Kazalo 
Sprejeta besedila
Torek, 14. marec 2017 - StrasbourgKončna izdaja
Odgovorno lastništvo in oskrba enoprstih kopitarjev
 Živo srebro ***I
 Dolgoročno sodelovanje delničarjev in izjava o upravljanju podjetij ***I
 Nadzor nabave in posedovanja orožja ***I
 Izrabljena vozila, odpadne baterije in akumulatorji ter odpadna električna in elektronska oprema ***I
 Odpadki ***I
 Odlaganje odpadkov na odlagališčih ***I
 Embalaža in odpadna embalaža ***I
 Enakost žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2014/2015
 Enako obravnavanje moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi
 Sredstva EU za enakost spolov
 Posledice velepodatkov na temeljne pravice
 Minimalni standardi za zaščito gojenih kuncev

Odgovorno lastništvo in oskrba enoprstih kopitarjev
PDF 293kWORD 60k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2017 o odgovornem lastništvu in oskrbi kopitarjev (2016/2078(INI))
P8_TA(2017)0065A8-0014/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 39, 42 in 43 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), ki opredeljujejo delovanje skupne kmetijske politike in skupne ribiške politike,

–  ob upoštevanju člena 114 PDEU o vzpostavitvi in delovanju enotnega trga,

–  ob upoštevanju Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju člena 168(4)(b) PDEU o ukrepih na veterinarskem in fitosanitarnem področju, katerih neposredni cilj je varovanje javnega zdravja,

–  ob upoštevanju člena 13 PDEU, v skladu s katerim Unija in države članice pri oblikovanju in izvajanju politik Unije na področju kmetijstva, ribištva, prometa, notranjega trga, raziskav in tehnološkega razvoja ter vesolja v celoti upoštevajo zahteve za dobrobit živali kot čutečih bitij, pri čemer spoštujejo zakonodajne ali upravne določbe in ustaljene običaje držav članic zlasti glede verskih obredov, kulturnih tradicij in regionalne dediščine,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/429 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali („Pravila o zdravju živali“)(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 z dne 22. decembra 2004 o zaščiti živali med prevozom in postopki, povezanimi z njim, in o spremembi Direktiv 64/432/EGS in 93/119/ES ter Uredbe (ES) št. 1255/97(2),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1099/2009 z dne 24. septembra 2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi(3),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali(4),

–  ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/262 z dne 17. februarja 2015 o določitvi pravil v skladu z direktivama Sveta 90/427/EGS in 2009/156/ES v zvezi z metodami za identifikacijo enoprstih kopitarjev (uredba o potnih listih za enoprste kopitarje)(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/1012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o zootehniških in genealoških pogojih za rejo, trgovino s čistopasemskimi plemenskimi živalmi, hibridnimi plemenskimi prašiči in njihovim zarodnim materialom ter za njihov vstop v Unijo ter o spremembi Uredbe (EU) št. 652/2014, direktiv Sveta 89/608/EGS in 90/425/EGS ter razveljavitvi določenih aktov na področju reje živali („uredba o reji živali“),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (ES) št. 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008(7),

–  o upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 23. aprila 2015 v zadevi C-424/13 Zuchtvieh-Export GmbH proti Stadt Kempten,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije „Evropa 2020 – strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1337/2013 z dne 13. decembra 2013 o določitvi pravil za uporabo Uredbe (EU) št. 1169/2011(8) v zvezi z navedbo države izvora ali kraja porekla za meso,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Evropa, prva svetovna turistična destinacija – nov okvir evropske turistične politike (COM(2010)0352),

–  ob upoštevanju ugotovitev Komisije v študiji EDUCAWEL(9),

–  ob upoštevanju načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije za zaščito rejnih živali,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0014/2017),

A.  ker je sektor enoprstih kopitarjev v EU vreden več kot 100 milijard EUR letno(10) in je samo v letu 2013 prinesel dodatnih 27,3 milijarde EUR skupnega prometa pri stavah, pri čemer so vlade držav članic prejele 1,1 milijarde EUR(11);

B.  ker zgolj industrija konjeniškega športa zagotavlja približno 900 000 delovnih mest, pet do sedem enoprstih kopitarjev ustvarja eno delovno mesto s polnim delovnim časom, ta delovna mesta, ki jih ni mogoče preseliti, pa so na ekonomsko občutljivih podeželskih območjih;

C.  ker sektor enoprstih kopitarjev ustrezno izpolnjuje cilje evropske politike za razvoj podeželja, ki temelji na kmetijski vzdržnosti, trajnostnemu upravljanju naravnih virov in spodbujanju vključevanja prebivalcev podeželja v družbo; ker se enoprsti kopitarji še zelo uporabljajo v kmetijstvu, kjer so bile odkrite nove možnosti za uporabo, na primer za proizvodnjo osličjega mleka, ter nove možnosti in koristi za proizvajalce in potrošnike z nadaljnjim razvijanjem teh proizvodov;

D.  ker sektor enoprstih kopitarjev aktivno prispeva k uresničevanju ciljev strategije Evropa 2020 za trajnostni razvoj, ki temelji na bolj zelenem gospodarstvu in vključujoči rasti, in ker je sektor enoprstih kopitarjev pomemben zaradi bistvenega prispevka k okoljskemu, gospodarskemu in socialnemu razvoju podeželja;

E.  ker je Evropska unija največji svetovni trg za industrijo konjeniškega športa(12);

F.  ker so bili enoprsti kopitarji, ki naj bi jih bilo v EU približno 7 milijonov, skozi zgodovino tesno povezani s človekom, danes pa se uporabljajo za zelo različne namene: za tekmovanja in prosti čas, kot delovne živali v prometu, turizmu, pri vedenjskih, rehabilitacijskih in vzgojnih terapijah, v športu, izobraževanju, gozdarstvu in kmetijstvu, kot vir mleka in mesa, za poskuse na živalih, hkrati pa so tudi divje in napol divje živali; ker enoprsti kopitarji prispevajo tudi k ohranjanju biotske raznovrstnosti in trajnosti podeželja ter lahko v svojem življenju opravljajo različne naloge;

G.  ker se odgovorno lastništvo in skrb za enoprste kopitarje začne s primerno skrbjo za zdravje živali in ustreznimi pogoji za njihovo dobrobit in ker mora biti dobrobit živali v središču vseh dejavnosti enoprstih kopitarjev; ker se regulativno okolje na ravni EU med državami članicami razlikuje in ker se sedanja zakonodaja znotraj EU različno izvaja, kar povzroča izkrivljanje konkurence in slabšanje dobrobiti živali;

H.  ker so enoprsti kopitarji najbolj prevažane živali v EU glede na njihovo populacijo(13) in ker je čas prevoza živali resen problem za evropske državljane, ki zahtevajo krajši čas prevoza, saj se enoprsti kopitarji včasih prevažajo v EU in iz nje v vozilih, ki niso primerna za prevoz kopitarjev, na dolgih razdaljah po cesti, morju in zraku, preden prispejo na končni cilj;

I.  ker se podatki o premikih enoprstih kopitarjev za komercialne namene beležijo v sistemu TRACES (Trade Control and Expert System), ti podatki pa se objavljajo samo enkrat letno in z dveletnim zamikom;

J.  ker bi lahko pristojni organi in druge organizacije s pomočjo lahko dostopnih podatkov bolje spremljali učinke na zdravje živali in preučevali nadaljnje kazalce slabe biološke zaščite;

K.  ker ni na voljo dovolj podatkov za neposredno določitev števila enoprstih kopitarjev, ki se uporabljajo za delo na malih in delno samooskrbnih kmetijah, od katerih so številne v novejših državah članicah, ter v turizmu;

L.  ker je Svetovna organizacija za zdravje živali maja 2016 sprejela smernice o enoprstih kopitarjih za delo(14) v zvezi s spoštovanjem petih temeljnih svoboščin živali, in sicer, da se jim prizanese z lakoto, žejo, strahom in stisko, fizičnim neugodjem, toplotno obremenitvijo in bolečino ter da se jim omogoči običajno vedenje;

M.  ker enoprsti kopitarji lokalnim skupnostim in podeželju zagotavljajo dragocena delovna mesta in dohodek od kmetijstva, konjeniških dejavnosti in turizma, ki jih ni mogoče preseliti, vendar je dobrobit nekaterih enoprstih kopitarjev ogrožena, turisti pa pogosto nimajo dovolj znanja, da bi prepoznali težave z dobrobitjo živali in problem odpravili(15);

N.  ker oznake o dobrobiti, ki jih je uvedel sektor, lahko pomagajo, da se dejavnosti ustrezno odvijajo in da je javnost ustrezno obveščena;

O.  ker se lahko z neomejeno, neselektivno in neodgovorno vzrejo enoprstih kopitarjev vzredijo živali brez ekonomske vrednosti, ki imajo pogosto hude težave s počutjem, zlasti v času gospodarske krize; ker sta Parlament in Svet pravkar sprejela zakonodajo o uskladitvi predpisov v zvezi z zootehniškimi in genealoškimi pogoji za rejo čistopasemskih plemenskih živali, tudi enoprstih kopitarjev, da bi okrepila konkurenčnost in ureditev rejskega sektorja EU, kakovost informacij o vzreji in identifikaciji čistopasemskih plemenskih živali, zlasti enoprstih kopitarjev;

P.  ker se od leta 2008 v zahodnih državah članicah povečuje število zapuščenih enoprstih kopitarjev, zlasti tam, kjer so postali drago razkošje in veliko finančno breme, ne pa vir dohodka; ker se Komisija in države članice niso primerno in ustrezno odzvale za rešitev tega problema;

Q.  ker je mogoče večino teh primerov pripisati zasebnim lastnikom in niso reprezentativni za pretežni del profesionalne konjereje v Evropi;

R.  ker so enoprsti kopitarji družabne živali s kognitivnimi sposobnostmi in močno čustveno navezanostjo in ker se uporabljajo pri najrazličnejših izobraževalnih programih in programih za usposabljanje, terapijah in rehabilitacijah, tudi pri motnjah avtističnega spektra, cerebralni paralizi, primerih možganske kapi, učnih ali jezikovnih motnjah in težavah, rehabilitaciji storilcev kaznivih dejanj, psihoterapiji, posttravmatski stresni motnji ter pri zdravljenju odvisnosti;

S.  ker so lastniki pred težko odločitvijo, kadar ne morejo več ustrezno skrbeti za svoje enoprste kopitarje, delno zaradi visokih veterinarskih stroškov, in ker je v nekaterih državah članicah evtanazija pogosto prvi izhod za lastnike, ki ne morejo kriti teh stroškov in stroškov za zagotavljanje dobrobiti živali; ker je v drugih državah evtanazija enoprstih kopitarjev možna le, če obstaja jasna nujna veterinarska potreba, ne glede na dolgoročno dobrobit same živali;

T.  ker v številnih državah zunaj Unije na enoprste kopitarje ne gledajo kot na živali za prehrano in ker se njihovo meso redno uvaža iz teh držav in prodaja na trgu EU; ker so te razmere zaskrbljujoče za dobrobit živali in ker povzročajo izkrivljanje konkurence, saj EU zaenkrat ne dovoljuje, da meso evropskih konj, ki niso bili od samega začetka namenjeni za proizvodnjo hrane in zakol, vstopi v prehransko verigo za ljudi, večja fleksibilnost pa je možna za meso, uvoženo iz tretjih držav;

1.  priznava velik gospodarski, okoljski in socialni prispevek enoprstih kopitarjev v EU ter bistvene kulturne in izobraževalne vrednote, ki so z njimi neposredno povezane, denimo spoštovanje živali in okolja;

2.  poudarja, da se enoprsti kopitarji na kmetijah čedalje bolj uporabljajo za izobraževalne, športne, terapevtske in rekreativne namene, saj želijo nekateri kmeti razvejati svojo dejavnost in povečati prihodek, ter poudarja, da prisotnost enoprstih kopitarjev omogoča večfunkcionalnost kmetijskega gospodarstva, kar povečuje zaposlovanje na podeželju in prispeva k razvoju odnosov med mestom in podeželjem, lokalno trajnost in kohezijo;

3.  poziva, naj se sektor enoprstih kopitarjev, ki bistveno prispeva k uresničevanju splošnih in strateških ciljev EU, bolj priznava na evropski ravni in bolj vključi v različne mehanizme v okviru skupne kmetijske politike, tudi v neposredno pomoč iz prvega stebra ali drugega stebra;

4.  ugotavlja, da dobro zdravje enoprstih kopitarjev in njihova dobrobit krepita ekonomske rezultate kmetij in povezanih podjetij ter na splošno koristita podeželskemu gospodarstvu, obenem pa se upoštevajo povečane zahteve državljanov EU po višjih standardih za zdravje in dobrobit živali;

5.  poziva Komisijo, naj prizna status delovnih živali za enoprste kopitarje kot pomembno orodje pri kmetijskih dejavnostih na podeželskih območjih v Evropi, zlasti na gorskih in težko dostopnih območjih;

6.  poudarja, da bi morali imeti lastniki enoprstih kopitarjev osnovno znanje o reji kopitarjev in da lastništvo pomeni tudi osebno odgovornost za standarde zdravja in dobrobiti živali v njihovi oskrbi;

7.  poudarja, da bi morala biti izmenjava znanja med lastniki enoprstih kopitarjev, pa tudi med državami članicami, pomembna za dosego teh standardov, ter ugotavlja, da so nova znanstvena dognanja, razvoj na področju zakonodaje in učne metode pomagali izboljšati delovne metode strokovnjakov za enoprste kopitarje, kar je prispevalo tudi k izboljšanju njihove dobrobiti;

8.  ugotavlja, da se večina lastnikov in oskrbnikov enoprstih kopitarjev obnaša odgovorno; poudarja, da lahko večje spodbujanje dobrobiti živali uspe le v okviru ekonomsko vzdržnih proizvodnih sistemov;

9.  ugotavlja, da morajo strokovnjaki ostati ekonomsko vzdržni, hkrati pa se učinkovito soočati z novimi izzivi, kot so omejeni naravni viri, učinki podnebnih sprememb ter izbruhi in širjenje novih bolezni;

10.  spodbuja države članice, naj zagotovijo primerne pogoje, ki bodo kmetijskim gospodarstvom omogočali vzdržnost;

11.  poudarja, da so prihodnji referenčni centri za zdravje živali velikega pomena za boljšo raven skladnosti z zakonodajo ter njeno izvrševanje, skupaj s širjenjem informacij in najboljše prakse o dobrobiti živali, kot je opredeljena na podlagi desetih načel Mednarodne organizacije za zdravje živali;

12.  poziva Komisijo, naj Eurostatu naroči študijo, kjer bo analiziran gospodarski, okoljski in socialni učinek vseh vidikov sektorja enoprstih kopitarjev, ter naj redno posreduje statistične podatke o uporabi storitev, prevozih in zakolih kopitarjev;

13.  poziva Komisijo, naj razvije smernice za dobro prakso v sektorju enoprstih kopitarjev za različne uporabnike in strokovnjake, pripravljene v sodelovanju z deležniki in organizacijami iz sektorja enoprstih kopitarjev, ki naj temeljijo na že obstoječih smernicah in kjer naj bo poudarek na dobrobiti, skrbi za vedenje in oskrbi ob koncu življenja za vsako posamezno vrsto;

14.  poziva Komisijo, naj zagotovi enako uporabo smernic EU ter naj sprosti sredstva za prevod tega dokumenta;

15.  poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo dobre prakse in izobraževalnih programov, naj zbere dobre primere iz različnih držav članic na področju dobrobiti živali ter naj podpre pripravo in širjenje informacij o tem, kako na podlagi „petih svoboščin“ in ne glede na njihovo vlogo poskrbeti za potrebe enoprstih kopitarjev skozi vse njihovo življenje;

16.  poziva Komisijo, naj pri pripravi smernic za dobro prakso v sektorju enoprstih kopitarjev upošteva večfunkcionalno vlogo enoprstih kopitarjev, tako da vključi smernice za odgovorno rejo, zdravje in dobrobit živali ter o koristih sterilizacije enoprstih kopitarjev, dela v turizmu, kmetijstvu in gozdarstvu, o ustreznem prevozu in zakolu ter zaščiti pred goljufivimi praksami, vključno z dopingom, ter priporoča, naj se v sodelovanju s predstavniškimi poklicnimi kmetijskimi združenji, priznanimi v EU, te smernice posredujejo rejcem, društvom rejcev enoprstih kopitarjev, kmetijam, hlevom, zavetiščem, prevoznikom in klavnicam, dostopne pa naj bodo v različnih oblikah in jezikih;

17.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo delo Evropske konjske mreže (European Horse Network) in Evropskega združenja državnih kobilarn (European State Stud Association), saj imata kot platforma za izmenjavo dobrih praks pomembno vlogo pri razvoju evropskega konjskega sektorja in za ohranitev tradicij, veščin, starih konjskih pasem in vplivnosti sektorja;

18.  poziva Komisijo, naj prek sistema kmetijskega svetovanja izobraževalne vire o dobrobiti na kmetijah razširi na strokovnjake v neposrednem stiku z enoprstimi kopitarji, kot so veterinarji, rejci živali in lastniki konj, ter na širši krog uporabnikov, da bi se vključili tudi dobrobit in vzreja enoprstih kopitarjev ter poudaril pomen usposabljanja in obveščanja;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj uporabljajo sisteme za prenos znanja za širjenje dobre prakse in poslovnih modelov, osveščanje glede težav in spodbujanje inovacij in novih idej; ugotavlja, da v nekaterih državah članicah že obstajajo sheme za prenos znanja v sektorju enoprstih kopitarjev;

20.  poziva Komisijo, naj si ponovno prizadeva za pripravo evropske listine za trajnostni in odgovorni turizem ter naj posreduje jasne informacije, da se bodo pri odločanju o uporabi storitev enoprstih kopitarjev za delo turisti in deležniki lahko odločali v prid dobrobiti živali; poudarja, da bi morala listina temeljiti na obstoječih listinah kakovosti, ki so jih pripravila priznana, reprezentativna in poklicna kmetijska združenja, ter ugotavlja, da medtem ko imajo nekatere države članice stroge smernice o delovnih pogojih in delovnem času, v drugih državah članicah ta oblika zaščite manjka;

21.  poziva Komisijo, naj za države članice pripravi smernice o turističnih modelih, ki bodo v prid dobrobiti enoprstih kopitarjev, ki se uporabljajo za delo;

22.  poziva države članice, naj pripravijo prostovoljne delovne smernice, vključno z delovnim časom in časom za počitek, da se enoprsti kopitarji, ki se uporabljajo za delo, zaščitijo pred prekomernim delom in ekonomskim izkoriščanjem;

23.  poziva Komisijo, naj bodo podatki iz sistema TRACES na voljo javnosti mnogo hitreje kot doslej;

24.  poudarja, da je obstoječa zakonodaja EU o dobrobiti živali med prevozom in s tem povezanimi dejavnostmi oblikovana tako, da preprečuje poškodbe in trpljenje živali ter zagotavlja ustrezne pogoje in trajanje prevoza, a je zaskrbljen, ker organi v mnogih državah članicah pomanjkljivo izvajajo zakonodajo EU o dobrobiti živali med prevozom;

25.  poziva Komisijo, naj v vseh državah članicah zagotovi ustrezno uporabo ter učinkovito in enotno izvrševanje veljavne zakonodaje EU o prevozu živali ter zakonsko obveznem poročanju;

26.  poziva države članice, ki izvažajo enoprste kopitarje, naj najdejo način za spodbujanje zakola na njihovem ozemlju, kjer je to mogoče, da se tako prepreči prevoz živih živali, ter poziva Komisijo, naj vzpostavi mehanizem za učinkovit nadzor nad skladnostjo z zakonodajnimi in regulativnimi določbami v sedanjem in bodočem zakonodajnem okviru;

27.  poziva Komisijo, naj predlaga krajši najdaljši čas vožnje za prevoz konjev za zakol, v skladu z ugotovitvami Evropske agencije za varnost hrane, ter pri tem upošteva smernice za prevoz enoprstih kopitarjev, ki jih pripravijo strokovnjaki iz sektorja, in posebnosti sektorjev enoprstih kopitarjev v različnih državah;

28.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo smernice, spodbujajo in okrepijo znanstvene raziskave ter naj uporabljajo obstoječe raziskave o dobrobiti enoprstih kopitarjev ob zakolu, da se razvijejo bolj humane metode zakola, primernejše za enoprste kopitarje, ter naj dokumente s smernicami posredujejo pristojnim organom držav članic;

29.  poziva države članice, naj se popolnoma in ustrezno zavežejo inšpekcijskim pregledom ter redno preverjajo klavnice na svojem ozemlju, ki imajo dovoljenje za sprejem enoprstih kopitarjev, in zagotovijo, da bodo lahko zadostile posebnim potrebam za dobrobit teh živali, zlasti kar zadeva prostore in kvalifikacijo osebja;

30.  poziva Komisijo, naj se loti priprave potrjenih kazalnikov za dobrobit živali, ki bi jih bilo treba uporabljati pri ocenjevanju dobrobiti enoprstih kopitarjev, opredeljevanju obstoječih problemov in uvajanju izboljšav, ob zagotavljanju praktičnega izvajanja in koristi za sektor, ter meni, da je pomembno vključiti deležnike, ki so uvedli podobna orodja v EU, in pri določitvi kazalnikov za dobrobit živali tesno sodelovati s predstavniki poklicnih združenj sektorja enoprstih kopitarjev;

31.  poziva Komisijo in države članice, naj lastnike konj spodbujajo k ustanavljanju združenj;

32.  poudarja pomen humanega ravnanja z enoprstimi kopitarji in njihove dobrobiti ter načela, da noben lastnik, dreser, konjušnik ali druga oseba ne sme kruto ravnati z živalmi in jih zlorabljati;

33.  poziva države članice, naj izvajajo strožjo zakonodajo glede zapuščanja živali ter slabega ravnanja z njimi, vključno s posebnimi ukrepi za boj proti zapuščanju živali, ter naj celovito in ustrezno raziščejo poročila o nehumanih praksah in kršitvah dobrobiti enoprstih kopitarjev;

34.  ugotavlja, da obstajajo razlike med vrstami kopitarjev, zaradi katerih so različne tudi potrebe glede dobrobiti, vključno z zahtevami glede oskrbe ob koncu življenja in glede zakola;

35.  poziva Komisijo, naj s študijo razišče in dokumentira te razlike ter naj izda posebne smernice za posamezno vrsto, da se zagotovi ohranitev standardov za dobrobit živali;

36.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo raziskave in razvoj sistemov reje za posamezno vrsto v sektorju enoprstih kopitarjev, ki bodo upoštevali naravno vedenje enoprstih kopitarjev kot črednih živali z nagnjenostjo k bežanju;

37.  poziva Komisijo, naj da prednost pilotnemu projektu, kjer bi preučili uporabo novih in že obstoječih programov financiranja, s katerimi bi nagradili dobre rezultate pri doseganju dobrobiti enoprstih kopitarjev za delo, tudi živali na majhnih in delno samooskrbnih kmetijah;

38.  poziva države članice, naj zagotovijo celovito in pravilno izvajanje Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/262 (uredbe o potnih listih za enoprste kopitarje);

39.  ugotavlja, da so lahko cene veterinarskih zdravil, stroški za uničenje živalskih trupel ter stroški evtanazije, kjer je dovoljena, že sami po sebi ovira za usmrtitev kopitarja, s čimer se podaljša njegovo trpljenje;

40.  poziva države članice, naj preučijo poročila o nehumanih praksah pri evtanaziji in kršenju načela o dobrobiti živali, kot je nepravilna uporaba zdravil, ter naj o kršitvah poročajo Komisiji;

41.  ugotavlja, da se je povečala proizvodnja osličjega in kobiljega mleka, in poziva Komisijo, naj objavi smernice za kmetije za prirejo tovrstnega mleka;

