Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2036(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0233/2017

Predložena besedila :

A8-0233/2017

Razprave :

PV 04/07/2017 - 18
CRE 04/07/2017 - 18

Glasovanja :

PV 05/07/2017 - 8.4
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0297

Sprejeta besedila
PDF 292kWORD 58k
Sreda, 5. julij 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Sklenitev sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med EU in Kubo (resolucija)
P8_TA(2017)0297A8-0233/2017

Nezakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2017 o osnutku sklepa Sveta o sklenitvi Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kubo na drugi strani, v imenu Evropske unije (12502/2016 – C8-0517/2016 – 2016/0298(NLE)2017/2036(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju vzpostavitve diplomatskih odnosov med EU in Kubo leta 1988,

–  ob upoštevanju osnutka Sklepa Sveta (12502/2016),

–  ob upoštevanju osnutka Sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Kubo na drugi strani (12504/2016),

–  ob upoštevanju zahteve za odobritev, ki jo je Svet podal v skladu s členoma 207 in 209, členom 218(6), drugi pododstavek, točka (a), ter členom 218(8), drugi pododstavek, Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) (C8-0517/2016),

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti njenega naslova V o zunanjepolitičnem delovanju Unije,

–  ob upoštevanju PDEU, zlasti naslovov od I do III in V iz njenega petega dela,

–  ob upoštevanju Skupnega stališča 96/697/SZVP z dne 2. decembra 1996 Sveta na podlagi člena J.2 Pogodbe o Evropski uniji o Kubi(1),

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2016/2233 z dne 6. decembra 2016 o razveljavitvi Skupnega stališča 96/697/SZVP o Kubi(2),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. oktobra 2016 o globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije,

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije z dne 30. septembra 2009 z naslovom Evropska unija in Latinska Amerika: partnerstvo svetovnih akterjev (COM(2009)0495),

–  ob upoštevanju izjav z dosedanjih vrhov voditeljev držav ali vlad Latinske Amerike in Karibov ter Evropske unije, zlasti izjave z drugega vrha EU in Skupnosti latinskoameriških in karibskih držav (CELAC), ki je potekal v Bruslju 10. in 11. junija 2015, z naslovom „Oblikovanje naše skupne prihodnosti: izgradnja uspešne družbe za naše državljane, ki bo temeljila na sožitju in trajnostnem razvoju“, na katerem je bila sprejeta politična izjava z naslovom „Partnerstvo za naslednjo generacijo“,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o skupni strategiji za partnerstvo Karibi-EU z dne 19. novembra 2012,

–  ob upoštevanju prisotnosti posebnega predstavnika za človekove pravice na skupni seji Odbora za zunanje zadeve in Pododbora za človekove pravice Parlamenta 12. oktobra 2016, da bi pojasnil rezultate dialoga o človekovih pravicah med EU in Kubo,

–  ob upoštevanju poročil kubanskih organizacij civilne družbe,

–  ob upoštevanju svoje zakonodajne resolucije z dne 5. julija 2017(3) o osnutku sklepa Sveta,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kubi, zlasti z dne 17. novembra 2004(4), z dne 2. februarja 2006 o politiki EU do Kube(5), z dne 21. junija 2007 o Kubi(6) in z dne 11. marca 2010 o položaju političnih zapornikov in zapornikov vesti na Kubi(7),

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah ter drugih mednarodnih pogodb in instrumentov o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 99(2) Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zunanje zadeve ter mnenj Odbora za razvoj in Odbora za mednarodno trgovino (A8-0233/2017),

A.  ker so med Evropo in Kubo globoke zgodovinske, gospodarske in kulturne vezi;

B.  ker je spekter odnosov med EU in državami Latinske Amerike in Karibov širok in raznolik;

C.  ker ima EU vzpostavljene odnose s Skupnostjo latinskoameriških in karibskih držav (CELAC); ker ta skupnost pozdravlja možnost razširitve odnosov med EU in Kubo;

D.  ker je bila Kuba edina država Latinske Amerike in Karibov, s katero EU ni podpisala še nobenega sporazuma; ker je 20 njenih držav članic podpisalo različne vrste dvostranskih sporazumov in vzdržujejo dobre odnose z otokom;

