo, da bodo imeli tudi individualni samozaposleni, ki so pravno gledano gospodarske družbe z enim družbenikom, pravico do kolektivnega pogajanja in svobodnega združevanja;

36.  opominja, da ima v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah in Direktivo 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa(34) (direktiva o delovnem času) vsak delavec pravico do omejenega delovnega časa, dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega dopusta; poudarja, da je treba te pravice zagotoviti vsem delavcem, tudi za delavcem na zahtevo, delavcem, ki opravljajo postransko delo s krajšim delovnim časom, in delavcem, ki delajo v okviru spletnih platform; želi opomniti, da je direktiva o delovnem času zdravstveni in varnostni ukrep; poziva k izvrševanju sklepov Sodišča Evropske unije o tem, da je delovna pripravljenost delovni čas in ji mora slediti nadomestni počitek;

37.  opozarja, da so za postransko delo s krajšim delovnim časom značilni manjša varnost zaposlitve, manjše število poklicnih priložnosti, manj naložb delodajalcev v usposabljanje in večji delež nizkih plač; poziva države članice in Komisijo, naj spodbujajo ukrepe za daljši delavnik za tiste, ki želijo delati več;

38.  opozarja, da ima po Listini Evropske unije o temeljnih pravicah vsakdo pravico do dostopa do poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja; poziva države članice, naj zagotovijo, da bosta poklicno in nadaljnje usposabljanje na voljo tudi delavcem v netipičnih delovnih razmerjih; opozarja, da so ukrepi izpopolnjevanja v hitro spreminjajočem se digitalnem gospodarstvu še posebej pomembni; želi opomniti, da k visoki stopnji brezposelnosti prispevata tudi pomanjkanje strokovnega znanja in njegova neusklajenost s potrebami na trgu dela; pozdravlja nedavne pobude za odpravo pomanjkanja strokovnega znanja;

39.  poziva, naj postane jamstvo za spretnosti nova pravica, da bo lahko vsakdo vse življenje pridobival temeljne spretnosti za 21. stoletje, vključno z bralno in matematično pismenostjo, digitalno in medijsko pismenostjo, kritičnim razmišljanjem, socialnimi in drugimi veščinami, potrebnimi za zeleno in krožno gospodarstvo, in sicer ob upoštevanju novonastajajočih panog in vodilnih sektorjev rasti ter ob zagotavljanju pomoči prikrajšanim, na primer invalidom, prosilcem za azil, dolgotrajno brezposelnim in premalo zastopanim skupinam; poudarja, da morajo biti izobraževalni sistemi vključujoči in zagotavljati kakovostno izobraževanje vsemu prebivalstvu, omogočiti ljudem, da bodo aktivni evropski državljani, jih pripraviti na vseživljenjsko učenje in prilagajanje ter se odzivati na družbene potrebe in potrebe trga dela;

40.  poudarja, da bi bilo treba politike držav članic oblikovati in izvajati v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso ter v tesnem sodelovanju z delodajalci in delavskimi organizacijami;

41.  opozarja, da prekarna zaposlitev ne škoduje le posameznikom, temveč povzroča visoke stroške tudi družbi zaradi davčnih izgub in na dolgi rok tudi višjih javnih izdatkov, poleg tega pa je potrebna podpora za žrtve dolgoročnih učinkov izgube dohodkov in težkih delovnih razmer; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo uporabo pogodb za nedoločen čas in izmenjavo zgledov dobre prakse med državami članicami, da bi zmanjšali prekarno zaposlovanje;

42.  opozarja, da delavci v okviru neformalne ekonomije doživljajo z visoko stopnjo negotovosti; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ustrezno prilagojene politike za to skupino, in sicer z reševanjem njihove problematike ne glede na prebivališče;

43.  poziva Komisijo in države članice, naj se borijo proti neprijavljenemu delu, navideznemu samozaposlovanju in vsem praksam nezakonitega zaposlovanja, saj spodjedajo pravice delavcev in sisteme socialne varnosti; ponovno poudarja svoje stališče, da bi bilo treba pri vseh prihodnjih politikah zaposlovanja upoštevati preprečevanje pogodb brez določenega delovnega časa;

44.  poudarja, da je prekarna zaposlitev značilna predvsem za najranljivejše delavce, ki jih ogrožajo diskriminacija, revščina in izključenost; zlasti opozarja, da invalidnost, pripadnost drugi etnični skupini, veri ali prepričanju ali ženski spol povečujejo tveganje negotovih delovnih razmer; obsoja vse oblike negotovosti ne glede na pogodbeno razmerje;