42.  poziva države članice, naj v sodelovanju s poklicnimi, reprezentativnimi in priznanimi kmetijskimi združenji povečajo število inšpekcijskih pregledov na kmetijah za prirejo oslovskega in kobiljega mleka;

43.  je zaskrbljen zaradi uvoza in uporabe veterinarskih medicinskih proizvodov, ki vsebujejo serumski gonadotropin za breje kobile (PMSG);

44.  poziva direktorat Komisije za presoje in analize na področju zdravja in hrane, naj v okviru inšpekcij v obratih, ki imajo dovoljenje za proizvodnjo hormona PMSG, med proizvodnjo preveri upoštevanje veljavnih določb za dobrobit živali ter naj razišče stanje glede dobrobiti in ravnanja s samicami kopitarjev, ki se uporabljajo za zbiranje hormonov za uporabo v farmacevtski industriji, ter naj o tem pripravi poročilo;

45.  poudarja, da zaenkrat še ni vzpostavljen pravičen davčni sistem, ki bi poklicnim kmetom, ki imajo enoprste kopitarje, omogočal ustvarjanje dohodka, potrebnega za vzdrževanje gospodarske dejavnosti na evropskih kmetijah z enoprstimi kopitarji;

46.  ugotavlja, da bi pravičnejši davčni sistem sektorju enoprstih kopitarjev omogočil, da deluje v enakih konkurenčnih pogojih in poveča preglednost dejavnosti, povezanih s tem sektorjem, ter omogočil boj proti goljufijam in sivi ekonomiji, poklicnim rejcem konj pa, da ustvarijo prihodek, potreben za ohranjanje gospodarske dejavnosti;

47.  meni, da bo v okviru prihodnje revizije direktive o DDV potrebno pojasniti zakonodajo o obdavčevanju sektorja enoprstih kopitarjev, da bi ta dejavnost bolj prispevala k rasti, zaposlovanju;

48.  poziva Komisijo, naj ukrepa, da bi državam članicam omogočila večjo prožnost pri uvajanju nižje stopnje DDV za vse dejavnosti v tem sektorju, in meni, da bi morala ta pojasnitev zagotoviti usklajen, varen in prilagojen okvir za zmanjšano stopnjo DDV, ki bi državam članicam omogočil ustrezno prožnost znotraj lastne davčne politike;

49.  poudarja razlike, ki obstajajo med zdravstvenimi zahtevami za konjsko meso, proizvedeno v Evropi, in tisto, ki je uvoženo iz tretjih držav;

50.  opozarja, da je treba vzpostaviti sledljivost za konjsko meso, ter poudarja, da je v interesu evropskih potrošnikov, da je raven zahtev za varnost zdravja in hrane enaka in usklajena tudi pri uvozu, ne glede na izvor konjskega mesa;

51.  poziva Komisijo, naj zaradi zaščite zdravja potrošnikov sprejme ukrepe za ponovno vzpostavitev ravnotežja med ravnjo zahtev v EU in zahtevami pri pregledih na mejah;

52.  zato poziva Komisijo, naj določi, da je treba za vse predelane proizvode iz konjskega mesa obvezno navesti državo izvora;

53.  poziva Komisijo, naj poveča število inšpekcij v klavnicah zunaj Unije, ki imajo dovoljenje za izvoz mesa enoprstih kopitarjev v EU, in pogojno ustavi uvoz tega mesa iz tretjih držav, ki ne izpolnjujejo zahtev EU glede sledljivosti in varnosti hrane;

54.  poudarja, da je treba odpraviti tabuje, ki so povezani s koncem življenja enoprstih kopitarjev; meni, da pomoč pri končanju življenja konj še ne pomeni, da se izključijo iz prehranske verige;

55.  poziva Komisijo, naj bo zlasti pozorna na oskrbo enoprstih kopitarjev ob koncu življenja, tudi z določitvijo mejnih vrednosti ostankov pogosto uporabljenih veterinarskih zdravil, kot je fenilbutazon, da bi zagotovila varno prehransko verigo;

56.  poziva države članice, naj spodbujajo ponovno vključitev v prehransko verigo z uvedbo sistema karence, ki bo temeljil na znanstvenih raziskavah, kar bo omogočalo vrnitev živali v prehransko verigo po zadnji uporabi zdravila, hkrati pa se varovalo zdravje potrošnikov;

57.  ugotavlja, da pri enoprstih kopitarjih, ki niso namenjeni za zakol za proizvodnjo hrane za ljudi (registrirani za neuporabo pri proizvodnji hrane), v nekaterih državah članicah ni nikakršne evidence o uporabljenih zdravilih, zato je možno, da te živali končajo v nezakonitih klavnicah in postanejo resna nevarnost za javno zdravje; zato poziva Komisijo, naj zapolni to ureditveno vzel;

58.  poziva Komisijo, naj skupaj s evropsko federacijo združenj veterinarjev za enoprste kopitarje preuči uskladitev dostopa do zdravljenja in zdravil na celotnem evropskem ozemlju;

59.  meni, da bi se lahko s takšno harmonizacijo izognili izkrivljanju konkurence in omogočili širšo obravnavo v primerih bolezni enoprstih kopitarjev in učinkovitejše lajšanje bolečin teh živali;

60.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo izmenjavo dobrih praks za preudarno uporabo zdravil pri enoprstih kopitarjih;

61.  ugotavlja, da sta zdravljenje in uporaba veterinarskih zdravil včasih nujna in primerna, a hkrati opozarja, da si je treba bolj prizadevati za rešitev problema nizke ravni naložb in pomanjkanja zdravil, vključno s cepivi, ki so na voljo za zdravljenje enoprstih kopitarjev;

62.  poleg tega opozarja, da je treba spodbujati farmacevtske raziskave in inovacije na področju uporabe zdravil pri enoprstih kopitarjih, saj v tem sektorju zelo primanjkuje zdravil, primernih za njihov metabolizem;

63.  poziva Komisijo, naj financira dodatne raziskave o morebitnih učinkih različnih zdravil na življenje enoprstih kopitarjev;

64.  ugotavlja, da so nekatere pasme enoprstih kopitarjev, ki se vzrejajo v državah članicah, lokalne pasme, ki so sestavni del življenja in kulture nekaterih skupnosti, in da so nekatere države članice v svoje programe za razvoj podeželja vključile ukrepe za zaščito in nadaljnje širjenje teh pasem;

65.  poziva Komisijo, naj se zaveže, da bo finančno podprla programe za ohranitev in varstvo prostoživečih avtohtonih vrst enoprstih kopitarjev ali vrst, ki jim v EU grozi izumrtje;

66.  zaveda se visoke ekološke in naravne vrednosti prostoživečih populacij enoprstih kopitarjev, ki prispevajo k čiščenju in gnojenju območij, kjer živijo, ter turistične vrednosti populacij divjih konjev, zato poziva k nadaljnjim raziskavam o težavah teh populacij;

67.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 84, 31.3.2016, str. 1.
(2) UL L 3, 5.1.2005, str. 1.
(3) UL L 303, 18.11.2009, str. 1.
(4) UL L 221, 8.8.1998, str. 23.
(5) UL L 59, 3.3.2015, str. 1.
(6) UL L 347, 20.12.2013, str. 487.
(7) UL L 347, 20.12.2013, str. 549.
(8)UL L 335, 14.12.2013, str. 19.
(9) Glej: http://ec.europa.eu/food/animals/docs/aw_eu-strategy_study_edu-info-activ.pdf
(10) Mednarodna konjeniška zveza (Fédération Equestre Internationale, FEI), FAQs on High Health, High Performance Horse (HHP) (Pogosto zastavljena vprašanja o konju dobrega zdravja z dobrimi dosežki). Koncept, sprejet maja 2014 na generalnem zasedanju Mednarodne organizacije za zdravje živali.
(11)5 Letno poročilo Mednarodne federacije organov za konjske dirke.
(12) Podatkovna zbirka Mednarodne konjeniške zveze, dostop 22.9.2014
(13) Podatkovna zbirka TRACES, 2012.
(14) Svetovna organizacija za zdravje živali – Zoosanitarni kodeks za kopenske živali (2016), poglavje 7.12.
(15) Santorini Donkey and Mule Taxis – an Independent Animal Welfare Report for the Donkey Sanctuary, 2013. (Taksiji na oslih in mulah na Santoriniju – neodvisno poročilo o dobrobiti živali za organizacijo Donkey Sanctuary).


Živo srebro ***I
PDF 328kWORD 51k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o živem srebru in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1102/2008 (COM(2016)0039 – C8-0021/2016 – 2016/0023(COD))
P8_TA(2017)0066A8-0313/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0039),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 192(1) in 207 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0021/2016),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora za pravne zadeve o predlagani pravni podlagi,

–  ob upoštevanju člena 294(3) in člena 192(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 25. maja 2016(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega sporazuma, ki ga je odobril pristojni odbor, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 16. decembra 2016, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 59 in 39 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (A8-0313/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  odobri izjavo Parlamenta, priloženo tej resoluciji;

3.  se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

4.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14. marca 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o živem srebru in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1102/2008

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/852.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVA EVROPSKEGA PARLAMENTA O OSNUTKU UREDBE O ŽIVEM SREBRU IN RAZVELJAVITVI UREDBE (ES) ŠT. 1102/2008 (2016/0023(COD))

Dejstvo, da je Evropski parlament sprejel izvedbene akte za odobritev novih proizvodov ali postopkov v okviru medinstitucionalnih pogajanj o predlogu uredbe o živem srebru (2016/0023(COD)), ne sme postati precedens za druge podobne primere ter prejudicirati prihodnja medinstitucionalna pogajanja o merilih razmejitve za uporabo delegiranih in izvedbenih aktov.

IZJAVA EVROPSKE KOMISIJE O MEDNARODNEM SODELOVANJU V ZVEZI Z ŽIVIM SREBROM

Konvencija Minamata in nova uredba o živem srebru pomembno prispevata k temu, da se širom po svetu in v EU prebivalce zaščiti pred onesnaženostjo z živim srebrom.

Za uspešno izvajanje konvencije med vsemi stranmi in za še dodatno krepitev njenih določb je potrebno trajno mednarodno sodelovanje.

Evropska komisija se zato obvezuje, da bo v skladu s Konvencijo in ob upoštevanju veljavnih politik, pravil in postopkov EU podpirala redno sodelovanje in bo med drugim sprožila aktivnosti na naslednjih področjih:

–  za zmanjšanje razkoraka med predpisi EU in določbami Konvencije bo pripravila klavzulo o pregledu seznama prepovedanih proizvodov, ki vsebujejo dodano živo srebro;

–  glede na določbe iz Konvencije o financiranju, krepitvi zmogljivosti in prenosu tehnologije bo sprožila aktivnosti za večjo sledljivost trgovine z živim srebrom in njegove uporabe, za spodbujeno podeljevanje certifikatov za obrtniško kopanje zlata in kopanje zlata v majhnem obsegu brez uporabe živega srebra, pa tudi za podeljevanje označb, ki bodo pri zlatu kazale, da je bil pridobljen brez uporabe živega srebra, ter za povečevanje zmogljivosti v državah v razvoju, vključno pri upravljanju odpadkov iz živega srebra.

(1) UL C 303, 19.8.2016, str. 122.


Dolgoročno sodelovanje delničarjev in izjava o upravljanju podjetij ***I
PDF 321kWORD 54k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2017 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev in Direktive 2013/34/EU glede določenih elementov izjave o upravljanju podjetij (COM(2014)0213 – C7-0147/2014 – 2014/0121(COD))
P8_TA(2017)0067A8-0158/2015

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Parlamentu in Svetu (COM(2014)0213),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter členov 50 in 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C7‑0147/2014),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 9. julija 2014(1),

–  ob upoštevanju začasnega sporazuma, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4), in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 16. decembra 2016, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve ter mnenja Odbor za ekonomske in monetarne zadeve (A8-0158/2015),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju(2);

2.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14. marca 2017 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2007/36/ES glede spodbujanja dolgoročnega sodelovanja delničarjev

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2017/828.)

(1) UL C 451, 16.12.2014, str. 87.
(2) To stališče nadomešča spremembe, sprejete 8. julija 2015 (Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0257).


Nadzor nabave in posedovanja orožja ***I
PDF 329kWORD 65k
Resolucija
Besedilo
Priloga
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2017 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembah Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja (COM(2015)0750 – C8-0358/2015 – 2015/0269(COD))
P8_TA(2017)0068A8-0251/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2015)0750),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0358/2015),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju obrazloženih mnenj poljskega senata in švedskega parlamenta v skladu s Protokolom št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, v katerih izjavljata, da osnutek zakonodajnega akta ni v skladu z načelom subsidiarnosti,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 27. aprila 2016(1),

–  ob upoštevanju začasnega sporazuma, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 20. decembra 2016, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov ter mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0251/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  se seznanja z izjavo Komisije, priloženo tej resoluciji;

3.  poziva Komisijo, naj mu zadevo ponovno predloži, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

4.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 14. marca 2017 z namenom sprejetja Direktive (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Direktivi (EU) 2017/853.)

PRILOGA K ZAKONODAJNI RESOLUCIJI

IZJAVA KOMISIJE

Komisija priznava pomen dobro delujočega standarda za onesposobitev, ki prispeva k višji ravni varnosti in uradnim organom zagotavlja, da je onesposobljeno orožje ustrezno in dejansko onesposobljeno.

Zato bo pospešila delo v zvezi revizijo meril za onesposobitev, ki ga izvajajo nacionalni strokovnjaki v odboru, ustanovljenem z Direktivo 91/477/EGS, da bo lahko Komisija do konca maja 2017 – v skladu s postopkom v odboru iz navedene direktive in ob pozitivnem mnenju nacionalnih strokovnjakov – sprejela izvedbeno uredbo Komisije o spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2403 z dne 15. decembra 2015 o določitvi skupnih smernic o standardih in tehnikah za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja. Komisija poziva države članice, naj v celoti podprejo pospešitev tega dela.

(1) UL C 264, 20.7.2016, str. 77.