E.  ker je bilo Skupno stališče 96/697/SZVP razveljavljeno s Sklepom Sveta (SZVP) 2016/2233 z dne 6. decembra 2016;

F.  ker je bil leta 2008 ponovno vzpostavljen dialog na visoki ravni med EU in Kubo in se je nadaljevalo dvostransko razvojno sodelovanje; ker je Svet leta 2010 sprožil razpravo o prihodnosti odnosov med EU in Kubo ter februarja 2014 sprejel pogajalske smernice, nato pa so se aprila 2014 začela uradna pogajanja o sporazumu o političnem dialogu in sodelovanju, ki so se zaključila 11. marca 2016;

G.  ker sporazum o političnem dialogu in sodelovanju določa splošna načela in cilje za odnose med EU in Kubo, vključno s tremi glavnimi poglavji o političnem dialogu, sodelovanju in dialogu o sektorski politiki ter trgovini in trgovinskem sodelovanju;

H.  ker so človekove pravice vključene v poglavji o političnem dialogu in o sodelovanju; ker s sporazumom o političnem dialogu in sodelovanju obe strani znova potrjujeta, da spoštujeta univerzalne človekove pravice, kot so določene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah in drugih ustreznih mednarodnih instrumentih o človekovih pravicah; ker obe strani s tem sporazumom znova potrjujeta, da sta zavezani krepitvi učinkovitega multilateralizma in vloge Združenih narodov ter vsem načelom in ciljem Ustanovne listine Združenih narodov; ker bi moralo zunanje delovanje Unije v skladu s členom 21 Pogodbe o Evropski uniji voditi načela demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic – vključno s civilnimi, političnimi, ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi pravicami – in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva, načel enakosti in solidarnosti ter spoštovanja Ustanovne listine OZN in mednarodnega prava; ker bi se morali v tem smislu s tem sporazumom prizadevati za spoštovanje človekovih pravic ter zaščito demokracije in pravne države;

I.  ker sporazum o političnem dialogu in sodelovanju vključuje t. i. klavzulo o človekovih pravicah, ki je standardni bistveni element mednarodnih sporazumov EU in omogoča začasno prekinitev sporazuma v primeru kršitve določb o človekovih pravicah;

J.  ker sta se v poglavju o sodelovanju obe strani strinjali o širokih področjih in načinih sodelovanja, tudi o vprašanjih, kot so človekove pravice, upravljanje, pravosodje in civilna družba;

K.  ker je Kuba pripravljena sprejeti sodelovanje z EU v okviru evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice (EIDHR); ker so ključni cilji tega instrumenta podpiranje, razvijanje in utrditev demokracije v tretjih državah ter krepitev spoštovanja in upoštevanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin; ker s sporazumom o političnem dialogu in sodelovanju obe strani priznavata, da demokracija temelji na svobodno izraženi volji ljudi pri določanju svojih lastnih političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih sistemov ter njihovi polni udeležbi v vseh vidikih življenja.

L.  ker je bil dialog o človekovih pravicah med EU in Kubo, ki ga vodi posebni predstavnik EU za človekove pravice, vzpostavljen leta 2015; ker stanje na področju človekovih pravic še vzbuja skrb;

M.  ker so vprašanja, o katerih je tekla razprava na drugem srečanju v okviru dialoga o človekovih pravicah, ki je potekalo na Kubi junija 2016 in na katerem so sodelovala resorna ministrstva in agencije, vključevala svobodo združevanja in vprašanja človekovih pravic v večstranskem okviru, kot je smrtna kazen; ker je bilo 22. maja 2017 v Bruslju tretje srečanje v okviru dialoga o človekovih pravicah;

N.  ker je Evropski parlament kubanskim aktivistom že trikrat podelil nagrado Saharova za svobodo misli (Oswaldu Payáji leta 2002, Damam v belem leta 2005 in Guillermu Fariñasu leta 2010);

O.  ker je EU postala največja tuja vlagateljica na Kubi ter njena glavna izvozna in splošna trgovinska partnerica, pri čemer sta se skupno trgovanje in izvoz EU na Kubo med letoma 2009 in 2015 podvojila;