45.  poziva Komisijo in države članice, naj poskrbijo za dejansko varstvo ranljivih delavcev; poziva Komisijo in države članice k učinkovitemu ukrepanju zoper diskriminacijo žensk na delovnem mestu, s posebnim poudarkom na usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter odpravi razlik v plačah med spoloma; poziva Komisijo, naj oceni, ali je Direktiva 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu primerna za nove oblike zaposlitve;

46.  poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo vso zakonodajo, ki je ciljno usmerjena na vidike prekarne zaposlitve, in njen učinek na enakost spolov; meni, da je treba zakonodajne in nezakonodajne ukrepe osrediniti na potrebe žensk s prekarno zaposlitvijo, saj bo sicer ta skupina, ki je že zdaj nesorazmerno močno zastopana, še naprej čezmerno prizadeta;

47.  meni, da povečevanje zahtev na trgu dela po prožnosti nikakor ne bi smelo povzročati, da bi ženske še naprej več kot prevladovale v netipičnih oblikah zaposlitve in med delavci z negotovim zaposlitvenim statusom;

48.  poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo in rešijo problem trpinčenja na delovnem mestu, vključno z nadlegovanjem nosečih delavk ali odrivanjem v slabši položaj po vrnitvi s porodniškega dopusta; poziva države članice, naj spoštujejo in izvršujejo zakonodajo o porodniških pravicah, tako da ženske ne bodo prikrajšane pri pokojnini, ker so med delovno dobo imele otroke; poudarja, da morajo porodniški dopust spremljati učinkoviti ukrepi za varstvo pravic nosečnic, mladih in doječih mater ter mater samohranilk, kakor priporočata Mednarodna organizacija dela in Svetovna zdravstvena organizacija;

49.  ponavlja svojo zahtevo, da bi bilo treba delavcem v vseh delovnih razmerjih in samozaposlenim omogočiti zbiranje pravic, ki zagotavljajo varnost dohodka v primeru brezposelnosti, bolezni, starosti, prekinitve poklicne poti zaradi skrbi za otroka in drugih oseb ali zaradi usposabljanja;

50.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo dostojne delovne razmere pri vseh priložnostih za nabiranje prvih delovnih izkušenj za mlade, kot so pripravništvo, vajeništvo ali druge možnosti v okviru jamstva za mlade; spodbuja države članice, naj sprejmejo in izvajajo okvire kakovosti za delovno prakso, pripravništvo in vajeništvo, ki bodo mladim jamčili pravice iz dela, pri priložnostih za nabiranje prvih delovnih izkušenj pa zagotavljali izobraževalni poudarek;

51.  poziva Evropsko komisijo pa tudi države članice, naj ukrepajo zoper negotove zaposlitvene razmere mladih; glede tega poudarja, kako pomembno je, da Komisija izvaja jamstvo za mlade;

52.  priporoča državam članicam, naj zagotovijo, da bodo imeli vsi mladi dostop do visokokakovostnega brezplačnega javnega izobraževanja za vse starosti, zlasti na višjih ravneh izobraževanja in usposabljanja, saj je dokazano, da višja izobrazba pomaga zmanjšati razlike med moškimi in ženskami;

53.  poudarja, da bi bilo v zvezi s tem koristno, če bi Komisija in države članice uporabljale izraz „delavec“, kot ga je opredelila Mednarodna organizacija dela, namesto ožje opredeljenega izraza „zaposleni“, saj bi s tem izboljšale razumevanje uporabe temeljnih načel in pravic iz dela;

54.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo podjetništvo in sodelovanje med delavci v večnamenskih podjetjih ter v novonastajajočem sodelovalnem gospodarstvu in na digitalnih platformah, zato da bi zmanjšale tveganja za pravice iz dela in delovne razmere zaradi novih poslovnih modelov;

55.  poudarja, da so kratkoročne pogodbe v kmetijstvu povezane s sezonsko naravo kmetijskih dejavnosti; poziva, da je treba upoštevati te velike naravne omejitve, da bodo lahko kmetje še naprej zaposlovali glede na sezonske potrebe, ne da bi jim bilo pri zaposlovanju in vodenju delovne sile naloženo dodatno upravno breme;