Izrabljena vozila, odpadne baterije in akumulatorji ter odpadna električna in elektronska oprema ***I
PDF 402kWORD 58k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 14. marca 2017 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi (COM(2015)0593 – C8-0383/2015 – 2015/0272(COD))(1)
P8_TA(2017)0069A8-0013/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Ravnanje z odpadki v Uniji bi bilo treba izboljšati zaradi varstva, ohranjanja in izboljšanja kakovosti okolja, varovanja zdravja ljudi, skrbne in preudarne rabe naravnih virov ter spodbujanja bolj krožnega gospodarstva.
(1)  Ravnanje z odpadki v Uniji bi bilo treba izboljšati zaradi varstva, ohranjanja in izboljšanja kakovosti okolja, varovanja zdravja ljudi, skrbne in učinkovite rabe naravnih virov ter spodbujanja načel krožnega gospodarstva.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)   Za čisto, učinkovito in trajnostno krožno gospodarstvo je treba v fazi zasnove iz izdelkov odstraniti nevarne snovi, zato bi moralo krožno gospodarstvo priznavati izrecne določbe sedmega okoljskega akcijskega programa, ki pozivajo k vzpostavitvi ciklov nestrupenih materialov, da bi lahko reciklirane odpadke uporabljali kot pomemben, zanesljiv vir surovin za Unijo.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 b (novo)
(1b)   Zagotoviti je treba učinkovito in nizko porabo energije in sekundarnih surovin, prednost pa bi morale imeti raziskave in razvoj za uresničitev tega cilja. Komisija bi morala razmisliti tudi o predložitvi predloga o razvrstitvi odpadkov, da bi podprla vzpostavitev trga sekundarnih surovin v Uniji.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 c (novo)
(1c)   Ko se reciklirani materiali vrnejo v gospodarski cikel, ker nimajo več statusa odpadka in za to izpolnjujejo posebna merila ali postanejo del novega izdelka, morajo biti v celoti v skladu z zakonodajo Unije o kemikalijah.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)   Industrijski sektor se je v zadnjih letih znatno spremenil zaradi tehnološkega napredka in vse bolj globaliziranih blagovnih tokov. Ti dejavniki prinašajo nove izzive za okolju prijazno upravljanje in ravnanje z odpadki, ki bi ga bilo treba obravnavati s kombinacijo povečanih raziskovalnih prizadevanj in usmerjenih regulativnih orodij. Vse pomembnejše vprašanje je načrtovana zastarelost, ki je že sama po sebi v nasprotju s cilji krožnega gospodarstva, zato bi moral biti cilj, da se jo odpravi s skupnim prizadevanjem vseh najpomembnejših deležnikov, industrije, strank in regulativnih organov.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Statistični podatki, ki jih predložijo države članice, so za Komisijo bistveni element za oceno skladnosti vseh držav članic z zakonodajo o odpadkih. Kakovost, zanesljivost in primerljivost statističnih podatkov bi bilo treba izboljšati z uvedbo enotne vstopne točke za vse podatke o odpadkih, črtanjem zastarelih zahtev za poročanje, primerjalno analizo nacionalnih metodologij za poročanje in uvedbo poročil o preverjanju kakovosti podatkov.
(3)  Podatki in informacije, ki jih predložijo države članice, so za Komisijo bistveni element za oceno skladnosti vseh držav članic z zakonodajo o odpadkih. Kakovost, zanesljivost in primerljivost predloženih podatkov bi bilo treba izboljšati z uvedbo skupne metodologije za zbiranje in obdelavo podatkov iz zanesljivih virov ter z uvedbo enotne vstopne točke za vse podatke o odpadkih, črtanjem zastarelih zahtev za poročanje, primerjalno analizo nacionalnih metodologij za poročanje in uvedbo poročil o preverjanju kakovosti podatkov. Zanesljivo sporočanje podatkov v zvezi z ravnanjem z odpadki je ključno za učinkovito izvajanje in zagotavljanje primerljivosti podatkov med državami članicami. Zato bi morale države članice pri poročanju o uresničevanju ciljev iz teh direktiv uporabljati skupno metodologijo, ki jo razvije Komisija v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi držav članic in nacionalnimi organi, ki so pristojni za ravnanje z odpadki.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 3 a (novo)
(3a)   Države članice bi morale zagotoviti, da bo ločeno zbrana odpadna električna in elektronska oprema (OEEO) tudi ustrezno obdelana. Da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji ter skladnost z zakonodajo o odpadkih in konceptom krožnega gospodarstva, bi morala Komisija razviti skupne standarde za obdelavo OEEO, kot je določeno v Direktivi 2012/19/EU.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Zanesljivo sporočanje statističnih podatkov v zvezi z ravnanjem z odpadki je ključno za učinkovito izvajanje in zagotavljanje primerljivosti podatkov med državami članicami. Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da pri pripravi poročil o izpolnjevanju ciljev iz teh direktiv uporabljajo najnovejšo metodologijo, ki jo razvijejo Komisija in nacionalni statistični uradi držav članic.
(4)  Zanesljivo sporočanje statističnih podatkov v zvezi z ravnanjem z odpadki je ključno za učinkovito izvajanje in zagotavljanje primerljivosti podatkov med državami članicami. Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da pri pripravi poročil o izpolnjevanju ciljev iz teh direktiv uporabljajo skupno metodologijo za zbiranje in obdelavo podatkov, ki jo razvije Komisija v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi držav članic.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)   Da bi pripomogla k uresničevanju ciljev iz te direktive in spodbujanju prehoda na krožno gospodarstvo, bi morala Komisija spodbujati usklajevanje in izmenjavo informacij in dobrih praks med državami članicami in med različnimi gospodarskimi sektorji. To izmenjavo bi bilo mogoče pospešiti s komunikacijskimi platformami, ki bi pripomogle k ozaveščanju o novih industrijskih rešitvah, omogočile boljši pregled nad razpoložljivimi zmogljivostmi in prispevale k povezovanju industrije odpadkov in drugih sektorjev ter tako podprle industrijsko simbiozo.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 b (novo)
(4b)   Hierarhija ravnanja z odpadki iz Direktive 2008/98/ES ima prednost pri zakonodaji Unije o preprečevanju odpadkov in ravnanju z njimi. Hierarhija se zato uporablja za izrabljena vozila, baterije in akumulatorje, odpadne baterije in akumulatorje ter odpadno električno in elektronsko opremo. Države članice bi morale pri uresničevanju cilja te direktive sprejeti potrebne ukrepe za upoštevanje prednostnih vidikov hierarhije ravnanja z odpadki in zagotoviti njihovo praktično izvajanje.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)   Ker v skladu s krožnim gospodarstvom vse bolj naraščajo potrebe po obdelavi in recikliranju odpadkov znotraj Unije, bi morali še posebej skrbno zagotoviti, da je pošiljanje odpadkov v skladu z načeli in zahtevami okoljske zakonodaje Unije, zlasti z načelom bližine, prednosti predelave in samozadostnosti. Komisija bi morala preučiti, ali bi bilo za upravni postopek za pošiljke odpadkov zaželeno uvesti točko „vse na enem mestu“, da bi zmanjšali upravne obremenitve. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe za preprečevanje nezakonitega pošiljanja odpadkov.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 7a (novo)
(7a)   Da se dopolnijo nekatere nebistvene določbe Direktive 2000/53/ES in Direktive 2012/19/EU, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije sprejme akte v zvezi s skupno metodologijo za zbiranje in obdelavo podatkov ter obliko za podatke, ki se sporočijo v zvezi z uresničevanjem ciljev ponovne uporabe in predelave za izrabljena vozila na podlagi Direktive 2000/53/ES in z metodologijo za zbiranje in obdelavo podatkov ter obliko za podatke, ki se sporočijo v zvezi z uresničevanjem ciljev, določenih za zbiranje in predelavo električne in elektronske opreme na podlagi Direktive 2012/19/EU. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 7 b (novo)
(7b)   Za določitev metodologije za zbiranje in obdelavo podatkov ter oblike za podatke, ki se sporočijo za baterije in akumulatorje ter odpadne baterije in akumulatorje, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
Sprememba 14
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek -1 (novo)
Direktiva 2000/53/ES
Člen 6 – odstavek 1
V členu 6 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
"1. Države članice storijo vse potrebno za zagotovitev, da se vsa izrabljena vozila skladiščijo (tudi začasno) in obdelujejo skladno s splošnimi zahtevami, določenimi v členu 4 Direktive 75/442/EGS, in skladno z minimalnimi tehničnimi zahtevami iz Priloge I k tej direktivi, ne da bi to posegalo v nacionalne predpise o zdravju in okolju.“
„1. Države članice storijo vse potrebno za zagotovitev, da se vsa izrabljena vozila skladiščijo (tudi začasno) in obdelujejo skladno s prednostnim vrstnim redom iz hierarhije ravnanja z odpadki in splošnimi zahtevami, določenimi v členu 4 Direktive 75/442/EGS, in skladno z minimalnimi tehničnimi zahtevami iz Priloge I k tej direktivi, ne da bi to posegalo v nacionalne predpise o zdravju in okolju.“
Sprememba 15
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2000/53/ES
Člen 9 – odstavek 1 a
1a.  Države članice podatke v zvezi z izvajanjem člena 7(2) Komisiji sporočijo za vsako koledarsko leto. Te podatke sporočijo v elektronski obliki v 18 mesecih po izteku leta poročanja, na katerega se nanašajo zbrani podatki. Podatki se sporočijo v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 1d. Prvo poročilo zajema podatke za obdobje od 1. januarja [vstaviti leto prenosa te direktive + 1 leto] do 31. decembra [vstaviti leto prenosa te direktive + 1 leto].
1a.  Države članice podatke v zvezi z izvajanjem člena 7(2) Komisiji sporočijo za vsako koledarsko leto. Podatke zberejo in obdelajo v skladu s skupno metodologijo iz odstavka 1d tega člena ter jih sporočijo v elektronski obliki v 12 mesecih po izteku leta poročanja, na katerega se nanašajo zbrani podatki. Podatki se sporočijo v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 1d.
Sprememba 16
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2000/53/ES
Člen 9 – odstavek 1 c
1c.  Komisija pregleda podatke, sporočene v skladu s tem členom, in objavi poročilo o rezultatih tega pregleda. Poročilo vsebuje oceno organizacije zbiranja podatkov, virov podatkov in uporabljene metodologije v državah članicah ter popolnosti, zanesljivosti, pravočasnosti sporočanja in doslednosti teh podatkov. Ocena lahko vključuje posebna priporočila za izboljšave. Poročilo se pripravi vsaka tri leta.
1c.  Komisija pregleda podatke, sporočene v skladu s tem členom, in objavi poročilo o rezultatih tega pregleda. Do vzpostavitve skupne metodologije zbiranja in obdelave podatkov iz odstavka 1d poročilo vsebuje oceno organizacije zbiranja podatkov, virov podatkov in uporabljene metodologije v državah članicah. Komisija oceni tudi popolnost, zanesljivost, pravočasnost sporočanja in doslednost teh podatkov. Ocena lahko vključuje posebna priporočila za izboljšave. Poročilo se pripravi vsaka tri leta.
Sprememba 17
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2000/53/ES
Člen 9 – odstavek 1 ca (novo)
1ca.   Komisija v poročilo lahko vključi informacije o izvajanju te direktive kot celote in o njenem vplivu na okolje in zdravje ljudi. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog za spremembo te direktive.
Sprememba 18
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2000/53/ES
Člen 9 – odstavek 1 d
1d.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko za podatke, ki se sporočijo v skladu z odstavkom 1a. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 11(2).
1d.  Komisija sprejme delegirane akte za dopolnitev te direktive, s katerimi določi skupno metodologijo za zbiranje in obdelavo podatkov ter obliko za podatke, ki se sporočijo v skladu z odstavkom 1a.
Sprememba 19
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 2000/53/ES
Člen 9 – odstavek 1 da (novo)
1da.   Komisija do 31. decembra 2018 v okviru akcijskega načrta za krožno gospodarstvo in glede na zavezo Unije o prehodu na krožno gospodarstvo pregleda to direktivo kot celoto in zlasti njeno področje uporabe ter cilje na osnovi ocene učinka ter ob upoštevanju ciljev in pobud Unije v okviru politike krožnega gospodarstva. Posebna pozornost se nameni pošiljkam rabljenih vozil, za katera se sumi, da so izrabljena vozila. V ta namen se uporabijo Smernice informatorjev št. 9 o pošiljkah izrabljenih vozil. Komisija preuči tudi možnost določitve ciljev za posamezne vire, zlasti za kritične surovine. Pregledu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.
Sprememba 20
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 a (novo)
Direktiva 2000/53/ES
Člen 9 a (novo)
Vstavi se naslednji člen:
„Člen 9a
Instrumenti za spodbujanje prehoda na bolj krožno gospodarstvo
Da bi prispevale k ciljem, določenim v tej direktivi, države članice uporabijo ustrezne ekonomske instrumente in druge ukrepe za spodbujanje izvajanja hierarhije ravnanja z odpadki. Ti instrumenti in ukrepi lahko zajemajo tiste iz Priloge IVa k Direktivi 2008/98/ES.“
Sprememba 21
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
Direktiva 2006/66/ES
Člen 22 a (novo)
(1a)   Vstavi se naslednji člen:
„Člen 22a
Podatki
1.   Podatkom, ki jih država članica sporoči v skladu s členoma 10 in 12, se priloži poročilo o preverjanju kakovosti.
2.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 23a, da bi to direktivo dopolnila z metodologijo za zbiranje in obdelavo podatkov ter obliko za poročanje.“
Sprememba 22
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 – točka -a (novo)
Direktiva 2006/66/ES
Člen 23 – naslov
(-a)   V členu 23 se naslov nadomesti z naslednjim:
„Pregled“
„Poročanje in pregled“
Sprememba 23
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 – točka a
Direktiva 2006/66/ES
Člen 23 – odstavek 1
1.  Komisija najpozneje do konca leta 2016 pripravi poročilo o izvajanju te direktive ter njenem vplivu na okolje in delovanje notranjega trga.
1.  Komisija najpozneje do konca leta 2016 in zatem vsaka tri leta pripravi poročilo o izvajanju te direktive ter njenem vplivu na okolje in delovanje notranjega trga.
Sprememba 24
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 – točka b a (novo)
Direktiva 2006/66/ES
Člen 23 – odstavek 3 a (novo)
(ba)   Doda se naslednji odstavek:
„3a. Komisija do 31. decembra 2018 v okviru akcijskega načrta za krožno gospodarstvo, glede na zavezo Unije o prehodu na krožno gospodarstvo in na osnovi ocene učinka v celoti pregleda to direktivo in zlasti njeno področje uporabe ter cilje. V pregledu upošteva cilje in pobude Unije v okviru politike krožnega gospodarstva in tehnični razvoj novih tipov baterij, ki ne uporabljajo nevarnih snovi, zlasti ne težkih kovin ter drugih kovin in kovinskih ionov. Komisija preuči tudi možnost določitve ciljev za posamezne vire, zlasti za kritične surovine. Pregledu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.“
Sprememba 25
Predlog direktive
Člen 2 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)
Direktiva 2006/66/ES
Člen 23 aa (novo)
(2a)   Vstavi se naslednji člen:
„Člen 23aa
Instrumenti za spodbujanje prehoda na bolj krožno gospodarstvo
Da bi prispevale k ciljem, določenim v tej direktivi, države članice uporabijo ustrezne ekonomske instrumente in druge ukrepe za spodbujanje izvajanja hierarhije ravnanja z odpadki. Ti instrumenti in ukrepi lahko zajemajo tiste iz Priloge IVa k Direktivi 2008/98/ES.“
Sprememba 27
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka -1 (novo)
Direktiva 2012/19/EU
Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 4
(-1)   V členu 8(5) se četrti pododstavek nadomesti z naslednjim:
„Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje tega člena, lahko Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi minimalne standarde kakovosti, temelječe zlasti na standardih, ki jih razvijejo evropske organizacije za standardizacijo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).“
„Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje tega člena in v skladu z mandatom v Direktivi 2012/19/EU, Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi minimalne standarde kakovosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 21(2).“
Sprememba 28
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva 2012/19/EU
Člen 16 – odstavek 5 a
5a.  Države članice podatke v zvezi z izvajanjem člena 16(4) Komisiji sporočijo za vsako koledarsko leto. Te podatke sporočijo v elektronski obliki v 18 mesecih po izteku leta poročanja, na katerega se nanašajo zbrani podatki. Podatki se sporočijo v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 5d. Prvo poročilo zajema podatke za obdobje od 1. januarja [vstaviti leto prenosa te direktive + 1 leto] do 31. decembra [vstaviti leto prenosa te direktive + 1 leto].
5a.  Države članice podatke v zvezi z izvajanjem člena 16(4) Komisiji sporočijo za vsako koledarsko leto. Podatke zberejo in obdelajo v skladu s skupno metodologijo iz odstavka 6 tega člena ter jih sporočijo v elektronski obliki v 12 mesecih po izteku leta poročanja, na katerega se nanašajo zbrani podatki. Države članice zagotovijo poročanje o podatkih vseh akterjev, ki zbirajo ali obdelujejo OEEO. Podatki se sporočijo v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 5d.
Sprememba 29
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva 2012/19/EU
Člen 16 – odstavek 5 c
5c.  Komisija pregleda podatke, sporočene v skladu s tem členom, in objavi poročilo o rezultatih tega pregleda. Poročilo zajema oceno organizacije zbiranja podatkov, virov podatkov in uporabljene metodologije v državah članicah ter popolnosti, zanesljivosti, pravočasnosti sporočanja in doslednosti teh podatkov. Ocena lahko vključuje posebna priporočila za izboljšave. Poročilo se pripravi vsaka tri leta.
5c.  Komisija pregleda podatke, sporočene v skladu s tem členom, in objavi poročilo o rezultatih tega pregleda. Do vzpostavitve skupne metodologije zbiranja in obdelave podatkov iz odstavka 5d poročilo zajema oceno organizacije zbiranja podatkov, virov podatkov in uporabljene metodologije v državah članicah. Komisija oceni tudi popolnost, zanesljivost, pravočasnost sporočanja in doslednost teh podatkov. Ocena lahko vključuje posebna priporočila za izboljšave. Poročilo se pripravi vsaka tri leta.
Sprememba 30
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva 2012/19/EU
Člen 16 – odstavek 5 ca (novo)
5ca.   Komisija v poročilo vključi informacije o izvajanju direktive kot celote in o njenem vplivu na okolje in zdravje ljudi. Poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog za spremembo te direktive.
Sprememba 31
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva 2012/19/EU
Člen 16 – odstavek 5 d
5d.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko za podatke, ki se sporočijo v skladu z odstavkom 5a. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2).“.
5d.  Komisija sprejme delegirane akte za dopolnitev te direktive v skladu s členom 20, s katerimi določi skupno metodologijo za zbiranje in obdelavo podatkov ter obliko za podatke, ki se sporočijo v skladu z odstavkom 5a.
Sprememba 32
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 1 – točka b
Direktiva 2012/19/EU
Člen 16 – odstavek 5 da (novo)
5da.   Med pregledom iz odstavka 5c Komisija v okviru akcijskega načrta za krožno gospodarstvo in glede na zavezo Unije o prehodu na krožno gospodarstvo pregleda to direktivo kot celoto in zlasti njeno področje uporabe ter cilje na osnovi ocene učinka ter ob upoštevanju ciljev in pobud Unije v okviru politike krožnega gospodarstva. Komisija preuči možnost določitve ciljev za posamezne vire, zlasti za kritične surovine. Pregledu se po potrebi priloži zakonodajni predlog.
Sprememba 33
Predlog direktive
Člen 3 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
Direktiva 2012/19/EU
Člen 16 a (novo)
(1a)   Vstavi se naslednji člen:
„Člen 16a
Instrumenti za spodbujanje prehoda na bolj krožno gospodarstvo
Da bi prispevale k ciljem, določenim v tej direktivi, države članice uporabijo ustrezne ekonomske instrumente in druge ukrepe za spodbujanje izvajanja hierarhije ravnanja z odpadki. Ti instrumenti in ukrepi lahko zajemajo tiste iz Priloge IVa k Direktivi 2008/98/ES.“

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0013/2017).