P.  ker je eno poglavje sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju namenjeno načelom mednarodne trgovine in obravnava sodelovanje na področju carine, trgovinske olajšave in diverzifikacijo, tehnične standarde in predpise, trajnostno trgovino ter spodbujanje stabilnega, preglednega in nediskriminatornega poslovanja ter režima za naložbe; ker bi liberalizacija trgovine, gospodarske in finančne naložbe, tehnološke inovacije in splošne svoboščine trga temu otoku omogočile, da posodobi svoje gospodarstvo;

Q.  ker je bil na Kubi leta 2011 po javni razpravi sprejet predlog reforme in posodobitve, in sicer v okviru dokumenta o usmeritvah gospodarske in socialne politike;

R.  ker sta se leta 2016 na Kubi začeli dve novi javni razpravi o zasnovi gospodarskega in socialnega modela ter nacionalnem načrtu gospodarskega in socialnega razvoja do leta 2030: nacionalna vizija, glavna področja in strateški sektorji;

S.  ker sta se EU in Kuba dogovorili, da bosta vidik enakosti spolov vključili v vsa področja medsebojnega sodelovanja in posvetili posebno pozornost preprečevanju vseh oblik nasilja proti ženskam ter boju proti njim;

T.  ker je Kuba podpisnica 11 od 18 konvencij Združenih narodov o človekovih pravicah, od katerih jih je 8 ratificirala; Ker Kuba ni ratificirala Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah;

U.  ker je Kuba ratificirala vseh osem temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela;

V.  ker je kubanska nacionalna skupščina od leta 1977 članica svetovne Medparlamentarne unije;

W.  ker je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela 26 resolucij zapored, v katerih je pozivala k odpravi embarga ZDA proti Kubi, in ker je bila oktobra 2016 takšna resolucija prvič sprejeta soglasno;

X.  ker je njegovo dolgotrajno stališče, ki ga je potrdil ob neštetih priložnostih in ga deli z evropskimi institucijami, v nasprotju z zakoni ekstrateritorialnosti, saj neposredno škodujejo kubanskemu prebivalstvu in vplivajo na dejavnosti evropskih podjetij;

1.  pozdravlja podpis sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju med EU in Kubo 12. decembra 2016 v Bruslju ter ugotavlja, da gre za instrument, ki bo zagotovil nov okvir za odnose med EU in Kubo, hkrati pa varoval interese EU in presegel skupno stališče iz leta 1996; poudarja, da je uspeh sporazuma odvisen od njegovega izvajanja in spoštovanja;

2.  ugotavlja, da imajo odnosi med EU in Kubo velik strateški pomen;

3.  poudarja, da so struktura, vsebina in dinamika sporazuma v skladu z načeli in vrednotami, ki so jih institucije EU določile za zunanjepolitične odnose;

4.  poudarja, da se je Svet EU dogovoril za vzpostavitev novega okvira za odnose s Kubo in se odločil tudi, da bo začel pogajanja ter jih v zelo kratkem času uspešno končal;

5.  poudarja zavezo, ki jo Kuba z EU sprejema, in odgovornost obeh strani za izpolnitev določb sporazuma, tudi s političnim dialogom;

6.  opozarja, da bo sporazum o političnem dialogu in sodelovanju kot prvi sporazum med EU in Kubo pomenil preobrat v dvostranskih odnosih med stranema; pozdravlja, da sta se obe strani strinjali, da bosta ta odnos gradili strukturirano ter vzajemno sprejeli načrt in obveznosti, zavezujoče za obe podpisnici;

7.  poudarja, da sta pomembni vključitev poglavja o političnem dialogu in vzpostavitev institucionaliziranega dialoga med EU in Kubo o človekovih pravicah; poziva EU, naj v tem dialogu ves čas podpira stališča Parlamenta do demokracije, univerzalnih človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot so svoboda izražanja, združevanja in političnega povezovanja in svoboda obveščanja v vseh njenih oblikah, ter njegovo „politiko podpiranja zagovornikov človekovih pravic po vsem svetu“; obe strani spodbuja, naj v tem dialogu vzpostavita jamstva za delo zagovornikov človekovih pravic in aktivno udeležbo celotne civilne družbe ter političnih akterjev opozicije brez omejitev; ugotavlja pa, da se z dialogom o človekovih pravicah samovoljna politično motivirana pridržanja na Kubi doslej še niso končala, temveč je – prav nasprotno – po podatkih kubanske komisije za človekove pravice in narodno spravo zatiranje v zadnjih letih čedalje pogostejše;