56.  poziva Komisijo, naj se zavzema za varstvo pravic sezonskih delavcev in naj ozavešča o tem, države članice pa poziva, naj uredijo socialni in pravni status teh delavcev, poskrbijo za higieno, zdravje in varnost pri delu ter jim zagotovijo socialno zavarovanje, ob tem pa upoštevajo člen 23 Direktive 2014/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o pogojih za vstop in bivanje državljanov tretjih držav zaradi zaposlitve sezonskih delavcev(35), vključno z načelom enakega plačila in enake socialne zaščite za enako delo; poudarja, da je treba vsem sezonskim delavcem zagotoviti celovite informacije o njihovih pravicah iz delovnega razmerja in socialnovarstvenih pravicah, tudi o pokojninah, pri čemer je treba upoštevati čezmejni vidik sezonskega dela;

o
o   o

57.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 216, 20.8.1994, str. 12.
(2) UL L 204, 26.7.2006, str. 23.
(3) UL L 327, 5.12.2008, str. 9.
(4) UL L 18, 21.1.1997, str. 1.
(5) UL L 159, 28.5.2014, str. 11.
(6) UL L 177, 4.7.2008, str. 6.
(7) UL C 70 E, 8.3.2012, str. 1.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0321.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0059.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0346.
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0360.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0010.
(13) UL C 303, 19.8.2016, str. 54.
(14) www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/.../IPOL_STU(2016)587285_EN.pdf.
(15) http://www.eurofound.europa.eu/sites/default/files/ef_publication/field_ef_document/ef1398en.pdf
(16) https://www.eurofound.europa.eu/sites/default/files/ef_publication/field_ef_document/ef1461en.pdf
(17) http://www.eurofound.europa.eu/sites/default/files/ef_publication/field_ef_document/ef1639en.pdf
(18) http://www.eurofound.europa.eu/sites/default/files/ef_publication/field_ef_document/ef1634en.pdf
(19) https://www.eurofound.europa.eu/observatories/eurwork/industrial-relations-dictionary
(20) http://www.ilo.org/dyn/normlex/en/f?p=NORMLEXPUB:12100:0::NO::P12100_INSTRUMENT_ID:312535
(21) http://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---ed_dialogue/---actrav/documents/meetingdocument/wcms_164286.pdf
(22) http://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---dgreports/---dcomm/---publ/documents/publication/wcms_534496.pdf
(23) http://www.ilo.org/wcmsp5/groups/public/---dgreports/---dcomm/---publ/documents/publication/wcms_490959.pdf
(24) Pogodbe za nedoločen čas s polnim delovnim časom predstavljajo 59 % vseh zaposlitev v EU; samozaposlitev je 4 %, samozaposlenih izvajalcev 11 %, dela prek agencij za posredovanje začasnega dela 1 %, dela za določen čas 7 %, vajeništva ali pripravništva 2 %, postranskega dela s krajšim delovnim časom (manj kot 20 ur na teden) 9 % in dela za določen čas s krajšim delovnim časom 7%.
(25) Gl. poročilo Mednarodne organizacije dela iz leta 2016 o gradnji socialnega stebra za evropsko konvergenco.
(26) Gl. študijo iz leta 2016 z naslovom Prekarious Employment in Europe: Patterns, trends and policy strategies (Prekarno zaposlovanje v Evropi: vzorci, trendi in strategije na področju politike).
(27) Eurofound (2014), Occupational profiles in working conditions: Identification of groups with multiple disadvantages (Poklicni profili v delovnih razmerah: opredelitev skupin, ki so večkratno prikrajšane).
(28) Glej študijo iz leta 2016 o Prekarnem zaposlovanju v Evropi: vzorci, trendi in strategije na področju politike.
(29) Eurofound (2014), Occupational profiles in working conditions: Identification of groups with multiple disadvantages (Poklicni profili v delovnih razmerah: opredelitev skupin, ki so večkratno prikrajšane).
(30) Glej: https://www.eurofound.europa.eu/observatories/eurwork/industrial-relations-dictionary/atypical-work
(31) Glej resolucijo Evropskega parlamenta z dne 19. oktobra 2010 o negotovem položaju delavk.
(32) Poročilo Mednarodne organizacije dela z dne 14. novembra 2016 o nestandardnih oblikah zaposlitve po svetu.
(33) UL L 288, 18.10.1991, str. 32.
(34) UL L 299, 18.11.2003, str. 9.
(35) UL L 94, 28.3.2014, str. 375.

Pravno obvestilo