Odpadki ***I
PDF 967kWORD 151k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 14. marca 2017 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2008/98/ES o odpadkih (COM(2015)0595 – C8-0382/2015 – 2015/0275(COD))(1)
P8_TA(2017)0070A8-0034/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava -1 (novo)
(-1)   Cilj te direktive je določiti ukrepe za varstvo okolja in zdravja ljudi, in sicer s preprečevanjem ali zmanjševanjem škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi, z zmanjševanjem splošnega vpliva uporabe virov in izboljšanjem njene učinkovitosti ter z zagotavljanjem, da se odpadki cenijo kot vir, ki bo prispeval h krožnemu gospodarstvu v Uniji.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava -1 a (novo)
(-1a)   Ker je Unija odvisna od uvoza surovin in ker se bo kratkoročno veliko število naravnih virov hitro izčrpalo, je eden od ključnih izzivov, da se viri v Uniji v čim večji meri ponovno uporabijo in da se okrepi prehod na krožno gospodarstvo.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava -1 b (novo)
(-1b)   Krožno gospodarstvo ponuja pomembne priložnosti za lokalna gospodarstva, s svojim potencialom pa je lahko koristno za vse deležnike.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava -1 c (novo)
(-1c)  Ravnanje z odpadki bi bilo treba preoblikovati v trajnostno ravnanje z materiali. Revizija Direktive 2008/98/EC ponuja priložnost za to.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava -1 d (novo)
(-1d)   Za uspešen prehod na krožno gospodarstvo je poleg revizije in celovitega izvajanja direktiv o odpadkih potrebno tudi celovito izvajanje akcijskega načrta „Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo“. Akcijski načrt naj bi tudi povečal usklajenost, doslednost in sinergije med krožnim gospodarstvom ter energetsko, podnebno, kmetijsko, industrijsko in raziskovalno politiko.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava -1 e (novo)
(-1e)   Evropski parlament je 9. julija 2015 sprejel resolucijo o učinkoviti rabi virov: prehod na krožno gospodarstvo1a, v njej pa poudaril, da je treba določiti zavezujoče cilje, razviti ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov ter oblikovati jasne in nedvoumne opredelitve;
_______________
1a Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0266.
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Ravnanje z odpadki v Uniji bi bilo treba izboljšati zaradi varstva, ohranjanja in izboljšanja kakovosti okolja, varovanja zdravja ljudi, skrbne in preudarne rabe naravnih virov ter spodbujanja bolj krožnega gospodarstva.
(1)  Ravnanje z odpadki v Uniji bi bilo treba izboljšati zaradi varstva, ohranjanja in izboljšanja kakovosti okolja, varovanja zdravja ljudi, skrbne in učinkovite rabe naravnih virov, spodbujanja načel krožnega gospodarstva, povečanja rabe obnovljive energije in energetske učinkovitosti, zmanjšanja odvisnosti Unije od uvoza virov ter ustvarjanja novih gospodarskih priložnosti dolgoročne konkurenčnosti. Da bi gospodarstvo postalo resnično krožno, je treba sprejeti dodatne ukrepe za trajnostno proizvodnjo in porabo, pri čemer se je treba osredotočiti na ves življenjski cikel proizvodov na način, da se bodo viri ohranjali in da bo vse našteto delovalo v zaprti zanki. Učinkovitejša raba virov bi pripomogla tudi k znatnim neto prihrankom za podjetja, javne organe in potrošnike v Uniji, obenem pa bi pomagala zmanjšati skupne letne emisije toplogrednih plinov.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)   Okrepljena prizadevanja za prehod na krožno gospodarstvo bi lahko prispevala k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov za 2 do 4 odstotke na leto, kar je jasna spodbuda za vlaganje v krožno gospodarstvo. Povečanje produktivnosti virov z izboljšanjem učinkovitosti in zmanjšanjem odpadkov iz virov lahko znatno znižajo porabo virov in emisije toplogrednih plinov. Zato bi moralo biti krožno gospodarstvo sestavni del podnebne politike, saj ustvarja sinergije, kot je poudarjeno v poročilih mednarodnega foruma za vire.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 b (novo)
(1b)  Pri krožnem gospodarstvu bi bilo treba upoštevati izrecne določbe sedmega okoljskega akcijskega programa, v katerem se poziva k razvoju ciklov nestrupenih materialov, da se bodo lahko reciklirani odpadki uporabljali kot pomemben in zanesljiv vir surovin za Unijo.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Cilje iz Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta14 glede priprave za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov bi bilo treba spremeniti, da bi bolje odražali prizadevanje Unije za prehod na bolj krožno gospodarstvo.
(2)  Cilje iz Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta14 glede priprave za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov bi bilo treba okrepiti, da bi bolje odražali prizadevanje Unije za prehod na krožno gospodarstvo, ki bo temeljilo na učinkoviti rabi virov, in sicer s sprejetjem ukrepov za to, da bi se odpadki obravnavali kot koristen vir.
__________________
__________________
14 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
14 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Številne države članice še niso razvile potrebne infrastrukture za ravnanje z odpadki. Zato je bistvenega pomena, da se določijo dolgoročni cilji politike za usmerjanje ukrepov in naložb, s čimer bi se preprečilo ustvarjanje strukturnih presežkov zmogljivosti za obdelavo ostankov odpadkov in izgubo materialov, ki jih je mogoče reciklirati, na dnu hierarhije ravnanja z odpadki.
(3)  Številne države članice še niso razvile potrebne infrastrukture za ravnanje z odpadki. Zato je bistvenega pomena, da se določijo dolgoročni cilji politike ter zagotovi finančna in politična podpora za usmerjanje ukrepov in naložb, s čimer bi se preprečilo ustvarjanje strukturnih presežkov zmogljivosti za obdelavo ostankov odpadkov in izgubo materialov, ki jih je mogoče reciklirati, na nižjih ravneh hierarhije ravnanja z odpadki. Za doseganje ustreznih ciljev je zato bistvenega pomena, da se za financiranje razvoja infrastrukture za ravnanje z odpadki, ki je potrebna za preprečevanje nastajanja odpadkov ter njihovo ponovno uporabo in recikliranje, uporabijo evropski strukturni in investicijski skladi. Pomembno je tudi, da države članice svoje obstoječe programe za preprečevanje nastajanja odpadkov spremenijo skladno s to direktivo in ustrezno prilagodijo svoje naložbe.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Komunalni odpadki predstavljajo med 7 in 10 % vseh odpadkov, ki nastanejo v Uniji; vendar je ta tok odpadkov med najzahtevnejšimi, kar zadeva ravnanje z odpadki, zato način ravnanja s komunalnimi odpadki v splošnem dobro odraža kakovost celotnega sistema ravnanja z odpadki v državi. Izzivi, povezani z ravnanjem s komunalnimi odpadki, so posledica njihove zapletene in mešane sestave, neposredne bližine nastalih odpadkov državljanom ter zelo visoke stopnje prisotnosti v javnosti. Zato so za ravnanje s komunalnimi odpadki potrebni visoko razvit sistem ravnanja z odpadki, vključno z učinkovitim sistemom zbiranja, dejavno sodelovanje državljanov in podjetij, infrastruktura, prilagojena specifični sestavi odpadkov, ter dodelan sistem financiranja. Države z učinkovitimi sistemi ravnanja s komunalnimi odpadki na splošno dosegajo boljše rezultate pri celotnem ravnanju z odpadki.
(4)  Komunalni odpadki predstavljajo med 7 in 10 % vseh odpadkov, ki nastanejo v Uniji; vendar je ta tok odpadkov med najzahtevnejšimi, kar zadeva ravnanje z odpadki, zato način ravnanja s komunalnimi odpadki v splošnem dobro odraža kakovost celotnega sistema ravnanja z odpadki v državi. Izzivi, povezani z ravnanjem s komunalnimi odpadki, so posledica njihove zapletene in mešane sestave, neposredne bližine nastalih odpadkov državljanom, njihove zelo vidne prisotnosti v javnem prostoru ter vpliva na okolje in zdravje ljudi. Zato so za ravnanje s komunalnimi odpadki potrebni visoko razvit sistem ravnanja z odpadki, vključno z učinkovitim sistemom zbiranja in sortiranja ter pravo sledljivostjo tokov odpadkov, dejavno sodelovanje državljanov in podjetij, infrastruktura, prilagojena specifični sestavi odpadkov, ter dodelan sistem financiranja. Države z učinkovitimi sistemi ravnanja s komunalnimi odpadki na splošno dosegajo boljše rezultate pri vsem ravnanju z odpadki, vključno z doseganjem ciljev za recikliranje. Ustrezno ravnanje s komunalnimi odpadki pa ni dovolj za spodbuditev prehoda na krožno gospodarstvo, kjer se odpadki obravnavajo kot vir. Za ta prehod je potreben pristop, ki bo upošteval ves življenjski cikel proizvodov in odpadkov.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)   Izkušnje so pokazale, da lahko tako javni kot zasebni sistemi pomagajo vzpostaviti krožno gospodarstvo, odločitev glede uporabe nekega sistema pa je pogosto odvisna od geografskih in strukturnih pogojev. Pravila iz te direktive dopuščajo tako sistem, v katerem je za zbiranje komunalnih odpadkov na splošno odgovorna občina, kot sistem, v katerem se za opravljanje teh storitev najamejo zasebni izvajalci. Odločanje o uporabi enega ali drugega sistema bi moralo biti v pristojnosti držav članic.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Opredelitve komunalnih odpadkov, gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov, končnega postopka recikliranja ter zasipanja je treba vključiti v Direktivo 2008/98/ES, da se pojasni področje uporabe teh pojmov.
(5)  Opredelitve komunalnih odpadkov, odpadkov iz komercialnih dejavnosti in industrijskih odpadkov, gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov, izvajalca dejavnosti priprave za ponovno uporabo, organskega recikliranja, končnega postopka recikliranja, zasipanja, sortiranja, smeti in živilskih odpadkov je treba vključiti v Direktivo 2008/98/ES, da se pojasni področje uporabe teh pojmov.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)   Komisija bi morala na osnovi obvestil držav članic in izkušenj v sodni praksi Sodišča Evropske unije redno pregledovati smernice za razlago ključnih določb Direktive 2008/98/ES, da bi izboljšala, uskladila in harmonizirala pojme v zvezi z odpadki in stranskimi proizvodi v vseh državah članicah.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 b (novo)
(5b)   Direktivo 2008/98/ES je treba uskladiti z drugimi z njo povezanimi zakonodajnimi akti Unije, kot sta Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a in Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta1b. V teh zakonodajnih aktih je treba zagotoviti predvsem usklajeno razlago in uporabo opredelitev izrazov „odpadki“, „hierarhija ravnanja z odpadki“ in „stranski proizvod“.
_________________
1a Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES (UL L 140, 5.6.2009, str. 16).
1b Uredba (ES) št. 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES (UL L 396, 30.12.2006, str. 1).
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 c (novo)
(5c)   Nevarnost ali nenevarnost odpadkov bi bilo treba ugotoviti v skladu z Sklepom Komisije 2014/955/EU1a in Uredbo Komisije (EU) št. 1357/20141b.
______________
1a Sklep Komisije 2014/955/EU z dne 18. decembra 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 370, 30.12.2014, str. 44).
1b Uredba Komisije (EU) št. 1357/2014 z dne 18. decembra 2014 o nadomestitvi Priloge III k Direktivi 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 365, 19.12.2014, str. 89).
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Za zagotovitev, da cilji recikliranja temeljijo na zanesljivih in primerljivih podatkih, in da bi se omogočilo učinkovitejše spremljanje napredka pri doseganju teh ciljev bi morala biti opredelitev komunalnih odpadkov v Direktivi 2008/98/ES skladna z opredelitvami, ki jih v statistične namene uporabljata Eurostat in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, na podlagi katerih države članice svoje podatke sporočajo že leta. Opredelitev komunalnih odpadkov v tej direktivi je neodvisna od tega, ali je izvajalec ravnanja z odpadki javni ali zasebni subjekt.
(6)  Za zagotovitev, da cilji recikliranja temeljijo na zanesljivih in primerljivih podatkih, in da bi se omogočilo učinkovitejše spremljanje napredka pri doseganju teh ciljev bi morala biti opredelitev komunalnih odpadkov v Direktivi 2008/98/ES usklajena z opredelitvami, ki jih v statistične namene uporabljata Eurostat in Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, na podlagi katerih države članice svoje podatke sporočajo že leta. Opredelitev komunalnih odpadkov v tej direktivi je neodvisna od tega, ali je izvajalec ravnanja z odpadki javni ali zasebni subjekt.
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 7
(7)  Države članice bi morale zagotoviti zadostne spodbude za izvajanje hierarhije ravnanja z odpadki, zlasti v smislu finančnih spodbud za doseganje ciljev za preprečevanje nastajanja in recikliranje odpadkov iz te direktive, kot so dajatve za odlaganje na odlagališča in sežiganje, sheme „odvrzi in plačaj“, sheme razširjene odgovornosti proizvajalca in spodbude za lokalne oblasti.
(7)  Države članice bi morale zagotoviti zadostne spodbude za izvajanje hierarhije ravnanja z odpadki, zlasti v smislu finančnih, gospodarskih in regulativnih spodbud za doseganje ciljev za preprečevanje nastajanja in recikliranje odpadkov iz te direktive, kot so dajatve za odlaganje na odlagališča in za sežiganje, sheme „odvrzi in plačaj“, olajšanje darovanja hrane, sheme razširjene odgovornosti proizvajalca in spodbude za lokalne oblasti. Da bi države članice prispevale k uresničevanju ciljev, določenih v tej direktivi, lahko uporabijo ekonomske instrumente ali druge ukrepe, ki so okvirno navedeni v njeni prilogi. Sprejeti bi morale tudi ukrepe, ki bodo pripomogli k doseganju visoke kakovosti sortiranih materialov.
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)   Da bi države članice olajšale ustrezno izvajanje hierarhije ravnanja z odpadki, bi morale uvesti ukrepe za spodbujanje razvoja, proizvodnje in trženja proizvodov, ki so primerni za večkratno uporabo, ki so tehnično trajni, zlahka popravljivi in ki se lahko potem, ko postanejo odpadki in so pripravljeni za ponovno uporabo ali recikliranje, ponovno dajo na trg. Pri teh ukrepih bi bilo treba upoštevati vpliv proizvodov v vsem njihovem življenjskem ciklu in hierarhijo ravnanja z odpadki.
Sprememba 21
Predlog direktive
Uvodna izjava 8
(8)  Da bi se izvajalcem dejavnosti na trgih sekundarnih surovin zagotovilo več varnosti glede tega, ali imajo snovi ali predmeti status odpadka ali ne, ter za spodbujanje enakih konkurenčnih pogojev je pomembno, da se na ravni Unije vzpostavijo usklajeni pogoji za določanje, kdaj se snovi ali predmeti štejejo za stranske proizvode in kdaj se odpadki, ki so bili predelani, prenehajo šteti za odpadke. Kadar je treba zagotoviti nemoteno delovanje notranjega trga ali visoko stopnjo varstva okolja v vsej Uniji, bi bilo treba Komisijo pooblastiti za sprejemanje delegiranih aktov, v katerih bodo določena podrobna merila za uporabo takšnih usklajenih pogojev za določene vrste odpadkov, vključno s posebno uporabo.
(8)  Da bi se izvajalcem dejavnosti na trgih sekundarnih surovin zagotovilo več varnosti glede tega, ali imajo snovi ali predmeti status odpadka ali ne, ter za spodbujanje enakih konkurenčnih pogojev je pomembno, da se vzpostavijo jasna pravila za določanje, kdaj se snovi ali predmeti štejejo za stranske proizvode in kdaj se odpadki, ki so bili predelani, prenehajo šteti za odpadke.
Sprememba 22
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)   Da bi zagotovili nemoteno delovanje notranjega trga, bi morali snov ali predmet, ki je rezultat proizvodnega procesa, katerega glavni namen ni proizvodnja tega predmeta ali snovi, na splošno obravnavati kot stranski proizvod, če so izpolnjeni nekateri harmonizirani pogoji in je zagotovljena visoka stopnja varstva okolja in varovanja zdravja ljudi v vsej Uniji. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, da bi določila podrobna merila za uporabo statusa stranskega proizvoda, pri čemer bi morala dati prednost obstoječim in ponovljivim primerom industrijske in kmetijske simbioze. Če takih meril ni, bi morale države članice imeti možnost, da za vsak primer posebej določijo podrobna merila glede uporabe statusa stranskega proizvoda.
Sprememba 23
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 b (novo)
(8b)   Da bi zagotovili nemoteno delovanje notranjega trga in visoko stopnjo varstva okolja in varovanja zdravja ljudi v vsej Uniji, bi bilo treba kot splošno pravilo na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, da bi določila harmonizirana pravila glede prenehanja statusa odpadka za nekatere vrste odpadkov. Posebna merila za prenehanje statusa odpadka bi bilo treba upoštevati vsaj za agregate, papir, steklo, kovine, pnevmatike in tekstil. Če ni določenih meril na ravni Unije, bi morale imeti države članice možnost, da v skladu s pogoji, določenimi na ravni Unije, na nacionalni ravni določijo podrobna merila za prenehanje statusa odpadka za nekatere vrste odpadkov. Če podrobna merila niso določena niti na nacionalni ravni, bi morale države članice zagotoviti, da se odpadki, ki so bili predelani, prenehajo šteti za odpadke, če izpolnjujejo pogoje na ravni Unije, kar bi moral nacionalni pristojni organ preverjati za vsak primer posebej. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, da bi to direktivo dopolnila z določitvijo splošnih zahtev, ki jih morajo upoštevati države članice pri sprejemanju tehničnih predpisov iz člena 6.
Sprememba 24
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 c (novo)
(8c)   Ko se reciklirani materiali vrnejo v gospodarski cikel, ker na podlagi izpolnjevanja posebnih meril ali ker postanejo del novega proizvoda nimajo več statusa odpadka, morajo biti v celoti v skladu s pravom Unije o kemikalijah.
Sprememba 25
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 d (novo)
(8d)   Pri prehodu na krožno gospodarstvo bi bilo treba dodobra izkoristiti možnosti digitalnih inovacij. V ta namen bi bilo treba razviti elektronska orodja, na primer spletno platformo za trgovanje z odpadki kot novimi viri, da bi olajšali trgovanje in zmanjšali upravno breme za izvajalce, s čimer bi okrepili industrijsko simbiozo.
Sprememba 26
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 e (novo)
(8e)   Cilj določb o razširjeni odgovornosti proizvajalca v tej direktivi je podpirati načrtovanje in proizvodnjo blaga, pri katerih se v celoti upošteva in spodbuja učinkovita uporaba virov v vsem življenjskem ciklu proizvodov, vključno z njihovim popravilom, ponovno uporabo, razgradnjo in recikliranjem, ne da bi to oviralo prosti pretok blaga na notranjem trgu. Razširjena odgovornost proizvajalca je individualna obveznost proizvajalca, ki bi moral biti odgovoren za ravnanje s proizvodi, ki jih da na trg, ko se ti izrabijo. Proizvajalcem pa bi morali omogočiti, da prevzamejo individualno ali kolektivno odgovornost. Države članice bi morale poskrbeti za vzpostavitev shem razširjene odgovornosti proizvajalca vsaj za embalažo, električno in elektronsko opremo, baterije in akumulatorje ter izrabljena vozila.
Sprememba 27
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 f (novo)
(8f)   Sheme razširjene odgovornosti proizvajalca bi morali razumeti kot sklop pravil, ki jih določijo države članice in z njimi zagotovijo, da proizvajalci nosijo finančno in/ali operativno odgovornost za ravnanje s proizvodi v popotrošniški fazi njihovega življenjskega cikla. Ta pravila bi morala dopuščati, da proizvajalci omenjene obveznosti izpolnjujejo individualno ali kolektivno.
Sprememba 28
Predlog direktive
Uvodna izjava 9
(9)  Sheme razširjene odgovornosti proizvajalca so bistveni element učinkovitega ravnanja z odpadki, vendar obstajajo precejšnje razlike med državami članicami glede učinkovitosti in uspešnosti teh shem. Zato je treba določiti minimalne operativne zahteve za razširjeno odgovornost proizvajalca. Te zahteve bi morale zmanjšati stroške in izboljšati učinkovitost podjetij, vključno z malimi in srednjimi podjetji, hkrati pa zagotoviti tudi enake konkurenčne pogoje zanje ter preprečiti ovire za nemoteno delovanje notranjega trga. Prav tako bi morale tudi prispevati k vključevanju stroškov ob koncu življenjske dobe proizvodov v njihovo ceno ter zagotoviti spodbude za proizvajalce, da bi bolje upoštevali možnost recikliranja in ponovne uporabe že pri načrtovanju svojih proizvodov. Te zahteve bi morale veljati tako za nove kot tudi za obstoječe sheme razširjene odgovornosti proizvajalca. Potrebno je prehodno obdobje za prilagoditev strukture in postopkov obstoječih shem razširjene odgovornosti proizvajalca na nove zahteve.
(9)  Sheme razširjene odgovornosti proizvajalca so bistveni element učinkovitega ravnanja z odpadki, vendar obstajajo precejšnje razlike med državami članicami glede učinkovitosti in uspešnosti teh shem. Zato je treba določiti minimalne operativne zahteve glede individualnih in kolektivnih shem za razširjeno odgovornost proizvajalca. Pri tem je treba ločevati med minimalnimi zahtevami, ki se uporabljajo za vse sheme, in tistimi, ki se uporabljajo samo za kolektivne sheme. Vseeno bi morale vse te zahteve zmanjšati stroške in izboljšati učinkovitost podjetij, in sicer z ukrepi, kot so spodbujanje k boljšemu izvajanju ločenega zbiranja in sortiranja, zagotavljanje kakovostnejšega recikliranja in pomoč za omogočanje stroškovno učinkovitega dostopa do sekundarnih surovin, hkrati pa naj bi zagotovile tudi enake konkurenčne pogoje za podjetja, vključno z malimi in srednjimi podjetji ter podjetji za elektronsko trgovanje, ter preprečile ovire za nemoteno delovanje notranjega trga. Te zahteve bi morale prispevati tudi k vključevanju stroškov ob koncu življenjske dobe proizvodov v njihovo ceno ter zagotoviti spodbude za proizvajalce, da bi razvili pametne poslovne modele in pri načrtovanju proizvodov upoštevali hierarhijo odpadkov, pri čemer bi bilo treba spodbujati trajnost, možnost recikliranja, ponovne uporabe in popravila proizvodov. Poleg tega bi morale te zahteve spodbujati postopno nadomestitev snovi, ki zbujajo veliko zaskrbljenost, kot so opredeljene v členu 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006, če obstajajo ustrezne nadomestne snovi ali tehnologije, ki so ekonomsko in tehnično izvedljive. Izvajanje minimalnih zahtev za razširjeno odgovornost proizvajalca bi morali nadzorovati neodvisni organi in ne bi smelo povzročati nesorazmernega finančnega ali upravnega bremena za javne organe, gospodarske subjekte ali potrošnike. Te zahteve bi morale veljati tako za nove kot tudi za obstoječe sheme razširjene odgovornosti proizvajalca. Potrebno je prehodno obdobje za prilagoditev strukture in postopkov obstoječih shem razširjene odgovornosti proizvajalca na nove zahteve.
Sprememba 29
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)   Določbe te direktive o razširjeni odgovornosti proizvajalcev bi bilo treba uporabljati brez poseganja v določbe o razširjeni odgovornosti proizvajalca iz drugih pravnih aktov Unije, zlasti na področju posebnih tokov odpadkov.
Sprememba 30
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 b (novo)
(9b)   Komisija bi morala nemudoma sprejeti smernice o določanju prispevkov proizvajalcev v okviru sheme razširjene odgovornosti proizvajalca, da bi državam članicam pomagala pri izvajanju te direktive s ciljem razvoja notranjega trga. Da bi zagotovili skladnost na notranjem trgu, bi morala Komisija imeti možnost, da z delegiranimi akti sprejme harmonizirana merila za ta namen.
Sprememba 31
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 c (novo)
(9c)   Pri vzpostavljanju shem za kolektivno izvajanje razširjene odgovornosti proizvajalca bi morale države članice uvesti varovalne ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov med pogodbenimi stranmi in organizacijami, ki prevzemajo razširjeno odgovornost proizvajalca.
Sprememba 32
Predlog direktive
Uvodna izjava 10
(10)  Preprečevanje nastajanja odpadkov je najučinkovitejši način za povečanje učinkovitosti rabe virov in zmanjšanje vpliva odpadkov na okolje. Zato je pomembno, da države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov ter spremljajo in ocenjujejo napredek pri izvajanju takšnih ukrepov. Za zagotovitev enotnega merjenja splošnega napredka pri izvajanju ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov bi bilo treba določiti skupne kazalnike.
(10)  Preprečevanje nastajanja odpadkov je najučinkovitejši način za povečanje učinkovitosti rabe virov in zmanjšanje vpliva odpadkov na okolje, spodbujanje trajnih visokokakovostnih materialov, ki jih je mogoče reciklirati in večkrat uporabiti, ter zmanjšanje odvisnosti od uvoza vse redkejših surovin. V zvezi s tem je ključnega pomena razvoj inovativnih poslovnih modelov. Zato je pomembno, da države članice določijo cilje v zvezi s preprečevanjem nastajanja odpadkov in sprejmejo ustrezne ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov in smetenja – vključno z uporabo ekonomskih instrumentov in drugih ukrepov za postopno nadomestitev snovi, ki zbujajo veliko zaskrbljenost, kot so opredeljene v členu 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006, če obstajajo ustrezne nadomestne snovi ali tehnologije, ki so ekonomsko in tehnično izvedljive –, ukrepajo proti načrtovanemu zastaranju, podpirajo ponovno uporabo, z boljšim obveščanjem o proizvodih krepijo moč potrošnikov in spodbujajo kampanje obveščanja za preprečevanje nastajanja odpadkov. Države članice bi morale tudi spremljati in ocenjevati doseženi napredek pri izvajanju teh ukrepov in zmanjševanju nastajanja odpadkov ter si prizadevati za nevezanost nastajanja odpadkov in gospodarske rasti. Za zagotovitev enotnega merjenja splošnega napredka, doseženega pri izvajanju ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov, bi bilo treba določiti skupne kazalnike in metodologije.