8.  poudarja pomen dialoga o človekovih pravicah med EU in Kubo in pozdravlja, da se je začel še pred zaključkom pogajanj o sporazumu o političnem dialogu in sodelovanju; ponavlja, da cilji politike EU v zvezi s Kubo vključujejo spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter omogočanje posodobitve gospodarstva in družbe, da bi se izboljšal življenjski standard kubanskega prebivalstva;

9.  ugotavlja, da si Kuba prizadeva vključiti v svoj pravni red temeljna načela Združenih narodov na področju človekovih pravic in pravic delavcev, ter jo poziva, naj ratificira še preostale konvencije Združenih narodov s področja človekovih pravic, in sicer Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah ter izbirni protokol h Konvenciji o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk; je seznanjen z delom kubanskega nacionalnega centra za spolno vzgojo; poziva kubansko vlado, naj si še naprej prizadeva za odpravo vseh oblik diskriminacije in marginalizacije skupnosti LGBT;

10.  poziva kubansko vlado, naj svojo politiko o človekovih pravicah uskladi z mednarodnimi standardi iz listin, izjav in mednarodnih instrumentov, katerih podpisnica je Kuba; vztraja, da se s preganjanjem in odvzemom prostosti oporečnikom zaradi njihovih idealov in mirnih političnih dejavnosti kršijo določbe iz Splošne deklaracije o človekovih pravicah in zato poziva k izpustitvi vseh oseb, ki so zaradi teh okoliščin v zaporu;

11.  opozarja, da sporazum o političnem dialogu in sodelovanju vključuje določbo o začasni prekinitvi sporazuma v primeru kršenja določb o človekovih pravicah; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj poskrbita za redno izmenjavo s Parlamentom o izvajanju tega sporazuma, izpolnjevanju vzajemnih obveznosti, ki jih sporazum vsebuje, zlasti pa izvrševanju vseh določb človekovih in okoljskih pravic ter pravic delavce, omenjenih v tej resoluciji; poziva ESZD, naj si pri izvajanju sporazuma prizadeva zlasti prek delegacije EU čim bolj natančno spremljati razmere na področju človekovih in temeljnih pravic v Kubi ter o tem poroča Parlamentu;

12.  poudarja, da bi moral sporazum o političnem dialogu in sodelovanju prispevati k izboljšanju življenjskih pogojev in socialnih pravic državljanov Kube, in potrjuje, da si je pomembno sistematično prizadevati za spodbujanje vrednot demokracije in človekovih pravic, vključno s svobodo izražanja, združevanja in zbiranja;

13.  pozdravlja izrecne navedbe v sporazumu o političnem dialogu in sodelovanju, da je civilna družba akter sodelovanja; izraža globoko solidarnost s prebivalstvom Kube in napredkom v smeri demokracije ter spoštovanja in spodbujanja temeljnih svoboščin; spodbuja obe pogodbeni strani, naj spodbujata aktivno vlogo kubanske civilne družbe v fazi izvajanja sporazuma;

14.  želi spomniti, da ima kubanska civilna družba pomembno vlogo pri gospodarskem in demokratičnem razvoju države; poudarja, da mora imeti civilna družba vodilno vlogo na vseh področjih tega sporazuma, vključno s tistimi, ki se nanašajo na razvojno pomoč; želi spomniti, da je Parlament kubansko civilno družbo za njeno vlogo pri spodbujenem uveljavljanju človekovih pravic in demokracije na Kubi podprl z nagrado Saharova;

15.  znova spominja, da je internetna povezljivost na Kubi med najslabšimi na svetu ter da je dostop do interneta izredno drag, vsebina pa ostaja omejena; pozdravlja, da več Kubancev dobiva dostop do interneta, a hkrati meni, da bi morala vlada sprejeti dodatne ukrepe za spodbujanje necenzuriranega dostopa in izboljšanje digitalnih pravic prebivalstva;

16.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v primernih časovnih obdobjih in v skladu s sistemom usklajevanja, predvidenem v sporazumu o političnem dialogu in sodelovanju, obvešča Parlament o tem, kako se sporazum razvija in izvaja;

17.  je seznanjen s procesom normalizacije odnosov med Kubo in Združenimi državami Amerike, v okviru katerega sta državi leta 2015 ponovno vzpostavili diplomatske odnose, in spodbuja k nadaljnjim prizadevanjem;