Sprememba 33
Predlog direktive
Uvodna izjava 10 a (novo)
(10a)   Spodbujanje trajnosti pri proizvodnji in potrošnji bi lahko bistveno prispevalo k preprečevanju nastajanja odpadkov. Države članice bi morale sprejeti ukrepe za ustrezno ozaveščanje in spodbujanje potrošnikov, da bi dejavneje prispevali k večji učinkovitosti virov.
Sprememba 34
Predlog direktive
Uvodna izjava 10 b (novo)
(10b)   Začetni proizvajalec odpadkov ima ključno vlogo pri preprečevanju nastajanja odpadkov in v začetnem predhodnem sortiranju.
Sprememba 35
Predlog direktive
Uvodna izjava 11 a (novo)
(11a)   Da bi zmanjšali izgubo hrane in preprečili nastajanje živilskih odpadkov skozi vso verigo preskrbe s hrano, bi bilo treba vzpostaviti hierarhijo ravnanja z živilskimi odpadki, kot je določeno v členu 4a.
Sprememba 36
Predlog direktive
Uvodna izjava 12
(12)  Države članice bi morale sprejeti ukrepe za spodbujanje preprečevanja nastajanja živilskih odpadkov v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je 25. septembra 2015 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov, zlasti v skladu z njenim ciljem prepolovitve količine nastalih živilskih odpadkov do leta 2030. Ti ukrepi bi morali biti namenjeni preprečevanju nastajanja živilskih odpadkov pri primarni pridelavi, obdelavi in proizvodnji, prodaji na drobno in distribuciji hrane ter v restavracijah in gostinskih dejavnostih, pa tudi v gospodinjstvih. Ob upoštevanju okoljskih in gospodarskih koristi preprečevanja nastajanja živilskih odpadkov bi morale države članice sprejeti ukrepe, posebej namenjene preprečevanju nastajanja živilskih odpadkov, in meriti napredek na področju zmanjševanja teh odpadkov. Za olajšanje izmenjave dobrih praks v vsej EU tako med državami članicami kot tudi med izvajalci živilske dejavnosti bi bilo treba vzpostaviti enotne metodologije za opravljanje takšnih meritev. Stopnje živilskih odpadkov bi bilo treba sporočati vsaki dve leti.
(12)  Države članice bi morale sprejeti ukrepe za spodbujanje preprečevanja in zmanjšanja nastajanja živilskih odpadkov v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je 25. septembra 2015 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov, zlasti v skladu z njenim ciljem zmanjšanja količine nastalih živilskih odpadkov za 50 % do leta 2030. Ti ukrepi bi morali biti namenjeni preprečevanju in zmanjšanju nastajanja živilskih odpadkov ter izgub hrane v vsej verigi preskrbe s hrano, tudi pri primarni pridelavi, prevozu in spravilu. Ob upoštevanju okoljskih, družbenih in gospodarskih koristi preprečevanja nastajanja živilskih odpadkov bi morale države članice sprejeti ukrepe, posebej namenjene preprečevanju nastajanja živilskih odpadkov, in sicer tudi z vključitvijo kampanj obveščanja o načinih preprečevanja njihovega nastajanja v svoje programe za preprečevanje nastajanja odpadkov. Države članice bi si morale v okviru teh ukrepov prizadevati za doseganje ciljev Unije glede zmanjšanja živilskih odpadkov za 30 % do leta 2025 in za 50 % do leta 2030. Države članice bi morale tudi meriti napredek, dosežen na področju zmanjševanja teh odpadkov in izgube hrane. Za merjenje tega napredka in olajšanje izmenjave zgledov dobre prakse v vsej EU tako med državami članicami kot tudi med izvajalci živilske dejavnosti bi bilo treba vzpostaviti enotno metodologijo za opravljanje takšnih meritev. Stopnje živilskih odpadkov bi bilo treba sporočati vsako leto.
Sprememba 37
Predlog direktive
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)   Da bi preprečili nastanek odpadkov hrane, bi morale države članice vzpostaviti spodbude za zbiranje neprodanih živilskih proizvodov v trgovinah na drobno ter ob pripravi in dostavi hrane, ki bi jih nato razdelili dobrodelnim organizacijam. Za zmanjšanje živilskih odpadkov bi morali potrošnikom tudi bolje pojasniti pomen „roka uporabnosti“.
Sprememba 39
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
(13)  Odpadki iz industrije, nekateri odpadki iz trgovine in rudarski odpadki se med seboj zelo razlikujejo glede na sestavo in količino ter glede na gospodarsko strukturo države članice, strukturo industrije ali komercialnega sektorja, v okviru katerega nastajajo odpadki, in industrijsko ali komercialno zgoščenost na zadevnem geografskem območju. Zato je industrijsko naravnan pristop z uporabo referenčnih dokumentov16 o najboljših razpoložljivih tehnikah in podobnih instrumentov za obravnavo posebnih vidikov, povezanih z ravnanjem z določeno vrsto odpadkov, ustrezna rešitev za večino industrijskih in rudarskih odpadkov. Vendar bi morale za odpadno embalažo iz industrijskega in komercialnega okolja še naprej veljati zahteve iz Direktive 94/62/ES in Direktive 2008/98/ES, vključno z njihovimi izboljšavami.
(13)  Odpadki iz industrije, nekateri odpadki iz trgovine in rudarski odpadki se med seboj zelo razlikujejo glede na sestavo in količino ter glede na gospodarsko strukturo države članice, strukturo industrije ali komercialnega sektorja, v okviru katerega nastajajo odpadki, in industrijsko ali komercialno zgoščenost na zadevnem geografskem območju. Industrijsko naravnan pristop z uporabo referenčnih dokumentov16 o najboljših razpoložljivih tehnikah in podobnih instrumentov za obravnavo posebnih vidikov, povezanih z ravnanjem z določeno vrsto odpadkov, je začasna rešitev za doseganje ciljev krožnega gospodarstva. Ker za industrijske odpadke in odpadke iz komercialne dejavnosti veljajo zahteve iz Direktive 94/62/ES in Direktive 2008/98/ES, bi morala Komisija razmisliti o možnosti, da do 31. decembra 2018 določi cilje v zvezi s pripravo za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov iz komercialne dejavnosti in nenevarnih industrijskih odpadkov, ki naj bi jih dosegli do leta 2025 in 2030.
Sprememba 40
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 a (novo)
(13a)   Komisija bi morala kot poslovni model krožnega gospodarstva dejavno spodbujati delitvene platforme. Okrepiti bi morala povezanost med akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo in smernicami za sodelovalno gospodarstvo ter preučiti vse možne ukrepe, ki bi to spodbujali.
Sprememba 41
Predlog direktive
Uvodna izjava 13 b (novo)
(13b)   Prehod na krožno gospodarstvo mora biti usmerjen k doseganju ciljev pametne, trajnostne in vključujoče rasti, ki so določeni v strategiji Evropa 2020, zlasti ciljev, povezanih z varstvom okolja, prehodom na čiste vire energije, trajnostnim lokalnim razvojem in povečano zaposlenostjo v državah članicah. Razvoj krožnega gospodarstva bi moral zato prispevati tudi k vključevanju subjektov, kot so mala in srednja podjetja, socialna podjetja, neprofitne institucije in organi, ki se na regionalni in lokalni ravni ukvarjajo z ravnanjem z odpadki, da bi izboljšali njihovo ravnanje z odpadki na splošno, spodbudili inovacije pri postopkih in proizvodih ter povečali zaposlenost na zadevnih področjih.
Sprememba 42
Predlog direktive
Uvodna izjava 14
(14)  Treba bi bilo povišati cilje priprave za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov, da se zagotovijo znatne okoljske, gospodarske in družbene koristi.
(14)  Treba bi bilo povišati cilje priprave za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov na vsaj 60 % do leta 2025 in na vsaj 70 % do leta 2030, da se zagotovijo znatne okoljske, gospodarske in družbene koristi in pospeši prehod na krožno gospodarstvo.
Sprememba 43
Predlog direktive
Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)   Države članice bi morale podpirati vzpostavitev sistemov, ki spodbujajo ponovno uporabo in podaljšanje življenjske dobe proizvodov, če kakovost in varnost proizvodov nista ogroženi. Takšne sisteme bi bilo treba vzpostaviti zlasti za električno in elektronsko opremo, tekstil, pohištvo, gradbene materiale, pnevmatike in, kot je navedeno v členu 5 Direktive 94/62/ES, embalažo.
Sprememba 44
Predlog direktive
Uvodna izjava 14 b (novo)
(14b)   Za spodbujanje ponovne uporabe bi morale države članice imeti možnost, da določijo kvantitativne cilje, in bi morale sprejeti potrebne ukrepe, da bi proizvajalci izvajalcem dejavnosti ponovne uporabe omogočili lahek dostop do navodil za uporabo, nadomestnih delov in tehničnih informacij, ki so potrebne za ponovno uporabo proizvodov.
Sprememba 45
Predlog direktive
Uvodna izjava 14 c (novo)
(14c)   Na področjih ponovne uporabe in priprave za ponovno uporabo je treba priznati in utrditi vlogo podjetij socialnega gospodarstva. Države članice bi morale sprejeti potrebne ukrepe za spodbujanje vloge podjetij socialnega gospodarstva na tem področju, po potrebi tudi z ekonomskimi instrumenti, javnimi naročili, olajšanjem dostopa do zbirnih mest za odpadke ter vsakršnimi drugimi ustreznimi ekonomskimi ali regulativnimi spodbudami. Novi regulativni okvir, vzpostavljen s svežnjem o krožnem gospodarstvu, bi moral deležnikom omogočati, da nadaljujejo svoje delo na področju ponovne uporabe in priprave za ponovno uporabo.
Sprememba 46
Predlog direktive
Uvodna izjava 14 d (novo)
(14d)   Prehod na krožno gospodarstvo prinaša številne pozitivne ekonomske (npr. optimizacija rabe surovinskih virov), okoljske (npr. varstvo okolja in zmanjšanje onesnaževanja z odpadki) in socialne vidike (npr. potencial za ustvarjanje socialno vključujočih delovnih mest in vzpostavljanje družbenih vezi). Krožno gospodarstvo je v skladu z etiko socialnega in solidarnega gospodarstva, njegovo izvajanje pa bi moralo v prvi vrsti prinesti okoljske in socialne koristi.
Sprememba 47
Predlog direktive
Uvodna izjava 14 e (novo)
(14e)   Akterji socialnega in solidarnega gospodarstva s svojimi dejavnostmi, zlasti s pripravo odpadkov za ponovno uporabo in samo ponovno uporabo, prispevajo k uveljavljanju socialnega in solidarnega gospodarstva. V Uniji bi bilo treba zagotoviti stalnost teh dejavnosti.
Sprememba 48
Predlog direktive
Uvodna izjava 15
(15)  S postopnim zviševanjem sedanjih ciljev priprave komunalnih odpadkov za ponovno uporabo in recikliranje bi bilo treba zagotoviti, da bodo odpadni materiali z ekonomsko vrednostjo ponovno uporabljeni in učinkovito reciklirani ter da se bodo dragocene surovine v odpadkih vrnile v evropsko gospodarstvo, s čimer bi se zagotovilo napredek pri izvajanju pobude za surovine17 in vzpostavitvi krožnega gospodarstva.
(15)  S postopnim zviševanjem sedanjih ciljev priprave komunalnih odpadkov za ponovno uporabo in recikliranje bi bilo treba zagotoviti, da bodo odpadni materiali z ekonomsko vrednostjo učinkovito pripravljeni za ponovno uporabo in reciklirani, pri čemer bo zagotovljena visoka raven varovanja zdravja ljudi in okolja, ter da se bodo dragocene surovine v odpadkih vrnile v evropsko gospodarstvo, s čimer bi zagotovili napredek pri izvajanju pobude za surovine17 in vzpostavitvi krožnega gospodarstva.
__________________
__________________
17 COM(2008)0699 in COM(2014)0297.
17 COM(2008)0699 in COM(2014)0297.
Sprememba 49
Predlog direktive
Uvodna izjava 16
(16)  Med državami članicami obstajajo velike razlike glede njihove učinkovitosti pri ravnanju z odpadki, zlasti kar zadeva recikliranje komunalnih odpadkov. Da se upoštevajo te razlike, bi bilo državam članicam, ki so glede na podatke Eurostata v letu 2013 reciklirale manj kot 20 % svojih komunalnih odpadkov, treba dati več časa, da zagotovijo skladnost s cilji priprave za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov, določenimi za leti 2025 in 2030. Glede na povprečne letne stopnje napredka, ki so jih države članice dosegle v obdobju zadnjih petnajstih let, bodo nekatere države članice morale svoje zmogljivosti recikliranja povečevati bistveno hitreje kot do zdaj, če bodo želele doseči navedene cilje. Da se zagotovi stalen napredek pri doseganju ciljev in da se pravočasno odpravijo pomanjkljivosti pri izvajanju, bi morale tiste države članice, ki so dobile na voljo več časa, izpolnjevati vmesne cilje in sprejeti načrt izvajanja.
(16)  Med državami članicami obstajajo velike razlike glede njihove učinkovitosti pri ravnanju z odpadki, zlasti kar zadeva recikliranje komunalnih odpadkov. Da se upoštevajo te razlike, bi bilo treba državam članicam, ki so glede na podatke Eurostata v letu 2013 reciklirale manj kot 20 % svojih komunalnih odpadkov in za katere se ni štelo, da v pripravo za ponovno uporabo in recikliranje do leta 2025 morebiti ne bodo vključile vsaj 50 % svojih komunalnih odpadkov, dati več časa, da zagotovijo skladnost s cilji priprave za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov, določenimi za leto 2025. Tem državam članicam bi lahko dali na voljo tudi več časa, da zagotovijo skladnost s cilji glede priprave za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov, določenimi za leto 2030, če se zanje ne šteje, da v pripravo za ponovno uporabo in recikliranje do leta 2025 morebiti ne bodo vključile vsaj 60 % svojih komunalnih odpadkov. Glede na povprečne letne stopnje napredka, ki so jih države članice dosegle v obdobju zadnjih petnajstih let, bodo nekatere države članice morale svoje zmogljivosti recikliranja povečevati bistveno hitreje kot do zdaj, če bodo želele doseči navedene cilje. Da se zagotovi stalen napredek pri doseganju ciljev in da se pravočasno odpravijo pomanjkljivosti pri izvajanju, bi morale tiste države članice, ki so dobile na voljo več časa, izpolnjevati vmesne cilje in sprejeti načrte izvajanja, katerih učinkovitost bi morala oceniti Komisija na podlagi vnaprej določenih meril.
Sprememba 50
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)   Da bi zagotovili uporabo visokokakovostnih sekundarnih surovin, bi morali izhodni produkti končnega postopka recikliranja izpolnjevati standarde kakovosti. Zato bi morala Komisija od evropskih organizacij za standardizacijo zahtevati, naj na podlagi najboljše prakse oblikujejo standarde tako za odpadne materiale, vnesene v končni postopek recikliranja, kot za sekundarne surovine, zlasti za plastiko.
Sprememba 51
Predlog direktive
Uvodna izjava 17
(17)  Da se zagotovi zanesljivost zbranih podatkov o pripravi za ponovno uporabo in recikliranje, je nujno treba določiti skupna pravila za poročanje. Prav tako je pomembno določiti natančnejša pravila glede načina poročanja držav članic o tem, kaj se učinkovito reciklira in kaj je mogoče upoštevati v količinah, za katere se šteje, da prispevajo k doseganju ciljev recikliranja. V ta namen mora poročanje o izpolnjevanju ciljev recikliranja praviloma temeljiti na količinah, vnesenih v končni postopek recikliranja. Da se omeji upravno breme, bi bilo državam članicam ob upoštevanju strogih pogojev treba omogočiti, da o stopnjah recikliranja poročajo na podlagi izhodnih količin iz sortirnic odpadkov. Izgube teže materialov ali snovi zaradi procesov fizičnega in/ali kemičnega preoblikovanja, ki so neločljivo povezani s končnim postopkom recikliranja, se ne bi smelo odšteti od sporočene teže recikliranih odpadkov.
(17)  Da se zagotovi zanesljivost zbranih podatkov o pripravi za ponovno uporabo in recikliranje, je nujno treba določiti skupna pravila za poročanje, pri tem pa ne sme nastati preveliko upravno breme za male in srednje izvajalce dejavnosti. Prav tako je pomembno določiti natančnejša pravila glede načina poročanja držav članic o tem, kaj se učinkovito reciklira in kaj je mogoče upoštevati v količinah, za katere se šteje, da prispevajo k doseganju ciljev recikliranja. Izračun recikliranih komunalnih odpadkov bi moral temeljiti na eni sami harmonizirani metodi poročanja, s čimer bi preprečili, da bi države članice poročale o odvrženih odpadkih kot o recikliranih odpadkih. V ta namen mora poročanje o izpolnjevanju ciljev recikliranja temeljiti na količinah, vnesenih v končni postopek recikliranja. Izgube teže materialov ali snovi zaradi procesov fizičnega in/ali kemičnega preoblikovanja, ki so neločljivo povezani s končnim postopkom recikliranja, se ne bi smelo odšteti od sporočene teže recikliranih odpadkov.
Sprememba 52
Predlog direktive
Uvodna izjava 18
(18)  Za namen izračuna, ali so bili cilji priprave za ponovno uporabo in recikliranje doseženi, bi bilo državam članicam treba omogočiti, da v teh količinah upoštevajo proizvode in sestavne dele proizvodov, ki jih za ponovno uporabo pripravijo priznani izvajalci dejavnosti ponovne uporabe in kavcijski sistemi, pa tudi recikliranje kovin, ki poteka v okviru sežiganja. Da se zagotovi enotno izračunavanje teh podatkov, bo Komisija sprejela podrobna pravila za določanje priznanih izvajalcev dejavnosti priprave za ponovno uporabo in kavcijskih sistemov, merila kakovosti za reciklirane kovine in pravila v zvezi z zbiranjem, potrjevanjem in sporočanjem podatkov.
(18)  Da bi zagotovili enotno izračunavanje podatkov o pripravi za ponovno uporabo in recikliranje, bi morala Komisija sprejeti podrobna pravila za določanje priznanih izvajalcev dejavnosti priprave za ponovno uporabo, kavcijskih sistemov in izvajalcev končnega recikliranja, vključno s posebnimi pravili v zvezi zbiranjem, sledljivostjo, potrjevanjem in sporočanjem podatkov, pa tudi za merila kakovosti za reciklirane kovine, ki so bile reciklirane v okviru sežiganja ali sosežiganja. Za namen izračunavanja, ali so cilji glede priprave za ponovno uporabo in recikliranje doseženi, in po sprejetju harmonizirane metode izračuna bi morale imeti države članice možnost, da upoštevajo recikliranje kovin, ki poteka v okviru sežiganja ali sosežiganja.
Sprememba 53
Predlog direktive
Uvodna izjava 20
(20)  Izpolnjevanje obveznosti vzpostavitve sistemov ločenega zbiranja papirja, kovine, plastike in stekla je ključno za intenzivnejšo pripravo za ponovno uporabo in povečanje stopenj recikliranja v državah članicah. Poleg tega bi bilo treba ločeno zbirati tudi biološke odpadke, kar bi pripomoglo k intenzivnejši pripravi za ponovno uporabo in povečanju stopnje recikliranja ter preprečevanju kontaminacije suhih materialov, ki jih je mogoče reciklirati.
(20)  Izpolnjevanje obveznosti vzpostavitve sistemov ločenega zbiranja papirja, kovin, plastike, stekla, tekstila in bioloških odpadkov je ključno za intenzivnejšo pripravo za ponovno uporabo in povečanje stopenj recikliranja v državah članicah. Poleg tega bi bilo treba biološke odpadke ločeno zbirati in reciklirati, da bi s tem prispevali k intenzivnejši pripravi za ponovno uporabo in povečanju stopnje recikliranja ter preprečevanju kontaminacije suhih materialov, ki jih je mogoče reciklirati, pa tudi k preprečevanju sežiganja in odlaganja. Spodbujati in okrepiti bi bilo treba tudi raziskave glede možnih sistemov zbiranja in recikliranja drugih tokov odpadkov in novih materialov.
Sprememba 54
Predlog direktive
Uvodna izjava 20 a (novo)
(20a)   Biogospodarstvo ima odločilno vlogo pri zagotavljanju razpoložljivosti surovin po vsej Uniji. Učinkovitejša uporaba komunalnih odpadkov bi lahko ustvarila pomembno spodbudo za dobavno verigo v biogospodarstvu. Predvsem pa trajnostno ravnanje z biološkimi odpadki ponuja priložnost, da surovine iz fosilnih goriv nadomestimo z obnovljivimi viri za proizvodnjo materialov in blaga.
Sprememba 55
Predlog direktive
Uvodna izjava 20 b (novo)
(20b)   Da bi preprečili obdelavo odpadkov, pri kateri viri ostajajo izgubljeni nižje v hierarhiji ravnanja z odpadki, omogočili visokokakovostno recikliranje in spodbudili uporabo kakovostnih sekundarnih surovin, bi morale države članice zagotoviti, da bi se biološki odpadki zbirali ločeno ter reciklirali organsko in ob visoki stopnji varstva okolja, izhodni produkti pa izpolnjevali visoke standarde kakovosti.
Sprememba 56
Predlog direktive
Uvodna izjava 20 c (novo)
(20c)   Kljub ločenemu zbiranju se velika količina odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati, še vedno odvrže v mešane odpadke. Z visokokakovostnim sortiranjem, zlasti optičnim, je mogoče veliko količino materialov ločiti od ostankov odpadkov in jo nato reciklirati ter predelati v sekundarne surovine. Države članice bi morale zato sprejeti ukrepe, s katerimi bi zagotovile tudi sortiranje odpadkov, ki niso zbrani ločeno.
Sprememba 57
Predlog direktive
Uvodna izjava 20 d (novo)
(20d)   Da bi preprečili kontaminacijo komunalnih odpadkov z nevarnimi snovmi, ki bi lahko znižale kakovost recikliranja in tako ovirale uporabo sekundarnih surovin, bi morale države članice vzpostaviti ločeno zbiranje nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.
Sprememba 58
Predlog direktive
Uvodna izjava 21
(21)  Pravilno ravnanje z nevarnimi odpadki še vedno predstavlja težavo v Uniji, podatki o njihovi obdelavi pa delno manjkajo. Zato je treba vzpostaviti elektronske registre nevarnih odpadkov v državah članicah in tako okrepiti mehanizme vodenja evidenc in sledljivosti. Elektronsko zbiranje podatkov bi bilo treba po potrebi razširiti na druge vrste odpadkov, da se poenostavi vodenje evidenc za podjetja in uprave ter izboljša spremljanje tokov odpadkov v Uniji.
(21)  Pravilno ravnanje z nevarnimi odpadki še vedno predstavlja težavo v Uniji, podatki o njihovi obdelavi pa delno manjkajo. Zato je treba vzpostaviti elektronske registre nevarnih odpadkov v državah članicah in tako okrepiti mehanizme vodenja evidenc in sledljivosti. Elektronsko zbiranje podatkov bi bilo treba razširiti na druge vrste odpadkov, da se poenostavi vodenje evidenc za podjetja in uprave ter izboljša spremljanje tokov odpadkov v Uniji.
Sprememba 59
Predlog direktive
Uvodna izjava 21 a (novo)
(21a)   Ločeno zbiranje in regeneracija odpadnih olj prinašata velike koristi za gospodarstvo in okolje, tudi glede zanesljivosti oskrbe. Vzpostaviti bi bilo treba ločeno zbiranje odpadnih olj in določiti cilje v zvezi z njihovo regeneracijo.
Sprememba 60
Predlog direktive
Uvodna izjava 22
(22)  Ta direktiva določa dolgoročne cilje na področju ravnanja z odpadki v Uniji ter gospodarskim subjektom in državam članicam daje jasne smernice o naložbah, ki so potrebne za doseganje ciljev te direktive. Pri razvoju nacionalnih strategij za ravnanje z odpadki in načrtovanju naložb v infrastrukturo za ravnanje z odpadki bi morale države članice ustrezno uporabiti evropske strukturne in investicijske sklade v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, in sicer s spodbujanjem preprečevanja, ponovne uporabe in recikliranja.
(22)  Ta direktiva določa dolgoročne cilje na področju ravnanja z odpadki v Uniji ter gospodarskim subjektom in državam članicam daje jasne smernice o naložbah, ki so potrebne za doseganje ciljev te direktive. Pri razvoju nacionalnih strategij za ravnanje z odpadki in načrtovanju naložb v infrastrukturo za ravnanje z odpadki in v krožno gospodarstvo bi morale države članice ustrezno uporabiti evropske strukturne in investicijske sklade v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, in sicer s spodbujanjem zlasti preprečevanja in ponovne uporabe ter šele nato recikliranja. Komisija bi morala v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki omogočiti uporabo pobude Obzorje 2020 ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov za vzpostavitev učinkovitega finančnega okvira, ki bo lokalnim oblastem pomagal pri izvajanju zahtev te direktive ter financiranju inovativnih tehnologij in ravnanja z odpadki.
Sprememba 61
Predlog direktive
Uvodna izjava 24
(23)  Nekatere surovine so zelo pomembne za gospodarstvo Unije, oskrba z njimi pa je povezana z visokim tveganjem. Države članice bi morale za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s temi surovinami ter v skladu s pobudo za surovine in cilji evropskega partnerstva za inovacije na področju surovin zagotoviti najboljše možno ravnanje z odpadki, ki vsebujejo pomembne količine teh surovin, ob upoštevanju ekonomske in tehnološke izvedljivosti ter koristi za okolje. Komisija je pripravila seznam kritičnih surovin za EU18. Ta seznam Komisija tudi redno pregleduje.
(23)  Nekatere surovine so zelo pomembne za gospodarstvo Unije, oskrba z njimi pa je povezana z visokim tveganjem. Države članice bi morale za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s temi surovinami ter v skladu s pobudo za surovine in cilji evropskega partnerstva za inovacije na področju surovin sprejeti ukrepe za spodbujanje ponovne uporabe izdelkov in recikliranja odpadkov, ki vsebujejo pomembne količine kritičnih surovin, ter zagotoviti učinkovito ravnanje z njimi, ob upoštevanju ekonomske in tehnološke izvedljivosti ter koristi za okolje. Komisija je pripravila seznam kritičnih surovin za EU18. Ta seznam Komisija tudi redno pregleduje.
__________________
__________________
18 COM(2014)0297.
18 COM(2014)0297.
Sprememba 62
Predlog direktive
Uvodna izjava 24
(24)  Za nadaljnjo podporo učinkovitemu izvajanju pobude za surovine bi morale države članice tudi spodbujati ponovno uporabo proizvodov, ki so glavni viri surovin. Prav tako morajo v svoje načrte ravnanja z odpadki vključiti ustrezne nacionalne ukrepe v zvezi z zbiranjem in predelavo odpadkov, ki vsebujejo znatne količine teh surovin. Ti ukrepi bi morali biti vključeni v načrte ravnanja z odpadki, ko bodo prvič posodobljeni po začetku veljavnosti te direktive. Komisija bo zagotovila informacije o zadevnih skupinah proizvodov in tokovih odpadkov na ravni EU. Ta določba državam članicam ne preprečuje sprejetja ukrepov v zvezi z drugimi surovinami, ki jih štejejo za pomembne za svoja nacionalna gospodarstva.