18.  ponavlja svojo dolgotrajno doktrino, ki jo deli z drugimi evropskimi institucijami in jo je potrdil ob neštetih priložnostih, da nasprotuje zakonom in ukrepom z ekstrateritorialnim učinkom, saj škodujejo kubanskemu prebivalstvu in moteče vplivajo na dejavnosti evropskih podjetij;

19.  priznava, da lahko sporazum o političnem dialogu in sodelovanju prispeva k postopkom reforme, prilagajanja in posodabljanja, ki so na Kubi že predlagani, zlasti kar zadeva diverzifikacijo mednarodnih partneric Kube ter vzpostavitev splošnega okvira za politični in gospodarski razvoj; poudarja, da bi tesnejši politični in gospodarski odnosi s Kubo lahko pripomogli k spodbujanju političnih reform v tej državi v skladu z željami njenih prebivalcev; poziva evropske institucije in države članice, naj pomagajo pri gospodarskem in političnem prehodu na Kubi ter spodbujajo razvoj v smeri vzpostavitve demokratičnih in volilnih standardov, pri katerih bodo spoštovane temeljne pravice vseh državljanov; podpira uporabo različnih instrumentov zunanje politike EU, zlasti evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice, za okrepitev dialoga EU s kubansko civilno družbo in tistimi, ki podpirajo miren prehod na Kubi;

20.  ugotavlja, da sporazum o političnem dialogu in sodelovanju kot prvi sporazum med EU in Kubo uvaja nov pravni okvir za odnose in zajema poglavje o trgovini in trgovinskem sodelovanju, katerega cilj je vzpostaviti bolj predvidljivo in pregledno okolje za lokalne in evropske gospodarske akterje;

21.  poudarja, da del sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju, ki se nanaša na trgovino in trgovinsko sodelovanje, ne določa trgovinskih preferencialov za Kubo; opozarja, da ta del zajema carinsko sodelovanje, olajševanje trgovine, intelektualno lastnino, sanitarne in fitosanitarne ukrepe, tehnične ovire za trgovino, tradicionalno in ročno izdelano blago, trgovino in trajnostni razvoj, sodelovanje na področju trgovinske zaščite, pravila o poreklu in naložbe;

22.  ugotavlja, da je sporazum o političnem dialogu in sodelovanju platforma za širitev dvostranskih trgovinskih in naložbenih odnosov ter vzpostavitev konvencionalnih temeljev za trgovinske in gospodarske odnose med EU in Kubo;

23.  podpira dolgotrajno prakso, ki jo je na zaslišanju 29. septembra 2014 potrdila tudi komisarka Cecilia Malmström, po kateri se trgovinske in naložbene določbe politično pomembnih sporazumov ne začnejo začasno uporabljati, dokler jih ne odobri Parlament; poziva Svet, Komisijo in ESZD, naj nadaljujejo to prakso in jo razširijo na vse mednarodne sporazume, povezane z zunanjim delovanjem EU, kadar se, kot v primeru sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju, nanašajo na trgovinske vidike;

24.  meni, da bo sporazum spodbujal dialog in gospodarsko sodelovanje, omogočil predvidljivo in pregledno poslovno okolje ter razvoj trdnejšega in stabilnejšega prihodnjega okvira, s katerim bo zagotovljeno, da bodo lahko Kubanci – skupaj s podjetji in posamezniki iz EU – sodelovali pri naložbah;

25.  prav tako poziva evropske družbe, ki delujejo na Kubi, zlasti tiste, ki prejemajo kredite ali javno finančno pomoč, naj uveljavljajo enake delavske in etične standarde kot v državah izvora;

26.  pozdravlja dejstvo, da je Kuba ratificirala vseh osem temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela, in poziva k zavezam glede hitrega začetka njihovega izvajanja; odločno poziva Kubo in vse države, s katerimi je država sklenila sporazume oziroma se o njih še pogaja, naj ratificirajo in upoštevajo predpise Mednarodne organizacije dela in agende za dostojno delo ter prepovedo vse oblike izkoriščanja delavcev; ugotavlja, da so na nekaterih področjih pod vprašajem socialne in delavske pravice, na primer pri praksi zaposlovanja v državnih kubanskih podjetjih in praksi zaseganja plačil v sektorju turizma; v zvezi s tem poudarja, da morajo za vse delavce veljati osrednje delavske pravice in ustrezno socialno varstvo v skladu s konvencijami Mednarodne organizacije dela, in poziva obe strani, naj si v skladu s členom 38 sporazuma o političnem dialogu in sodelovanju prizadevata za to;

27.  ugotavlja, da je EU največja izvozna partnerica in druga največja trgovinska partnerica Kube, pa tudi njena največja tuja vlagateljica; poudarja, da zunanja trgovinska politika EU ne določa trgovinskih preferencialov za Kubo in da veljajo tarifne stopnje EU, kakor je sporočila Svetovna trgovinska organizacija; opozarja, da je Kuba zaradi reforme Splošne sheme preferencialov EU (GSP) januarja 2014 izgubila trgovinske preferenciale za izvoz v EU, saj je dosegla kategorijo države z višjim srednjim dohodkom ter ni več izpolnjevala meril upravičenosti; prav tako poudarja, da trgovina še vedno predstavlja le zmeren delež gospodarstva Kube, saj izvoz in uvoz skupaj znašata 26,4 % BDP;

28.  predlaga, da se raziščejo možnosti, s katerimi bi bilo mogoče Kubo v prihodnje vključiti v sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in državami Cariforuma, ki vsebuje številna posebna in koristna poglavja o trgovinskem sodelovanju in bi Kubi omogočil nadaljnje regionalno povezovanje;

29.  ugotavlja, da je Kuba članica Svetovne trgovinske organizacije, zato poudarja, da je treba spoštovati njena temeljna načela, kot so olajševanje trgovine, sporazumi o trgovinskih ovirah, sanitarni in fitosanitarni ukrepi ter instrumenti trgovinske zaščite;

30.  poziva Kubo, naj ratificira sporazum STO o olajševanju trgovine, ki je začel veljati februarja 2017; pozdravlja, da je bil v državi ustanovljen odbor za olajševanje trgovine in v zvezi s tem poziva Komisijo in ESZD, naj mu zagotavljata tehnično podporo;

31.  poudarja, da je carinsko sodelovanje pomembno področje, ki bi ga bilo treba razviti, da bi bilo mogoče obravnavati pomembne izzive, kot so med drugim varnost meja, javno zdravje, zaščita geografskih označb, boj proti ponarejanju blaga ter boj proti terorizmu; poziva Komisijo in ESZD, naj zagotovita tehnično in finančno pomoč ter z vzajemnim soglasjem vzpostavita dvostranske instrumente, s katerimi bi Kubi pomagala pri izvajanju ukrepov za olajševanje trgovine in informacijskih storitev;

32.  poudarja, da je treba izvoz iz Kube diverzificirati, tako da ne bo zajemal zgolj tradicionalnih proizvodov, in poziva Komisijo, naj ustanovi priložnostne trgovinske pisarne, ki bi omogočale izmenjavo primerov najboljše prakse ter kubanskim izvoznikom posredovale znanje, s katerim bi izboljšali dostop blaga na trg EU;

33.  pozdravlja vlogo Svetovne carinske organizacije pri zagotavljanju strateške podpore kubanskim Aduanas General de la República (AGR) v sklopu programa Mercator, da bi bilo mogoče oceniti pripravljenost na začetek izvajanja sporazuma STO o olajševanju trgovine; poudarja, kako pomembno je, da so ADR proaktivni pri izvajanju tega sporazuma, in poziva Komisijo, naj pomaga Kubi pri tem procesu;

34.  je seznanjen z ukrepi, ki so jih kubanski organi sprejeli, da bi spodbudili svobodno podjetništvo in gospodarsko liberalizacijo; poudarja, kako pomembno je postopno krepiti zasebni sektor; poudarja, da bodo za močno okrepitev tujih naložb za izboljšanje fizične in tehnološke infrastrukture države in izgradnjo konkurenčnega kubanskega proizvodnega sistema potrebni nadaljnji gospodarski in finančni ukrepi ter predpisi, ki bodo državi zagotavljali pravno varnost, tudi z neodvisnimi, preglednimi in nepristranskimi institucijami, in gospodarsko stabilnost; poudarja, da lahko Kuba gradi na izkušnjah, ki jih imajo države članice EU na tem področju;