(24)  Za nadaljnjo podporo učinkovitemu izvajanju pobude za surovine bi morale države članice v svoje načrte ravnanja z odpadki vključiti tudi ustrezne nacionalne ukrepe v zvezi z zbiranjem, sortiranjem in predelavo odpadkov, ki vsebujejo znatne količine teh surovin. Ti ukrepi bi morali biti vključeni v načrte ravnanja z odpadki, ko bodo prvič posodobljeni po začetku veljavnosti te direktive. Komisija bo zagotovila informacije o zadevnih skupinah proizvodov in tokovih odpadkov na ravni EU. Ta določba državam članicam ne preprečuje sprejetja ukrepov v zvezi z drugimi surovinami, ki jih štejejo za pomembne za svoja nacionalna gospodarstva.
Sprememba 63
Predlog direktive
Uvodna izjava 25
(25)  Smetenje ima neposreden škodljiv vpliv na okolje in dobro počutje državljanov, visoki stroški čiščenja pa so nepotrebno gospodarsko in družbeno breme. Uvedba posebnih ukrepov v okviru načrtov ravnanja z odpadki in njihovo dosledno izvrševanje s strani pristojnih organov bi morala prispevati k odpravi te težave.
(25)  Smetenje ima neposreden in posreden škodljiv vpliv na okolje, dobro počutje državljanov in gospodarstvo. Visoki stroški čiščenja so nepotrebno gospodarsko breme za družbo. Uvedba posebnih ukrepov v okviru načrtov ravnanja z odpadki in njihovo dosledno izvrševanje s strani pristojnih organov bi morala prispevati k odpravi te težave. Preprečevanje smetenja bi moralo imeti prednost pred čiščenjem. Za preprečevanje smetenja bi si morali prizadevati tako pristojni organi kot proizvajalci in potrošniki. Nujno je treba spremeniti neustrezno ravnanje potrošnikov, če naj se prepreči smetenje. Proizvajalci, katerih proizvodi bodo verjetno postali smeti, bi morali spodbujati trajnostno uporabo svojih proizvodov, da se prepreči smetenje. Poleg tega imata izobraževanje in ozaveščanje ključno vlogo pri spreminjanju vedenja.
Sprememba 64
Predlog direktive
Uvodna izjava 25 a (novo)
(25a)   Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta 20081a je zavezujoči pravni instrument na ravni Unije, s katerim se ocenjujejo, spremljajo in določajo okoljski cilji, ki omogočajo doseganje dobrega okoljskega stanja na področju morskih odpadkov. Glavni viri morskih odpadkov pa so dejavnosti na kopnem, do katerih prihaja zaradi slabih praks na področju ravnanja s trdnimi odpadki, pomanjkljive infrastrukture in neozaveščene javnosti. Države članice bi zato morale sprejeti ukrepe za zmanjšanje količine smeti na kopnem, za katere je verjetno, da bodo prišle v morsko okolje, v skladu z agendo za trajnostni razvoj do leta 2030, ki jo je 25. septembra 2015 sprejela generalna skupščina Združenih narodov, zlasti pa bi si morale prizadevati za doseganje cilja zmanjšanja količine morskih odpadkov za 50 % do leta 2030 na ravni Unije. Ob upoštevanju okoljskih in gospodarskih koristi preprečevanja nastajanja morskih odpadkov bi morale države članice v svojih programih preprečevanja nastajanja odpadkov sprejeti posebne ukrepe za preprečevanje nastajanja morskih odpadkov. Države članice bi morale s temi ukrepi stremeti k doseganju ciljev Unije glede zmanjšanja morskih odpadkov za 30 % do leta 2025 in za 50 % do leta 2030. Za merjenje napredka pri doseganju teh ciljev in olajšanje izmenjave primerov dobre prakse v vsej Uniji med državami članicami bi bilo treba vzpostaviti enotne metodologije za merjenje morskih odpadkov s kopnega. Podatke o količini morskih odpadkov s kopnega bi bilo treba sporočati vsako leto.
______________
1a Direktiva 2008/56/ES Evropskega parlamenta in Sveta 2008 z dne 17. junija 2018 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji) (UL L 164, 25.6.2008, str. 19).
Sprememba 65
Predlog direktive
Uvodna izjava 25 b (novo)
(25b)   Neprimerno odstranjevanje odpadkov v obliki smetenja ter odvajanja kanalizacijskih odpadkov in trdnih odpadkov, kot je plastika, škoduje morskemu okolju in zdravju ljudi ter povzroča velike ekonomske in socialne stroške. Poleg tega takšni odpadki ogrožajo prednostni vrstni red hierarhije ravnanja z odpadki, predvsem z izogibanjem pripravi za ponovno uporabo, recikliranju in drugim postopkom predelave pred odstranjevanjem. Zaradi čezmejne narave morskih odpadkov in potrebe po usklajenem prizadevanju bi morale države članice sprejeti ukrepe za doseganje ciljev zmanjšanja teh odpadkov, in sicer z uporabo programov spremljanja iz člena 11 Direktive 2008/56/ES.
Sprememba 66
Predlog direktive
Uvodna izjava 25 c (novo)
(25c)   Mikrozrna v kozmetičnih izdelkih in izdelkih za osebno nego, ki po uporabi pridejo v stanovanjske, poslovne ali industrijske drenažne sisteme, so eden od neposrednih virov onesnaženja z mikroplastičnimi delci, ki jih je najlažje preprečiti. Da bi prispevali k ciljem iz te direktive, bi morale države članice sprejeti ukrepe za preprečevanje vstopa sestavin z mikrozrni in mikroplastičnih delcev v sisteme za čiščenje odpadne vode in njihovo izpuščanje v morsko okolje.
Sprememba 67
Predlog direktive
Uvodna izjava 27
(27)  Poročila o izvajanju, ki jih države članice pripravijo vsaka tri leta, se niso izkazala kot učinkovito orodje za preverjanje skladnosti in zagotavljanje dobrega izvajanja, temveč so ustvarila nepotrebno upravno breme. Zato je ustrezno razveljaviti določbe, ki državam članicam nalagajo pripravo takšnih poročil. Namesto tega bi se spremljanje skladnosti moralo izvajati izključno na podlagi statističnih podatkov, ki jih države članice vsako leto sporočijo Komisiji.
(27)  Poročila o izvajanju, ki jih države članice pripravijo vsaka tri leta, se niso izkazala kot učinkovito orodje za preverjanje skladnosti in zagotavljanje dobrega izvajanja, temveč so ustvarila nepotrebno upravno breme. Zato je ustrezno razveljaviti določbe, ki državam članicam nalagajo pripravo takšnih poročil. Namesto tega bi se spremljanje skladnosti moralo izvajati na podlagi statističnih podatkov, ki jih države članice vsako leto sporočijo Komisiji. Države članice bi morale kljub temu na zahtevo Komisije nemudoma predložiti vse podatke, ki jih ta potrebuje za oceno izvajanja te direktive kot celote in njenega vpliva na okolje in zdravje človeka.
Sprememba 68
Predlog direktive
Uvodna izjava 28
(28)  Statistični podatki, ki jih predložijo države članice, so za Komisijo bistveni element za oceno skladnosti vseh držav članic z zakonodajo o odpadkih. Kakovost, zanesljivost in primerljivost statističnih podatkov bi bilo treba izboljšati z uvedbo enotne vstopne točke za vse podatke o odpadkih, črtanjem zastarelih zahtev za poročanje, primerjalno analizo nacionalnih metodologij za poročanje in uvedbo poročil o preverjanju kakovosti podatkov. Zato bi morale države članice pri poročanju o doseganju ciljev iz zakonodaje o odpadkih uporabiti najnovejšo metodologijo, ki jo razvijejo Komisija in nacionalni statistični uradi držav članic.
(28)  Podatki in informacije, ki jih predložijo države članice, so za Komisijo bistveni element za oceno skladnosti vseh držav članic z zakonodajo o odpadkih. Kakovost, zanesljivost in primerljivost posredovanih podatkov bi bilo treba izboljšati z vzpostavitvijo skupne metodologije za zbiranje in obdelavo podatkov iz zanesljivih virov ter z uvedbo enotne vstopne točke za vse podatke o odpadkih, črtanjem zastarelih zahtev za poročanje, primerjalno analizo nacionalnih metodologij za poročanje in uvedbo poročil o preverjanju kakovosti podatkov. Zato bi morale države članice pri poročanju o doseganju ciljev iz zakonodaje o odpadkih uporabiti skupno metodologijo, ki jo razvije Komisija v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi držav članic ter nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi, pristojnimi za ravnanje z odpadki.
Sprememba 69
Predlog direktive
Uvodna izjava 28 a (novo)
(28a)   Komisija bi morala vsaka tri leta objaviti poročilo na podlagi podatkov in informacij, ki jih posredujejo države članice, da Parlamentu in Svetu poroča o napredku, doseženem pri doseganju ciljev za recikliranje ter pri izvajanju novih obveznosti, ki jih nalaga ta direktiva. V teh triletnih poročilih bi morala tudi oceniti celotni učinek Direktive 2008/98/ES na okolje in zdravje ljudi ter oceniti, ali so potrebni predlogi sprememb, da bi upoštevajoč cilje krožnega gospodarstva Direktiva 2008/98/ES še naprej ustrezala svojemu namenu.
Sprememba 70
Predlog direktive
Uvodna izjava 28 b (novo)
(28b)   Komisija bi morala vzpostaviti platformo za izmenjavo informacij in primerov najboljše prakse med Komisijo in državami članicami o izvajanju zahtev iz te direktive v praksi, da bi prispevala k ustreznemu upravljanju, izvrševanju, čezmejnem sodelovanju in širjenju primerov najboljše prakse in inovacij na področju odpadkov ter da bi zagotovila učinkovito in dosledno izvajanje ciljev iz Direktive 2008/98/ES. Rezultati dela te platforme bi morali biti javno dostopni.
Sprememba 71
Predlog direktive
Uvodna izjava 28 c (novo)
(28c)   Gospodarski potencial in okoljske koristi prehoda na krožno gospodarstvo ter učinkovitejše rabe virov so dobro uveljavljeni. Ukrepi, potrebni za sklenitev kroga, so predstavljeni v raznih dokumentih in predlogih politike, na primer v manifestu Evropske platforme za učinkovito rabo virov (EREP), objavljenem 17. decembra 2012, in priporočilih, ki so mu sledila, v samoiniciativnem poročilu Evropskega parlamenta o prehodu na krožno gospodarstvu, sprejetem 25. junija 2015, in v akcijskem načrtu Komisije za krožno gospodarstvo, objavljenem 2. decembra 2015. V vseh teh dokumentih, ki bi morali ne le usmerjati Unijo, da doseže želeno raven zakonodaje o odpadkih, temveč tudi zagotoviti sprejetje ambicioznih ukrepov za sklenitev celotnega kroga, so predstavljeni ukrepi, ki presegajo odpadke in zajemajo celoten cikel.
Sprememba 72
Predlog direktive
Uvodna izjava 28 d (novo)
(28d)   Raziskave in inovacije ter ustvarjanje pametnih poslovnih modelov na podlagi učinkovite rabe virov so ključnega pomena za podporo prehoda na krožno gospodarstvo v Uniji, kjer se odpadki obravnavajo kot nov vir. Za doseganje ciljev glede odpadkov je treba v okviru programa Obzorje 2020 prispevati k raziskovalnim in inovacijskim projektom, s katerimi se lahko dokaže in v praksi preveri gospodarska in okoljska trajnost krožnega gospodarstva. Ti projekti, pri katerih je uporabljen sistemski pristop, lahko obenem prispevajo k oblikovanju zakonodaje, ki bo spodbujala inovacije in jo bo lahko izvajati, saj bo na njihovi podlagi mogoče opredeliti morebitne regulativne negotovosti, ovire in vrzeli, ki ovirajo razvoj poslovnih modelov, temelječih na učinkoviti rabi virov.
Sprememba 73
Predlog direktive
Uvodna izjava 28 e (novo)
(28e)   Komisija je 2. decembra 2015 predstavila akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo, da bi spodbudila prehod Evrope k takemu gospodarstvu. Komisija je pripravila konkreten in ambiciozen akcijski program z ukrepi, ki zajemajo ves cikel, vendar so za hitrejši prehod potrebni dodatni ukrepi.
Sprememba 74
Predlog direktive
Uvodna izjava 28 f (novo)
(28f)   Izboljšanje uporabe virov bi lahko pomenilo znaten neto prihranek za podjetja Unije, javne organe in potrošnike ter zmanjšanje skupnih letnih emisij toplogrednih plinov. Zato bi morala Komisija do konca leta 2018 predlagati vodilni kazalnik ter več podkazalnikov glede učinkovite rabe virov, da bi spremljala napredek k cilju večje učinkovitosti virov na ravni Unije za 30 % do leta 2030 v primerjavi z letom 2014.
Sprememba 75
Predlog direktive
Uvodna izjava 29
(29)  Da bi se dopolnila ali spremenila Direktiva 2008/98/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi s členi 5(2), 6(2), 7(1), 11a(2), 11a(6), 26, 27(1), 27(4), 38(1), 38(2) in 38(3). Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti Evropskemu parlamentu in Svetu predloženi sočasno, pravočasno in na ustrezen način.
(29)  Da bi se dopolnila ali spremenila Direktiva 2008/98/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi s:
–   podrobnimi merili za uporabo pogojev, pod katerimi se snovi ali predmeti štejejo kot stranski proizvodi ali se ne štejejo več za odpadke,
–   splošnimi zahtevami, ki jih morajo izpolnjevati države članice pri sprejemanju tehničnih predpisov o prenehanju statusa odpadka,
–   vzpostavitvijo seznama odpadkov,
–   harmoniziranimi merili, ki jih je treba upoštevati pri določanju finančnih prispevkov, ki jih morajo plačati proizvajalci za izpolnjevanje razširjene odgovornosti proizvajalca, prilagojenih glede na dejanske stroške ob koncu življenjske dobe proizvodov,
–   kazalniki za merjenje napredka pri zmanjševanju ustvarjanja odpadkov in izvajanju ukrepov za preprečevanje odpadkov,
–   skupno metodologijo, vključno z minimalnimi zahtevami glede kakovosti za enotno merjenje ravni živilskih odpadkov,
–   skupno metodologijo, vključno z minimalnimi zahtevami glede kakovosti za enotno merjenje morskih odpadkov s kopnega,
–   zahtevami za minimalno kakovost in operativnimi zahtevami za določanje priznanih izvajalcev dejavnosti priprave za ponovno uporabo, sistemov kavcije in izvajalcev končnega recikliranja, vključno s posebnimi pravili o zbiranju podatkov, sledljivosti, preverjanju in poročanju,
–   skupno metodologijo za izračun mase kovin, ki so bile reciklirane v kombinaciji s sežiganjem ali sosežiganjem, vključno z merili kakovosti za reciklirane kovine,
–   tehničnimi merili in operativnimi postopki za dejavnosti odstranjevanja D2, D3, D4, D6, D7 in D12, navedenimi v Prilogi I Direktive 2008/98/ES, in, če je to ustrezno, prepovedjo teh dejavnosti, če ne izpolnjujejo nekaterih meril, povezanih z varstvom zdravja ljudi in okolja,
–   tehničnimi minimalnimi standardi za dejavnosti obdelave, za katere je potrebno dovoljenje v skladu z Direktivo 2008/98/ES, če obstajajo dokazi, da bi ti standardi lahko koristili z vidika varstva zdravja ljudi in okolja,
–   minimalnimi standardi za dejavnosti, za katere je potrebno dovoljenje v skladu z Direktivo 2008/98/ES, če obstajajo dokazi, da bi ti standardi lahko koristili z vidika varstva zdravja ljudi in okolja ali preprečevanja motenj na notranjem trgu,
–   podrobno opredelitvijo uporabe enačbe za sežigalnice iz točke R1 v Prilogi II Direktive 2008/98/ES,
–   metodologijo zbiranja in obdelave podatkov, organizacijo zbiranja podatkov in viri podatkov ter obliko za sporočanje podatkov o izvajanju ciljev glede zmanjšanja živilskih odpadkov in morskih odpadkov, priprave za ponovno uporabo, recikliranje in zasipanje ter odpadnih olj, ki jih države članice sporočajo Komisiji, in
–   prilagoditvijo Prilog I do V Direktive 2008/98/ES znanstvenemu in tehničnemu napredku.
Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, tudi na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
Sprememba 76
Predlog direktive
Uvodna izjava 30
(30)  Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje Direktive 2008/98/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s členi 9(4), 9(5), 33(2), 35(5) in 37(6). Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta19.
(30)  Za zagotovitev enotnih pogojev za izvajanje Direktive 2008/98/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila glede:
–   oblike za sporočanje informacij o sprejetju in bistvenih revizijah načrtov ravnanja z odpadki in programov preprečevanja nastajanja odpadkov in
–   minimalnih pogojev za vodenje elektronskih registrov nevarnih odpadkov.
Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta19.
__________________
__________________
19Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
19Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Sprememba 77
Predlog direktive
Uvodna izjava 33
(33)  Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev iz te direktive, tj. izboljšati ravnanje z odpadki v Uniji ter tako prispevati k varstvu, ohranitvi in izboljšanju kakovosti okolja, zdravju oceanov in varnosti morske hrane z zmanjšanjem količine morskih odpadkov ter preudarni in racionalni uporabi naravnih virov v vsej Uniji, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Ta direktiva v skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ne presega tega, kar je potrebno za izpolnjevanje navedenih ciljev –
(33)  Ker države članice ne morejo zadovoljivo doseči ciljev iz te direktive, tj. izboljšati ravnanje z odpadki v Uniji ter tako prispevati k varstvu, ohranitvi in izboljšanju kakovosti okolja, zdravju oceanov in varnosti morske hrane z zmanjšanjem količine morskih odpadkov ter preudarni, zmanjšani in racionalni uporabi naravnih virov v vsej Uniji, temveč se zaradi obsega ali učinkov ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. Ta direktiva v skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ne presega tega, kar je potrebno za izpolnjevanje navedenih ciljev –
Sprememba 78
Predlog direktive
Uvodna izjava 33 a (novo)
(33a)   Države članice bi morale na področjih proizvodnje, recikliranja, popravil, priprave na ponovno uporabo in odpadkov zagotoviti visoko raven zdravja in varnosti pri delu, pri tem pa upoštevati posebna tveganja, ki so jim izpostavljeni delavci v teh sektorjih, in zagotoviti, da se bo obstoječa zakonodaja Unije na tem področju pravilno izvajala in izvrševala.
Sprememba 79
Predlog direktive
Uvodna izjava 33 b (novo)
(33b)   Ta direktiva je bila sprejeta ob upoštevanju zavez iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje in bi jo bilo treba izvajati in uporabljati v skladu s smernicami iz navedenega sporazuma.
Sprememba 80
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 1 – odstavek 1
(-1)   v členu 1 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
Ta direktiva določa ukrepe za varstvo okolja in zdravja ljudi, in sicer s preprečevanjem ali zmanjševanjem škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi ter z zmanjševanjem celotnega vpliva uporabe virov in izboljšanjem učinkovitosti takšne uporabe.
„Ta direktiva določa ukrepe za varstvo okolja in zdravja ljudi, in sicer s preprečevanjem ali zmanjševanjem nastajanja odpadkov, škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi ter z zmanjševanjem celotnega vpliva uporabe virov in izboljšanjem učinkovitosti takšne uporabe, kar je nujno za prehod na krožno gospodarstvo in za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti Unije.
Sprememba 81
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a
Direktiva 2008/98/ES
Člen 3 – točka 1 a
„1a. „komunalni odpadki“ pomenijo:
„1a. „komunalni odpadki“ pomenijo:
(a)  mešane odpadke in ločeno zbrane odpadke iz gospodinjstev, ki vključujejo:
(a)  mešane odpadke in ločeno zbrane odpadke iz gospodinjstev, ki vključujejo:
–  papir in karton, steklo, kovine, plastiko, biološke odpadke, les, tekstil, odpadno električno in elektronsko opremo, odpadne baterije in akumulatorje,
–  papir in karton, steklo, kovine, plastiko, biološke odpadke, les, tekstil, odpadno električno in elektronsko opremo, odpadne baterije in akumulatorje,
–  kosovne odpadke, vključno z belo tehniko, ležišči in pohištvom,
–  kosovne odpadke, vključno z ležišči in pohištvom;
–  vrtne odpadke, vključno z listjem in pokošeno travo;
–  vrtne odpadke, vključno z listjem in pokošeno travo;
(b)  mešane in ločeno zbrane odpadke iz drugih virov, ki so po naravi, sestavi in količini primerljivi z odpadki iz gospodinjstev;
(b)  mešane in ločeno zbrane odpadke iz malih podjetij, poslovnih zgradb in ustanov, vključno s šolami, bolnišnicami in vladnimi zgradbami, ki so po naravi in sestavi podobni odpadkom iz gospodinjstev;
(c)  odpadke, ki nastanejo pri čiščenju tržnic in cest, vključno s smetmi s cest, vsebino košev za smeti ter odpadke, ki nastanejo pri vzdrževanju parkov in vrtov.
(c)  odpadke, ki nastanejo pri čiščenju tržnic in cest, vključno s smetmi s cest, vsebino košev za smeti ter odpadke, ki nastanejo pri vzdrževanju parkov in vrtov.
Komunalni odpadki ne vključujejo odpadkov iz kanalizacijskih omrežij, vključno z blatom iz čistilnih naprav ter gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov;“;
Komunalni odpadki ne vključujejo odpadkov iz kanalizacijskih omrežij, vključno z blatom iz čistilnih naprav ter gradbenimi odpadki in odpadki iz rušenja objektov;“;
Opredelitev komunalnih odpadkov v tej direktivi velja ne glede na to, ali je izvajalec ravnanja z odpadki javni ali zasebni subjekt;“;
Sprememba 82
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka a a (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 3 – točka 1 b (novo)
(aa)   vstavi se naslednja točka:
„1b. „odpadki iz trgovine in industrije“ pomenijo mešane odpadke in ločeno zbrane odpadke iz komercialnih in industrijskih dejavnosti in/ali prostorov.
Komercialni in industrijski odpadki ne zajemajo komunalnih in gradbenih odpadkov, odpadkov iz rušenja objektov ali odpadkov iz kanalizacijskih omrežij ali čistilnih naprav, vključno z blatom iz čistilnih naprav;“;
Sprememba 83
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b
Direktiva 2008/98/ES
Člen 3 – točka 2 a
2a.  „nenevaren odpadek“ pomeni odpadek, ki ne kaže nobene nevarne lastnosti iz Priloge III;
2a.  „nenevaren odpadek“ pomeni odpadek, ki ni zajet s točko 2 tega člena;
Sprememba 84
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c
Direktiva 2008/98/ES
Člen 3 – točka 4
4.  „biološki odpadki“ pomenijo biorazgradljive odpadke z vrtov in iz parkov, kuhinjske odpadke iz gospodinjstev, restavracij, gostinskih dejavnosti in trgovin na drobno, primerljive odpadke iz obratov za predelavo hrane ter druge po naravi, sestavi in količini primerljive odpadke;
4.  „biološki odpadki“ pomenijo biorazgradljive odpadke z vrtov in iz parkov, kuhinjske odpadke iz gospodinjstev, restavracij, gostinskih dejavnosti in trgovin na drobno, primerljive odpadke iz obratov za predelavo hrane ter druge odpadke s podobnimi lastnostmi biorazgradljivosti in kompostiranja;
Sprememba 85
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka d a (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 3 – točka 9
(da)   točka 9 se nadomesti z naslednjim:
9.  „ravnanje z odpadki“ pomeni zbiranje, prevoz, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom takšnih postopkov in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov, ter vključno z dejavnostmi trgovca ali posrednika;
„9. „ravnanje z odpadki“ pomeni zbiranje, prevoz, razvrščanje, predelavo in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom takšnih postopkov in dejavnostmi po prenehanju obratovanja naprav za odstranjevanje odpadkov, ter vključno z dejavnostmi trgovca ali posrednika;“;
Sprememba 86
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka d b (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 3 – točka 11
(db)   točka 11 se nadomesti z naslednjim:
11.  „ločeno zbiranje“ pomeni zbiranje, pri katerem se tokove odpadkov ločuje glede na vrsto in naravo odpadkov z namenom olajšati posebno obdelavo;
„11. „ločeno zbiranje“ pomeni zbiranje, pri katerem se tokove odpadkov ločuje glede na vrsto in naravo odpadkov z namenom olajšati posebno obdelavo, zlasti dejavnosti priprave za ponovno uporabo in recikliranja;“;
Sprememba 87
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka e
Direktiva 2008/98/ES
Člen 3 – točka 16
16.  „priprava za ponovno uporabo“ pomeni postopke preverjanja, čiščenja ali popravila, s katerim se odpadki, proizvodi ali sestavni deli proizvodov, ki so jih zbrali priznani izvajalci dejavnosti priprave za ponovno uporabo ali so bili zbrani v okviru kavcijskih sistemov, pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predobdelave;“;
16.  „priprava za ponovno uporabo“ pomeni postopke preverjanja, čiščenja ali popravila, s katerim se odpadki, proizvodi ali sestavni deli proizvodov, ki so postali odpadki in so jih zbrali priznani izvajalci dejavnosti priprave za ponovno uporabo, pripravijo za ponovno uporabo brez kakršne koli druge predobdelave;“;
Sprememba 88
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka e a (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 3 – točka 16 a (novo)
(ea)   vstavi se naslednja točka:
„16a. „izvajalec dejavnosti priprave za ponovno uporabo“ pomeni podjetje, ki ravna z odpadki in deluje v verigi priprave za postopek ponovne uporabe v skladu z ustreznimi predpisi;“;
Sprememba 89
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka e b (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 3 – točka 16 b (novo)
(eb)   vstavi se naslednja točka:
„16b. "ponovna izdelava" pomeni proces, pri katerem se proizvod s postopki ponovne uporabe, obnove in nadomestitve sestavnih delov spremeni do te mere, da je kot nov;
Sprememba 90
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka e c (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 3 – točka 17
(ec)   točka 17 se nadomesti z naslednjim:
17.  „recikliranje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje ponovno predelavo organskih snovi, ne vključuje pa energetske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje;“
17. „recikliranje“ pomeni vsak postopek predelave, pri katerem se odpadne snovi ponovno predelajo v proizvode, materiale ali snovi za prvotni namen ali druge namene. Opredelitev vključuje organsko recikliranje, ne vključuje pa energijske predelave in ponovne predelave v materiale, ki se bodo uporabili kot gorivo ali za zasipanje;“;
Sprememba 91
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka e d (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 3 – točka -17 a (novo)
(ed)   vstavi se naslednja točka:
„- 17a. „organsko recikliranje“ pomeni recikliranje v obliki aerobne ali anaerobne obdelave ali drugačno obdelavo biorazgradljivih delov odpadkov, pri čemer nastanejo proizvodi, materiali ali snovi; mehanska biološka obdelava in odlagališče se ne štejeta kot oblika organskega recikliranja;“;
Sprememba 92
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka f
Direktiva 2008/98/ES
Člen 3 – točka 17 a
17a.  „končni postopek recikliranja“ pomeni postopek recikliranja, ki se začne, ko ni potrebno nobeno nadaljnje sortiranje ter se odpadni materiali vnesejo v proizvodni proces in se učinkovito predelajo v proizvode, materiale ali snovi;