35.  poziva k vključitvi Kube kot države upravičenke v okviru zunanjega mandata EIB, če bo izpolnila zahteve, ki jih določi EIB;

36.  pozdravlja, da so bile v sporazum o političnem dialogu in sodelovanju vključene določbe za trajnostni gospodarski, socialni in okoljski razvoj na Kubi, zlasti zaveza o prizadevanjih za uresničitev agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih ciljev trajnostnega razvoja ob upoštevanju akcijske agende iz Adis Abebe o financiranju za razvoj; poziva strani, naj po ratifikaciji sporazuma hitro vzpostavita poseben dialog o izvajanju agende za trajnostni razvoj do leta 2030;

37.  želi spomniti, da so bili diplomatski odnosi med EU in Kubo vzpostavljeni leta 1988, da je Kuba od leta 1984 upravičena do razvojne oziroma humanitarne pomoči EU in da trenutno v okviru uredbe o instrumentu za razvojno sodelovanje od EU prejema pomoč v višini 50 milijonov EUR za obdobje 2014–2020;

38.  opozarja, da bo sporazum olajšal vključevanje Kube v programe EU in okrepil izvajanje večletnega okvirnega programa za obdobje 2014–2020, da se spodbudi strategija gospodarske in socialne posodobitve, ki jo je sprejela kubanska vlada;

39.  je zaskrbljen, ker bi Kubi, ki jo je odbor za razvojno pomoč pri OECD uvrstil med „države z višjim srednjim dohodkom“, v okviru uredbe o instrumentu za razvojno sodelovanje razvojno pomoč lahko postopno ukinili; meni, da dejstvo, da gre za otoško državo v razvoju, v kateri se že tako težke ekonomske razmere zaradi enostranskih prisilnih ukrepov še zaostrujejo, upravičuje sprejetje ukrepov, na osnovi katerih bo Kuba lahko še naprej prejemala pomoč EU, meni pa tudi, da bi bilo treba to pri prihodnji vmesni oceni uredbe o instrumentu za razvojno sodelovanje še posebej upoštevati;

40.  podpira, da sta obe strani ponovno potrdili, da morajo vse razvite države za uradno razvojno pomoč nameniti 0,7 % svojega bruto nacionalnega dohodka, gospodarstva v vzponu in države z višjim srednjim dohodkom pa si morajo zastaviti cilje za povečanje svojega prispevka k mednarodnemu javnemu financiranju;

41.  pozdravlja spodbujanje enakosti spolov v okviru vseh ustreznih področij sodelovanja, vključno s trajnostnim razvojem;

42.  priznava in pozdravlja pomembno vlogo, ki jo ima Kuba pri sodelovanju jug-jug, njeno zavezanost in mednarodno solidarnost, ki se kažeta v obliki prispevkov za humanitarno pomoč, zlasti v zdravstvu in izobraževanju;

43.  ugotavlja, da je sporazum za Kubo priložnost, da se bolj vključi v programe EU in dobi boljši dostop do njih, vključno s programom Obzorje 2020, okvirnim programom za raziskave in inovacije ter programom Erasmus+ za izobraževanje, usposabljanje, mlade in šport, kar bi lahko spodbudilo tesnejše akademske in medosebne izmenjave;

44.  ugotavlja, da bo sporazum o političnem dialogu in sodelovanju tudi instrument za spodbujanje skupnih rešitev za svetovne izzive, kot so migracije, boj proti terorizmu in podnebne spremembe, na večstranskih forumih;

45.  potrjuje svojo odločitev, da bo na Kubo poslal uradno delegacijo Odbora za zunanje zadeve Evropskega parlamenta; poziva kubanske oblasti, naj delegacijam EP dovolijo, da vstopajo v državo in dostopajo do svojih sogovornikov;

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Kube.

(1) UL L 322, 12.12.1996, str. 1.
(2) UL L 337 I, 13.12.2016, str. 41.
(3) Sprejeta besedila z navedenega dne, P8_TA(2017)0296.
(4) UL C 201 E, 18.8.2005, str. 83.
(5) UL C 288 E, 25.11.2006, str. 81.
(6) UL C 146 E, 12.6.2008, str. 377.
(7) UL C 349 E, 22.12.2010, str. 82.

Pravno obvestilo