17a.  „končni postopek recikliranja“ pomeni postopek recikliranja, ki se začne, ko ni potrebno nobeno nadaljnje sortiranje ter se odpadni materiali učinkovito predelajo v proizvode, materiale ali snovi;
Sprememba 93
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka f
Direktiva 2008/98/ES
Člen 3 – točka 17 b
17b.  „zasipanje“ pomeni vsako predelavo, kjer se ustrezni odpadki uporabijo za namene pridobivanja zemljišč na območjih izkopavanja ali za inženirske namene pri urejanju krajine ali gradnji namesto drugih materialov, ki niso odpadki in bi se sicer uporabili za navedeni namen;“.
17b.  „zasipanje“ pomeni vsako predelavo, ki ni recikliranje, kjer se ustrezni nenevarni inertni odpadki ali drugi nenevarni odpadki uporabijo za namene pridobivanja zemljišč na območjih izkopavanja ali za inženirske namene pri urejanju krajine ali gradnji namesto drugih materialov, ki niso odpadki in bi se sicer uporabili za navedeni namen, in sicer v količinah, ki ne presegajo, kar je nujno potrebno za namene pridobivanje zemljišč ali inženirske namene;
Sprememba 94
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka f a (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 3 – točka 17 c (novo)
(fa)   vstavi se naslednja točka:
„17c. „redčenje“ pomeni postopek mešanja odpadka z enim ali več drugimi materiali ali odpadki, da bi se brez spremembe kemijske sestave zmanjšala koncentracija ene ali več sestavin v odpadkih, da bi bilo razredčeni odpadek mogoče poslati v postopek obdelave ali recikliranja, kamor ga, če odpadek ne bi bil razredčen, ne bi smeli poslati.“;
Sprememba 95
Predlog direktive
Člen 1 – točka 2 – točka f b (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 3 – točka 20 a (novo)
(fb)   doda se naslednja točka:
„20a. „dekontaminacija“ pomeni vsako dejavnost, ki vključuje odpravo ali obdelavo neželene nevarne sestavine ali onesnaževala iz odpadkov z namenom, da se uniči;“;
Sprememba 96
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka f c (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 3 – točka 20 b (novo)
(fc)   doda se naslednja točka:
„20b. „razvrščanje“ pomeni vsako dejavnost ravnanja z odpadki, s katero se zbrani odpadki razvrstijo v različne frakcije in podfrakcije;“;
Sprememba 97
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka f d (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 3 – točka 20 c (novo)
(fd)   doda se naslednja točka:
„20c. „smeti“ pomeni majhne odpadke na javno dostopnih območjih, ki so bili bodisi namerno bodisi iz malomarnosti neustrezno odvrženi v okolje;“;
Sprememba 98
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka f e (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 3 – točka 20 d (novo)
(fe)   doda se naslednja točka:
„20d. „živilski odpadki“ pomeni živila, namenjena za prehrano ljudi, bodisi užitna ali neužitna živila, ki so bila odstranjena iz proizvodne verige ali verige preskrbe s hrano, vključno na ravni primarne pridelave, predelave, proizvodnje, prevoza, spravila, prodaje na drobno in potrošnika, z izjemo izgube pri primarni pridelavi;“;
Sprememba 99
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka f f (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 3 – točka 20 e (novo)
(ff)   doda se naslednja točka:
„20e. „ostanki odpadkov“ pomeni odpadke, nastale pri postopku obdelave ali predelave, vključno z recikliranjem, ki jih ni mogoče nadalje predelati in jih je treba zato odstraniti;“;
Sprememba 101
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 1
(2a)   v členu 4(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
2.  Države članice pri uporabi hierarhije ravnanja z odpadki iz odstavka 1 sprejmejo ukrepe za spodbujanje možnosti, ki skupaj zagotavljajo najboljši izid za okolje. To lahko zahteva odstopanje od hierarhije za določene tokove odpadkov, kjer je to upravičeno z življenjskim krogom, ob upoštevanju celostnih vplivov nastajanja takšnih odpadkov in ravnanja z njimi.
„2 Države članice pri uporabi hierarhije ravnanja z odpadki iz odstavka 1 sprejmejo ukrepe za spodbujanje možnosti, ki skupaj zagotavljajo najboljši izid za okolje. To lahko zahteva odstopanje od hierarhije za določene tokove odpadkov, kjer je to upravičeno z življenjskim krogom, ob upoštevanju celostnih vplivov nastajanja takšnih odpadkov in ravnanja z njimi. To lahko zahteva, da se za nekatere odpadke opravi dekontaminacija, preden se jih naprej obdeluje.“;
Sprememba 102
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Direktiva 2008/98/ES
Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 1
3.  Države članice uporabijo ustrezne ekonomske instrumente za spodbujanje izvajanja hierarhije ravnanja z odpadki.
3.  Države članice uporabijo ustrezne ekonomske instrumente in druge ukrepe za spodbujanje izvajanja hierarhije ravnanja z odpadki. Ti instrumenti in ukrepi lahko vključujejo instrumente in ukrepe iz Priloge IVa za spodbujanje izvajanja programov preprečevanja nastajanja odpadkov iz člena 29 in za podporo dejavnosti, namenjenih doseganju ciljev glede priprave za ponovno uporabo in recikliranje iz odstavka 2 člena 11, da bi čim bolj povečali uporabo sekundarnih surovin in izravnali neenakosti v nastalih stroških v primerjavi z izvornimi materiali.
Sprememba 103
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Direktiva 2008/98/ES
Člen 4 – odstavek 3 – pododstavek 2
Države članice najpozneje do [vstaviti datum osemnajst mesecev po začetku veljavnosti te direktive] in vsakih pet let po tem datumu Komisiji sporočijo posebne instrumente, sprejete v skladu s tem odstavkom.
Države članice najpozneje do [vstaviti datum osemnajst mesecev po začetku veljavnosti te direktive] in vsaka tri leta po tem datumu Komisiji sporočijo posebne instrumente, sprejete v skladu s tem odstavkom.“.
Sprememba 104
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 4 – odstavek 3 a (novo)
(3a)   v členu 4 se doda naslednji odstavek:
„3a. Države članice oblikujejo sisteme dajatev, s čimer zagotovijo financiranje infrastrukture ravnanja z odpadki za komunalne odpadke, ki je potrebno za namene izvajanja te direktive.“;
Sprememba 105
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 b (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 4 – odstavek 3 b (novo)
(3b)   V členu 4 se doda naslednji odstavek:
„3b. Države članice izvajajo hierarhijo ravnanja z odpadki, s čimer prispevajo k prehodu na krožno gospodarstvo. V ta namen in v skladu z Uredbo (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta1a države članice pri dodeljevanju sredstev Unije izvajajo hierarhijo ravnanja z odpadki, pri naložbah v infrastrukturo ravnanja z odpadki pa dajejo prednost preprečevanju, ponovni uporabi, pripravi na ponovno uporabo in recikliranju.
_________________
1aUredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (UL L 347, 20.12.2013, str. 320).“;
Sprememba 107
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 c (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 4 a (novo)
(3c)   vstavi se naslednji člen:
„Člen 4a
Hierarhija ravnanja z živilskimi odpadki
1.   Kot prednostni vrstni red zakonodaje in politike preprečevanja nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi se izvaja naslednja specifična hierarhija ravnanja z živilskimi odpadki:
(a)   preprečevanje pri viru nastajanja;
(b)   reševanje užitne hrane, dajanje prednosti prehrani ljudi pred živalsko krmo in ponovna predelava v neživilske proizvode;
(c)   organsko recikliranje;
(d)   energijska predelava;
(e)   odstranjevanje.
2.   Države članice zagotavljajo spodbude za preprečevanje živilskih odpadkov, kot je vzpostavitev prostovoljnih dogovorov, olajšanje darovanja hrane ali, če je ustrezno, sprejetje finančnih ali fiskalnih ukrepov.“;
Sprememba 108
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a
Direktiva 2008/98/ES
Člen 5 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Države članice zagotovijo, da se snov ali predmet, ki nastane v proizvodnem procesu, katerega glavni namen ni proizvodnja te snovi ali predmeta, ne šteje za odpadek, temveč za stranski proizvod, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1.  Snov ali predmet, ki nastane v proizvodnem procesu, katerega glavni namen ni proizvodnja te snovi ali predmeta, se ne šteje za odpadek, temveč za stranski proizvod, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
Sprememba 109
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka b
Direktiva 2008/98/ES
Člen 5 – odstavek 2
2.  Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 38a sprejme delegirane akte, s katerimi določi podrobna merila za uporabo pogojev iz odstavka 1 v zvezi z določenimi snovmi ali predmeti.
2.  Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 38a sprejme delegirane akte za dopolnitev te direktive z določitvijo podrobnih meril za uporabo pogojev iz odstavka 1 v zvezi z določenimi snovmi ali predmeti. Pri razvijanju podrobnih meril Komisija prednostno obravnava obstoječe in ponovljive prakse industrijske simbioze.
Sprememba 110
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka b a (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 5 – odstavek 2 a (novo)
(ba)   doda se naslednji odstavek:
„2a. Če merila niso določena na ravni Unije v skladu s postopkom iz odstavka 2, lahko država članica za vsak posamezen primer določi podrobna merila za izpolnjevanje pogojev iz odstavka 1 za določene snovi ali predmete, vključno z mejnimi vrednostmi za onesnaževala, kjer je to potrebno.“;
Sprememba 111
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4 – točka a
Direktiva 2008/98/ES
Člen 5 – odstavek 3
3.  Države članice tehnične predpise, sprejete na podlagi odstavka 1, priglasijo Komisiji v skladu z Direktivo 2015/1535/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (*), kadar navedena direktiva tako zahteva.
3.  Države članice Komisiji priglasijo tehnične predpise, sprejete na podlagi odstavka 2a v skladu z Direktivo (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta*.
_______________
______________
(*) UL L 241, 17.9.2015, str. 1.
* Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).
Sprememba 112
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka a – točka i
Direktiva 2008/98/ES
Člen 6 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Države članice zagotovijo, da se odpadki, ko so predelani, prenehajo šteti za odpadke, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
1.  Države članice zagotovijo, da se odpadki, ko so reciklirani ali kako drugače predelani, prenehajo šteti za odpadke, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
Sprememba 113
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b
Direktiva 2008/98/ES
Člen 6 – odstavek 2
2.  Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 38a sprejme delegirane akte, s katerimi določi podrobna merila za uporabo pogojev iz odstavka 1 v zvezi z določenimi odpadki. Ta podrobna merila po potrebi vključujejo mejne vrednosti za onesnaževala in upoštevajo vse možne škodljive okoljske vplive snovi ali predmeta.
2.  Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 38a in na podlagi spremljanja razmer v državah članicah sprejme delegirane akte za dopolnitev te direktive z določitvijo podrobnih meril za uporabo pogojev iz odstavka 1 v zvezi s specifičnimi odpadki. Ta podrobna merila po potrebi vključujejo mejne vrednosti za onesnaževala in upoštevajo vse možne škodljive vplive snovi ali predmeta na zdravje ljudi in/ali okolje.
Sprememba 114
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b
Direktiva 2008/98/ES
Člen 6 – odstavek 3
3.  Odpadki, ki v skladu z odstavkom 1 prenehajo biti odpadki, se za namene izračuna, ali so bili izpolnjeni cilji te direktive, Direktive 94/62/ES, Direktive 2000/53/ES, Direktive 2006/66/ES oziroma Direktive 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*), lahko štejejo za pripravljene za ponovno uporabo, reciklirane ali predelane, če so bili vključeni v pripravo za ponovno uporabo, recikliranje ali predelavo v skladu z navedenimi direktivami.
3.  Odpadki, ki v skladu z odstavkom 1 prenehajo biti odpadki, se lahko upoštevajo za namene izračuna, ali so bili izpolnjeni cilji glede priprave za ponovno uporabo, recikliranja ali predelave iz te direktive, Direktive 94/62/ES, Direktive 2000/53/ES, Direktive 2006/66/ES oziroma Direktive 2012/19/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*), če so bili vključeni v dejavnost priprave za ponovno uporabo, dejavnost recikliranja ali dejavnost predelave v skladu z navedenimi direktivami. Teža odpadkov, ki prenehajo biti odpadki, se lahko sporoči kot reciklirana v skladu z odstavkom 1, če bodo materiali ali snovi, ki jim je prenehal status odpadka, vključeni v postopek ponovne predelave, kamor pa se ne šteje energijska predelava in ponovna predelava v materiale, ki se bodo uporabljali kot goriva ali za namene zasipanja.
Sprememba 115
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b
Direktiva 2008/98/ES
Člen 6 – odstavek 3 a (novo)
3a.   Če merila niso določena na ravni Unije v skladu s postopkom iz odstavka 2, lahko država članica določi podrobna merila za izpolnjevanje pogojev iz odstavka 1 za določene odpadke, vključno z mejnimi vrednostmi za onesnaževala.
Sprememba 116
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b
Direktiva 2008/98/ES
Člen 6 – odstavek 3 b (novo)
3b.   Če ta merila niso določena na nacionalni ravni, države članice zagotovijo, da se odpadki, ki so bili predelani, prenehajo šteti za odpadke, če izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1, ki jih nacionalni pristojni organ preveri za vsak primer posebej.
Sprememba 117
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b
Direktiva 2008/98/ES
Člen 6 – odstavek 3 c (novo)
3c.   Z namenom zagotavljanja skladnosti na notranjem trgu se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 38a, da bi to direktivo dopolnila z določanjem splošnih zahtev, ki jih morajo upoštevati države članice pri sprejemanju tehničnih predpisov iz odstavkov 3a in 3b tega člena.
Sprememba 118
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 – točka b
Direktiva 2008/98/ES
Člen 6 – odstavek 4
4.  Države članice Komisijo obvestijo o tehničnih predpisih, sprejetih na podlagi odstavka 1 v skladu z Direktivo 2015/1535/ES Evropskega parlamenta in Sveta, kadar navedena direktiva tako zahteva.
4.  Države članice Komisiji priglasijo tehnične predpise, sprejete na podlagi odstavkov 3a in 3b v skladu z Direktivo 2015/1535/ES.
Sprememba 119
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 – točka a a (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 7 – odstavek 4
(aa)   odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:
4.  Razvrstitve nevarnih odpadkov med nenevarne se ne sme doseči z redčenjem ali mešanjem odpadkov, zato da se znižajo začetne koncentracije nevarnih snovi pod raven, pri kateri se odpadek opredeli kot nevaren.
„4. Razvrstitve nevarnih odpadkov med nenevarne ali spremembe nevarnih lastnosti se ne sme doseči z redčenjem ali mešanjem odpadkov, zato da se znižajo začetne koncentracije nevarnih snovi pod raven, pri kateri se odpadek opredeli kot nevaren ali pri kateri se določi nevarna lastnost.“;
Sprememba 120
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka -a (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 1
(-a)   v odstavku 1 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
1.  Države članice lahko za namene ponovne uporabe ter preprečevanja nastajanja, recikliranja in drugih načinov predelave odpadkov sprejmejo zakonodajne in druge ukrepe, s katerimi zagotovijo, da za vse fizične ali pravne osebe, ki poklicno razvijajo, proizvajajo, izdelujejo, obdelujejo, prodajajo ali uvažajo proizvode in ravnajo z njimi (proizvajalec proizvoda), velja razširjena odgovornost proizvajalca.“
„1. Države članice za namene ponovne uporabe ter preprečevanja nastajanja, recikliranja in drugih načinov predelave odpadkov sprejmejo zakonodajne in druge ukrepe, s katerimi zagotovijo, da za vse fizične ali pravne osebe, ki poklicno razvijajo, proizvajajo, izdelujejo, obdelujejo, prodajajo ali uvažajo proizvode in ravnajo z njimi (proizvajalec proizvoda), velja razširjena odgovornost proizvajalca.“;
Sprememba 121
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka a
Direktiva 2008/98/ES
Člen 8 – odstavek 1 – pododstavek 3
„Takšni ukrepi lahko vključujejo vzpostavitev sheme razširjene odgovornosti proizvajalca, ki določajo posebne operativne in finančne obveznosti proizvajalcev proizvodov.
Takšni ukrepi lahko vključujejo vzpostavitev sheme razširjene odgovornosti proizvajalca, ki zajemajo individualno ali kolektivno izpolnjevanje razširjene odgovornosti proizvajalca. Takšne sheme so sestavljene iz niza pravil, ki določa posebne operativne in/ali finančne obveznosti proizvajalcev proizvodov, v katerih je odgovornost proizvajalca razširjena na popotrošniško fazo v življenjskem ciklu proizvoda. Države članice takšne sheme vzpostavijo vsaj za embalažo, kot je opredeljena v členu 3(1) Direktive 94/62/ES, električno in elektronsko opremo, kot je opredeljena v členu 3(1)(a) Direktive 2012/19/EU, baterije in akumulatorje, kot so opredeljeni v členu 3(1) Direktive 2006/66/ES in izrabljena vozila, kot so opredeljena v členu 2(2) Direktive 2000/53/ES.
Sprememba 122
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka a a (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1
(aa)   v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
2.  Države članice lahko sprejmejo ustrezne ukrepe za spodbujanje zasnove proizvodov, da bi zmanjšali njihove vplive na okolje in nastajanje odpadkov med proizvodnjo in poznejšo uporabo proizvodov ter zagotovili, da se predelava in odstranjevanje proizvodov, ko postanejo odpadki, izvajata v skladu s členoma 4 in 13.
„2. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, ki bodo proizvajalce spodbudili k izboljšanju zasnove proizvodov in njihovih sestavnih delov, da bi povečali učinkovitost rabe virov, zmanjšali njihove vplive na okolje in nastajanje odpadkov med proizvodnjo in poznejšo uporabo proizvodov ter zagotovili, da se predelava in odstranjevanje proizvodov, ko postanejo odpadki, izvajata v skladu s členoma 4 in 13.“;
Sprememba 123
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka b
Direktiva 2008/98/ES
Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 2
Takšni ukrepi so med drugim lahko namenjeni spodbujanju razvoja, proizvodnje in trženja proizvodov, ki so primerni za večkratno uporabo, ki so tehnično trajni in ki so potem, ko postanejo odpadki, primerni za ponovno uporabo in recikliranje, da se olajša ustrezno izvajanje hierarhije ravnanja z odpadki. Pri teh ukrepih se upoštevajo vplivi proizvodov v njihovem celotnem življenjskem ciklu.
Takšni ukrepi spodbujajo razvoj, proizvodnjo in trženje proizvodov in materialov, ki so primerni za večkratno uporabo, ki so tehnično trajni in zlahka popravljivi ter ki so potem, ko postanejo odpadki in so pripravljeni za ponovno uporabo ali reciklirani, primerni za dajanje na trg, da se olajša ustrezno izvajanje hierarhije ravnanja z odpadki. Pri teh ukrepih se upoštevajo vplivi proizvodov v njihovem celotnem življenjskem ciklu, vključno s potencialom za večkratno recikliranje, kjer je to potrebno, in hierarhija ravnanja z odpadki.
Sprememba 124
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka b a (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 8 – odstavek 2 a (novo)
(ba)   doda se naslednji odstavek:
„2a. Države članice najpozneje do ... [vstaviti datum šestintrideset mesecev po začetku veljavnosti te direktive] in vsaka tri leta po tem datumu Komisijo obvestijo o ukrepih, sprejetih v skladu z odstavkoma 1 in 2. Komisija tovrstna obvestila objavi.“;
Sprememba 125
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka b b (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 8 – odstavek 4
(bb)   odstavek 4 se nadomesti z naslednjim:
4.  Razširjena odgovornost proizvajalca se uporabi brez poseganja v odgovornost za ravnanje z odpadki iz člena 15(1) in brez poseganja v veljavno posebno zakonodajo o tokovih odpadkov in veljavno posebno zakonodajo o proizvodih.
„4. Razširjena odgovornost proizvajalca se uporabi brez poseganja v odgovornost za ravnanje z odpadki iz člena 15(1). Določbe členov 8 in 8a ne posegajo v določbe v zvezi z razširjeno odgovornostjo proizvajalca iz drugih pravnih aktov Unije.“;
Sprememba 126
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 7 – točka a
Direktiva 2008/98/ES
Člen 8 – odstavek 5
5.  Komisija organizira izmenjavo informacij med državami članicami in udeleženci v shemah razširjene odgovornosti proizvajalca v zvezi s praktičnim izvajanjem zahtev iz člena 8a in najboljšimi praksami za zagotavljanje ustreznega upravljanja in čezmejnega sodelovanja na področju shem razširjene odgovornosti proizvajalca. To med drugim vključuje izmenjavo informacij o organizacijskih elementih in nadzorovanju organizacij za odgovornost proizvajalca, izbiri izvajalcev dejavnosti ravnanja z odpadki in preprečevanju smetenja. Komisija objavi rezultate izmenjave informacij.
5.  Komisija najpozneje ... [vstaviti datum šest mesecev po začetku veljavnosti te direktive] ustanovi platformo za izmenjavo informacij med državami članicami, organizacijami civilne družbe, regionalnimi in lokalnimi organi ter udeleženci v shemah razširjene odgovornosti proizvajalca v zvezi s praktičnim izvajanjem zahtev iz člena 8a in najboljšimi praksami za zagotavljanje ustreznega upravljanja in čezmejnega sodelovanja na področju shem razširjene odgovornosti proizvajalca ter nemotenega delovanja notranjega trga. To med drugim vključuje izmenjavo informacij o organizacijskih elementih in nadzorovanju organizacij za odgovornost proizvajalca, razvoju harmoniziranih meril za finančne prispevke iz člena 8a(4)(b), izbiri izvajalcev dejavnosti ravnanja z odpadki in preprečevanju nastajanja odpadkov in smetenja. Komisija objavi rezultate izmenjave informacij, lahko pa oblikuje tudi smernice o pomembnih vidikih.
Komisija najpozneje ... [vstaviti datum dvanajst mesecev po začetku veljavnosti te direktive] na podlagi študije in ob upoštevanju informacij, pridobljenih s platformo, sprejme smernice o določanju finančnih prispevkov iz člena 8a(4)(b). Da se zagotovi skladnost na notranjem trgu, Komisijo lahko sprejema delegirane akte v skladu s členom 38a, da bi to direktivo dopolnila z določanjem harmoniziranih meril, ki jih morajo upoštevati države članice pri določanju finančnih prispevkov iz člena 8a(4)(b).
Sprememba 127
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2008/98/ES
Člen 8 a – naslov
Minimalne zahteve za sheme razširjene odgovornosti proizvajalca
Splošne minimalne zahteve za sheme razširjene odgovornosti proizvajalca
Sprememba 128
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2008/98/ES
Člen 8 a – odstavek 1 – alinea 1
–  jasno opredeljujejo vloge in odgovornosti proizvajalcev proizvodov, ki dajejo blago na trg Unije, organizacij, ki izvajajo razširjeno odgovornost proizvajalca v imenu proizvajalcev, zasebne in javne izvajalce dejavnosti ravnanja z odpadki, lokalne oblasti in, če je ustrezno, priznane izvajalce dejavnosti priprave za ponovno uporabo;
–  jasno opredeljujejo vloge in odgovornosti vseh udeleženih akterjev, tudi proizvajalcev proizvodov, ki dajejo blago na trg Unije, organizacij, ki izvajajo razširjeno odgovornost proizvajalca v imenu proizvajalcev v okviru skupnih shem, zasebnih in javnih izvajalcev dejavnosti ravnanja z odpadki, distributerjev, regionalnih in lokalnih oblasti in, če je ustrezno, mrež za ponovno uporabo in popravila, socialnih podjetij ter priznanih izvajalcev dejavnosti priprave za ponovno uporabo;
Sprememba 129
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2008/98/ES
Člen 8 a – odstavek 1 – alinea 2
–  opredeljujejo merljive cilje ravnanja z odpadki v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, da bi se dosegli vsaj količinski cilji, pomembni za shemo, kot so določeni v tej direktivi, Direktivi 94/62/ES, Direktivi 2000/53/ES, Direktivi 2006/66/ES in Direktivi 2012/19/EU;
–  opredeljujejo merljive cilje zmanjševanja odpadkov in ravnanja z odpadki v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, da bi se dosegli vsaj količinski cilji, pomembni za shemo, kot so določeni v tej direktivi, Direktivi 94/62/ES, Direktivi 2000/53/ES, Direktivi 2006/66/ES in Direktivi 2012/19/EU;
Sprememba 130
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2008/98/ES
Člen 8 a – odstavek 1 – alinea 3
–  vzpostavljajo sistem poročanja za zbiranje podatkov o proizvodih, ki jih proizvajalci, vključeni v shemo razširjene odgovornosti, dajejo na trg Unije. Ko navedeni proizvodi postanejo odpadki, morajo biti v sistemu na voljo podatki o zbiranju in predelavi teh odpadkov, skupaj s tokovi odpadnih materialov, kjer je to ustrezno;
–  vzpostavljajo sistem poročanja za zbiranje zanesljivih in natančnih podatkov o proizvodih, ki jih proizvajalci, vključeni v shemo razširjene odgovornosti, dajejo na trg Unije. Ko navedeni proizvodi postanejo odpadki, morajo biti v sistemu na voljo zanesljivi in natančni podatki o zbiranju in predelavi teh odpadkov, skupaj s tokovi odpadnih materialov, kjer je to ustrezno;
Sprememba 131
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2008/98/ES
Člen 8 a – odstavek 1 – alinea 4
–  zagotavljajo enako in nediskriminatorno obravnavanje proizvajalcev proizvodov ter malih in srednjih podjetij v razmerju do preostalih podjetij.
–  zagotavljajo enako in nediskriminatorno obravnavanje proizvajalcev proizvodov, izvajalcev storitev zbiranja, prevoza in predelave odpadkov ter malih in srednjih podjetij v razmerju do preostalih podjetij.
Sprememba 132
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2008/98/ES
Člen 8 a – odstavek 2
2.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so imetniki odpadkov, ki bi morali biti vključeni v sheme razširjene odgovornosti proizvajalca, vzpostavljene v skladu s členom 8(1), obveščeni o sistemih za zbiranje odpadkov in preprečevanje smetenja, ki so na voljo. Države članice tudi sprejmejo ukrepe, ki bi imetnike odpadkov spodbudili k sodelovanju v obstoječih sistemih ločenega zbiranja odpadkov, zlasti na podlagi ekonomskih spodbud ali, po potrebi, predpisov.
2.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so imetniki odpadkov, ki bi morali biti vključeni v sheme razširjene odgovornosti proizvajalca, vzpostavljene v skladu s členom 8(1), obveščeni o sistemih jemanja nazaj, mrežah ponovne uporabe in popravil, priznanih izvajalcih dejavnosti priprave za ponovno uporabo, sistemih za zbiranje odpadkov in preprečevanje smetenja, ki so na voljo. Države članice tudi sprejmejo ukrepe, ki bi imetnike odpadkov spodbudili, da prevzamejo odgovornost za dostavo odpadkov v obstoječe sisteme ločenega zbiranja odpadkov, zlasti na podlagi ekonomskih spodbud ali, po potrebi, predpisov.
Sprememba 133
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2008/98/ES
Člen 8 a – odstavek 3 – točka a
(a)  imajo jasno določeno območje delovanja z vidika geografske pokritosti ter proizvodov in materialov, ki jih zajemajo;
(a)  imajo jasno določeno območje delovanja z vidika geografske pokritosti ter proizvodov in materialov, ki jih zajemajo, na podlagi območja prodaje in brez omejitve teh območij na ozemlja, kjer je zbiranje in ravnanje z odpadki dobičkonosno;
Sprememba 134
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2008/98/ES
Člen 8 a – odstavek 3 – točka a
(b)  imajo na voljo potrebna operativna in finančna sredstva za izvajanje obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca;
(b)  imajo na voljo potrebna operativna in/ali finančna sredstva za izvajanje obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca;
Sprememba 135
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2008/98/ES
Člen 8 a – odstavek 3 – točka d – alinea 2
–   finančnih prispevkih proizvajalcev,
–   v okviru skupnih shem, finančnem prispevku proizvajalcev na prodano enoto ali tono proizvoda, danega na trg;
Sprememba 136
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2008/98/ES
Člen 8 a – odstavek 3 – točka d – alinea 3
–   postopku izbora izvajalcev dejavnosti ravnanja z odpadki.
–   v okviru skupnih shem, postopku izbora izvajalcev dejavnosti ravnanja z odpadki;
Sprememba 137
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2008/98/ES
Člen 8 a – odstavek 3 – točka d – alinea 3 a (novo)
–   izpolnjevanju ciljev preprečevanja odpadkov in ciljev ravnanja z odpadki iz druge alinee odstavka 1.
Sprememba 139
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2008/98/ES
Člen 8 a – odstavek 4 – točka a – uvodni del in alinea 1
a)  pokrijejo celotne stroške ravnanja z odpadki v zvezi s proizvodi, ki jih daje na trg Unije, vključno s:
a)  pokrijejo naslednje stroške ravnanja z odpadki v zvezi s proizvodi, ki jih daje na trg Unije:
–  stroški dejavnosti ločenega zbiranja, sortiranja in predelave, ki so potrebne za izpolnjevanje ciljev ravnanja z odpadki iz druge alinee odstavka 1, ob upoštevanju prihodkov iz ponovne uporabe ali prodaje sekundarnih surovin iz teh proizvodov;
–  stroški dejavnosti ločenega zbiranja, sortiranja, prevoza in predelave, ki so potrebne za zagotavljanje ustreznega ravnanja z odpadki, ob upoštevanju prihodkov iz ponovne uporabe ali prodaje sekundarnih surovin iz teh proizvodov;
Sprememba 140
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2008/98/ES
Člen 8 a – odstavek 4 – točka b
(b)  se prilagodijo na podlagi dejanskih stroškov ob koncu življenjske dobe posameznega proizvoda ali skupine podobnih proizvodov, pri čemer se upoštevajo zlasti možnosti njihove ponovne uporabe in recikliranja;
(b)  v okviru skupnih shem se prilagodijo na podlagi dejanskih stroškov ob koncu življenjske dobe posameznega proizvoda ali skupine podobnih proizvodov, pri čemer se upoštevajo zlasti njihova trajnost, možnosti popravila, ponovne uporabe in recikliranja ter vsebnost nevarnih snovi, in sicer na podlagi pristopa življenjskega cikla in v skladu z zahtevami, ki jih nalaga ustrezna zakonodaja Unije, ter, kadar so na voljo, na podlagi usklajenih meril, da bi zagotovili nemoteno delovanje notranjega trga;
Sprememba 141
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2008/98/ES
Člen 8 a – odstavek 4 – točka c
(c)  temeljijo na optimiziranih stroških storitev, kadar so javni izvajalci dejavnosti ravnanja z odpadki odgovorni za izvajanje operativnih nalog sistema razširjene odgovornosti proizvajalca.
(c)  temeljijo na optimiziranih stroških storitev, kadar so javni izvajalci dejavnosti ravnanja z odpadki odgovorni za izvajanje operativnih nalog sistema razširjene odgovornosti proizvajalca. Optimizirani stroški storitev so pregledni in odražajo stroške, ki jih utrpijo javni izvajalci dejavnosti ravnanja z odpadki pri izvajanju operativnih nalog sistema razširjene odgovornosti proizvajalca.
Sprememba 142
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2008/98/ES
Člen 8a – odstavek 5 – pododstavek 1
Države članice vzpostavijo ustrezen okvir za spremljanje in izvrševanje, da zagotovijo, da proizvajalci proizvodov izvajajo svoje obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca, da se finančna sredstva pravilno uporabljajo in da vsi, ki so vključeni v izvajanje sheme, sporočajo zanesljive podatke.
Države članice vzpostavijo ustrezen okvir za spremljanje in izvrševanje, da zagotovijo, da proizvajalci proizvodov izvajajo svoje obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca, tudi v primeru prodaje na daljavo, da se finančna sredstva pravilno uporabljajo in da vsi, ki so vključeni v izvajanje sheme, sporočajo zanesljive podatke.
Sprememba 143
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2008/98/ES
Člen 8 a – odstavek 5 – pododstavek 2
Če na ozemlju države članice v imenu proizvajalcev obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca izvaja več organizacij, država članica ustanovi neodvisen organ za nadzorovanje izvajanja obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca.
Države članice imenujejo ali ustanovijo neodvisen organ za nadzorovanje izvajanja obveznosti razširjene odgovornosti proizvajalca in zlasti za preverjanje, ali organizacije, ki izvajajo razširjeno odgovornost proizvajalca, izpolnjujejo zahteve iz te direktive.
Sprememba 144
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 8
Direktiva 2008/98/ES
Člen 8 a – odstavek 6
6.  Države članice vzpostavijo platformo za zagotavljanje rednega dialoga med deležniki, vključenimi v izvajanje razširjene odgovornosti proizvajalca, vključno z zasebnimi ali javnimi izvajalci dejavnosti ravnanja z odpadki, lokalnimi oblastmi in, če je ustrezno, priznanimi izvajalci dejavnosti priprave za ponovno uporabo.
6.  Države članice imenujejo ali vzpostavijo platformo za zagotavljanje rednega dialoga med vsemi deležniki, vključenimi v izvajanje razširjene odgovornosti proizvajalca, vključno s proizvajalci in distributerji, zasebnimi ali javnimi izvajalci dejavnosti ravnanja z odpadki, akterji socialnega gospodarstva, lokalnimi oblastmi, organizacijami civilne družbe in, če je ustrezno, mrežami za popravila in ponovno uporabo ter priznanimi izvajalci dejavnosti priprave za ponovno uporabo.
Sprememba 145
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9
Direktiva 2008/98/ES
Člen 9 – odstavek -1 (novo)
-1.   Države članice si, da bi prispevale k preprečevanju nastajanja odpadkov, prizadevajo, da se dosežejo najmanj naslednji cilji:
(a)   znatno zmanjšanje nastajanja odpadkov;
(b)   prekinitev povezave med nastajanjem odpadkov in gospodarsko rastjo;
(c)   postopna nadomestitev snovi, ki zbujajo veliko zaskrbljenost, kot so opredeljene v členu 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006, če obstajajo ustrezne nadomestne snovi ali tehnologije, ki so ekonomsko in tehnično izvedljive;
(d)   cilj zmanjšanja živilskih odpadkov v Uniji za 30 % do leta 2025 in za 50 % do leta 2030 glede na raven iz leta 2014;
(e)   cilj zmanjšanja morskih odpadkov v Uniji za 30 % do leta 2025 in za 50 % do leta 2030 glede na raven iz leta 2014.
Sprememba 146
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9
Direktiva 2008/98/ES
Člen 9 – odstavek 1
1.  Države članice sprejmejo ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov. Ti ukrepi:
1.  Države članice za namene doseganja ciljev iz odstavka -1 sprejmejo vsaj naslednje ukrepe:
–  spodbujajo uporabo proizvodov, ki so gospodarni z viri in trajni ter jih je mogoče popraviti in reciklirati;
–  spodbujajo in podpirajo modele trajnostne potrošnje in proizvodnje ter uporabo proizvodov, ki so gospodarni z viri in trajni ter jih je mogoče preprosto deliti, ponovno uporabiti, popraviti in reciklirati;
–   odvračajo od dajanja proizvodov z načrtovanim zastaranjem na trg;
–  opredeljujejo ciljne proizvode, ki so glavni viri surovin, ki so zelo pomembne za gospodarstvo Unije in katerih dobava je povezana z visokim tveganjem, da se prepreči, da bi ti materiali postali odpadek;
–  opredeljujejo ciljne proizvode, ki so glavni viri surovin, ki so zelo pomembne za gospodarstvo Unije in katerih dobava je povezana z visokim tveganjem, da se prepreči, da bi ti materiali postali odpadek;
–  spodbujajo vzpostavitev sistemov za spodbujanje dejavnosti ponovne uporabe, zlasti v zvezi z električno in elektronsko opremo, tekstilom in pohištvom;
–   spodbujajo podaljšanje življenjske dobe proizvodov, kadar to koristi okolju, in podpirajo vzpostavitev sistemov za spodbujanje dejavnosti popravila, ponovne uporabe, ponovne izdelave in obnove proizvodov iz člena 9a;
–  zmanjšujejo nastajanje odpadkov v procesih, povezanih z industrijsko proizvodnjo, pridobivanjem mineralov ter gradnjo in rušenjem objektov, ob upoštevanju najboljših razpoložljivih tehnik;
–  zmanjšujejo nastajanje odpadkov v procesih, povezanih z industrijsko proizvodnjo, proizvodnjo, pridobivanjem mineralov, gradnjo in rušenjem objektov, tudi s sredstvi, kot so revizije pred rušenjem, in v procesih, povezanih s trgovino in storitvami, ob upoštevanju najboljših razpoložljivih tehnik in primerov dobre prakse;
–  zmanjšujejo nastajanje živilskih odpadkov pri primarni pridelavi, obdelavi in proizvodnji, prodaji na drobno in distribuciji hrane ter v restavracijah in gostinskih dejavnostih, pa tudi v gospodinjstvih.
–  zmanjšujejo skupno nastajanje živilskih odpadkov;
–   zmanjšujejo izgubo hrane v vsej verigi preskrbe s hrano, tudi pri primarni pridelavi, prevozu in spravilu;
–   preprečujejo smetenje, in sicer tako, da opredeljujejo proizvode, ki so glavni viri smetenja v naravnem, tudi v morskem okolju, in sprejemajo ukrepe za zmanjšanje smetenja iz teh virov;
–   zagotavljajo obveščanje potrošnikov in izvajalcev predelave odpadkov o snoveh, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, v verigi preskrbe s hrano;
–   razvijajo in podpirajo komunikacijske kampanje za obveščanje o vprašanjih v zvezi s preprečevanjem nastajanja odpadkov in smetenja.
Sprememba 147
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9
Direktiva 2008/98/ES
Člen 9 – odstavek 2
2.  Države članice spremljajo in ocenjujejo izvajanje ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov. Za ta namen uporabljajo ustrezne kvalitativne in kvantitativne kazalnike in cilje, zlasti glede količine komunalnih odpadkov, ki so odstranjeni ali uporabljeni za energijsko predelavo, na prebivalca.
2.  Države članice spremljajo in ocenjujejo izvajanje ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov. Za ta namen uporabljajo ustrezne kvalitativne in kvantitativne kazalnike in cilje, zlasti glede količine proizvedenih komunalnih odpadkov in količine komunalnih odpadkov, ki so odstranjeni ali uporabljeni za energijsko predelavo, na prebivalca.
Sprememba 148
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9
Direktiva 2008/98/ES
Člen 9 – odstavek 2 a (novo)
2a.   Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 38a, da bi to direktivo dopolnila z določanjem kazalnikov za merjenje napredka pri zmanjševanju ustvarjanja odpadkov in izvajanju ukrepov iz odstavka 1 tega člena za preprečevanje nastajanja odpadkov. Navedeni delegirani akti se sprejmejo najpozneje 18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive.
Sprememba 149
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9
Direktiva 2008/98/ES
Člen 9 – odstavek 3
3.  Države članice spremljajo in ocenjujejo izvajanje svojih ukrepov za preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov tako, da merijo količine živilskih odpadkov v skladu z metodologijami, določenimi v skladu s odstavkom 4.
3.  Države članice spremljajo in ocenjujejo izvajanje svojih ukrepov za preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov tako, da merijo stopnje živilskih odpadkov na podlagi skupne metodologije. Komisija do 31. decembra 2017 sprejme delegirani akt v skladu s členom 38a, s katerim dopolni to direktivo, in sicer tako, da določi metodologijo, vključno z minimalnimi zahtevami glede kakovosti, za zagotavljanje enotnega merjenja stopenj živilskih odpadkov. V tej metodologiji se upoštevajo ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov z donacijami ali drugimi načini za preprečevanje spreminjanja hrane v odpadke.
Sprememba 236
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9
Direktiva 2008/98/ES
Člen 9 – odstavek 3 a (novo)
3a.   Komisija do 31. decembra 2020 preuči možnost, da bi se po vsej Uniji določili zavezujoči cilji glede zmanjšanja živilskih odpadkov, ki jih je treba uresničiti do leta 2025 in 2030, in sicer na podlagi meritev, ki se izračunajo na podlagi skupne metodologije, vzpostavljene v skladu z odstavkom 3. Komisija v ta namen pripravi poročilo, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog, in ga pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Sprememba 150
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9
Direktiva 2008/98/ES
Člen 9 – odstavek 3 b (novo)
3b.   Države članice spremljajo in ocenjujejo izvajanje svojih ukrepov za preprečevanje nastajanja morskih odpadkov s kopnega tako, da merijo stopnje teh odpadkov na podlagi skupne metodologije. Komisija do 31. decembra 2017 sprejme delegirani akt v skladu s členom 38a, s katerim določi metodologijo, vključno z minimalnimi zahtevami glede kakovosti, za zagotavljanje enotnega merjenja stopenj morskih odpadkov s kopnega.
Sprememba 151
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9
Direktiva 2008/98/ES
Člen 9 – odstavek 3 c (novo)
3c.   Komisija do 31. decembra 2018 preuči možnost, da bi se po vsej Uniji določili cilji za leti 2025 in 2030 glede preprečevanja nastajanja odpadkov, in sicer na podlagi skupnega kazalnika, ki se izračuna glede na skupno količino nastalih komunalnih odpadkov na prebivalca. Komisija v ta namen pripravi poročilo, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog, in ga pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Sprememba 152
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9
Direktiva 2008/98/ES
Člen 9 – odstavek 4
4.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi kazalnike za merjenje splošnega napredka pri izvajanju ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov. Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim določi skupno metodologijo, vključno minimalnimi zahtevami glede kakovosti, da se zagotovi enotno merjenje stopenj živilskih odpadkov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 39(2).
črtano
Sprememba 153
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9
Direktiva 2008/98/ES
Člen 9 – odstavek 5
5.   Evropska agencija za okolje vsako leto objavi poročilo, v katerem predstavi razvoj dogodkov na področju preprečevanja nastajanja odpadkov v vsaki državi članici in Uniji kot celoti, vključno s prekinitvijo povezave med nastajanjem odpadkov in gospodarsko rastjo ter prehodom na bolj krožno gospodarstvo.
črtano
Sprememba 154
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 9 a (novo)
(9a)   Vstavi se naslednji člen:
„Člen 9a
Ponovna uporaba
1.   Države članice spodbujajo vzpostavitev sistemov, ki spodbujajo dejavnosti ponovne uporabe in podaljšanja življenjske dobe proizvodov, če kakovost in varnost proizvodov nista oporečni.
2.   Države članice sprejmejo ukrepe za spodbujanje ponovne uporabe proizvodov, predvsem tistih, ki vsebujejo znatne količine kritičnih surovin. Ti ukrepi lahko vključujejo spodbujanje ustanovitve in podpore priznanih mrež za ponovno uporabo, kavcijskih sistemov in sistemov vračanja/polnjenja ter spodbujanje ponovne izdelave, obnove in spremembe namena proizvodov.
Države članice uporabijo ekonomske instrumente in ukrepe ter lahko določijo količinske cilje.
3.   Države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni, da bi izvajalcem dejavnosti priprave za ponovno uporabo omogočile dostop do priročnikov z navodili, nadomestnih delov, tehničnih informacij ali katerih koli drugih instrumentov, opreme ali programske opreme, ki jo potrebujejo za pripravo rabljenih proizvodov za ponovno uporabo, brez poseganja v pravice intelektualne lastnine.“;
Sprememba 155
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 b (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 9 b (novo)
(9b)  Vstavi se naslednji člen:
„Člen 9b
Platforme za izmenjave
1.  Komisija dejavno spodbuja platforme za izmenjave kot poslovni model. Komisija ustvari močno povezavo med temi platformami in novimi smernicami za sodelovalno gospodarstvo ter preuči vse možne ukrepe za zagotavljanje spodbud za te platforme, vključno z razširjeno odgovornostjo proizvajalca, javnim naročanjem in okoljsko primerno zasnovo.
2.  Države članice podpirajo vzpostavitev sistemov, ki spodbujajo platforme za izmenjave v vseh sektorjih.“;
Sprememba 156
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 c (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 10 – odstavek 2
(9c)   Člen 10(2) se nadomesti z naslednjim:
2.  Kadar je to potrebno zaradi skladnosti z odstavkom 1 in zaradi poenostavitve ali izboljšanja predelave, se odpadki zbirajo ločeno, če je to tehnično, okoljsko in ekonomsko izvedljivo, in se ne mešajo z drugimi odpadki ali drugim materialom z drugačnimi lastnostmi.
„2. Zaradi skladnosti z odstavkom 1 in zaradi poenostavitve ali izboljšanja predelave se odpadki zbirajo ločeno in se ne mešajo z drugimi odpadki ali drugim materialom z drugačnimi lastnostmi.“
Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države članice izločijo redko poseljena območja, za katera je dokazano, da ločeno zbiranje ne zagotavlja najboljšega skupnega okoljskega rezultata, ob upoštevanju koncepta življenjskega kroga.
Države članice uradno obvestijo Komisijo o svoji nameri o uporabi tega odstopanja. Komisija to uradno obvestilo pregleda in oceni, ali je odstopanje upravičeno, pri tem pa upošteva cilje te direktive. Če Komisija v devetih mesecih od prejema uradnega obvestila odstopanju ne nasprotuje, se šteje, da je uporaba odstopanja dovoljena. Če Komisija odstopanju nasprotuje, sprejme odločitev in o tem ustrezno obvesti državo članico.“;
Sprememba 157
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 d (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 10 – odstavek 2 a (novo)
(9d)   V členu 10 se doda naslednji odstavek:
„2a. Države članice sprejmejo ukrepe za zagotovitev, da se odpadki, ki so bili zbrani ločeno v skladu s členom 11(1) in členom 22, ne sprejmejo v sežigalnicah, z izjemo ostankov pri sortiranju teh odpadkov.“;
Sprememba 158
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 e (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 10 – odstavek 2 b (novo)
(9e)   V členu 10 se doda naslednji odstavek:
„2b. Države članice po potrebi sprejmejo potrebne ukrepe za dekontaminacijo nevarnih snovi pred predelavo.“;
Sprememba 159
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka -a (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11 – naslov
(-a)   naslov se nadomesti z naslednjim:
Ponovna uporaba in recikliranje
Priprava za ponovno uporabo in recikliranje“
Sprememba 160
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka a
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 1
1.  Države članice po potrebi sprejmejo ukrepe za spodbujanje priprave za ponovno uporabo, zlasti s spodbujanjem vzpostavitve in podporo mrežam za ponovno uporabo in popravila ter z olajšanjem dostopa takšnih omrežij do zbirnih mest za odpadke in spodbujanjem uporabe ekonomskih instrumentov, meril za naročila, kvantitativnih ciljev ali drugih ukrepov.
1.  Države članice sprejmejo ukrepe za spodbujanje priprave za ponovno uporabo, med drugim z olajšanjem vzpostavitve in priznavanjem izvajalcev in mrež dejavnosti priprave za ponovno uporabo, zlasti tistih, ki delujejo kot socialna podjetja, in sicer z olajšanjem dostopa takšnih priznanih izvajalcev in mrež do zbirnih mest za odpadke ter spodbujanjem uporabe ekonomskih instrumentov, meril za naročila, kvantitativnih ciljev ali drugih ukrepov.
Sprememba 161
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka a
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2
Države članice sprejmejo ukrepe za spodbujanje visokokakovostnega recikliranja in v ta namen vzpostavijo sisteme ločenega zbiranja odpadkov, če je to tehnično, okoljsko in ekonomsko izvedljivo ter če je primerno za doseganje potrebnih standardov kakovosti za zadevne sektorje recikliranja in za doseganje ciljev iz odstavka 2..
Države članice sprejmejo ukrepe za spodbujanje visokokakovostnega recikliranja in v ta namen vzpostavijo sisteme ločenega zbiranja odpadkov iz člena 10(2) za doseganje potrebnih standardov kakovosti za zadevne sektorje recikliranja.
Sprememba 162
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka a a (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
(aa)   v odstavku 1 se vstavi naslednji pododstavek:
„Države članice uporabijo ustrezne regulativne in ekonomske instrumente za spodbujanje uporabe sekundarnih surovin.“;
Sprememba 164
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka a b (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 3
(ab)   v odstavku 1 se tretji pododstavek nadomesti z naslednjim:
„V skladu s členom 10(2) se do leta 2015 vzpostavi ločeno zbiranje vsaj za: papir, kovine, plastiko in steklo.“
„V skladu s členom 10(2) se do leta 2015 vzpostavi ločeno zbiranje vsaj za: papir, kovine, plastiko in steklo. Poleg tega države članice do leta 2020 vzpostavijo sisteme obveznega ločenega zbiranja tekstila.“;
Sprememba 165
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka b
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 4
Države članice sprejmejo ukrepe za spodbujanje sistemov za sortiranje gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov ter vsaj za: les, granulat, kovino, steklo in mavec.
Države članice sprejmejo ukrepe za zagotavljanje sortiranja gradbenih odpadkov in odpadkov iz rušenja objektov ter vsaj za: les, mineralne frakcije (beton, opeke, ploščice in keramika), kovino, plastiko, sadro, steklo in mavec. Države članice lahko uporabijo ukrepe iz Priloge IVa.
Države članice spodbujajo revizije pred rušenjem, da bi zmanjšale vsebnost onesnaževal ali drugih neželenih snovi v gradbenih odpadkih in odpadkih iz rušenja objektov, s čimer prispevajo k visokokakovostnem recikliranju.
Sprememba 166
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka b a (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11 – odstavek 1 – pododstavek 4 a (novo)
(ba)   V odstavku 1 se vstavi naslednji pododstavek:
„Države članice sprejmejo ukrepe za spodbujanje sistemov za sortiranje odpadkov iz trgovine in industrije vsaj za: kovino, plastiko, papir in karton, biološke odpadke, steklo in les.“;
Sprememba 167
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka b b (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11 – odstavek 2 – uvodni del
(bb)   uvodni del odstavka 2 se nadomesti z naslednjim:
Da bi izpolnili cilje te direktive in naredili korak k evropski družbi recikliranja z visoko stopnjo učinkovitosti virov, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, namenjene doseganju naslednjih ciljev:
„Da bi izpolnili cilje te direktive in naredili korak k evropskemu krožnemu gospodarstvu z visoko stopnjo učinkovitosti virov, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, namenjene doseganju naslednjih ciljev:“;
Sprememba 168
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka d
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11 – odstavek 2 – točka c
(c)  do leta 2025 se priprava za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov povečata na najmanj 60 % skupne teže;“;
(c)  do leta 2025 se priprava za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov povečata na najmanj 60 % skupne teže nastalih komunalnih odpadkov, pri čemer se najmanj 3% vseh komunalnih odpadkov pripravi za ponovno uporabo;
Sprememba 169
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka d
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11 – odstavek 2 – točka d
(d)  do leta 2030 se priprava za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov povečata na najmanj 65 % skupne teže.
(d)  do leta 2030 se priprava za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov povečata na najmanj 70% skupne teže nastalih komunalnih odpadkov, pri čemer se najmanj 5 % vseh komunalnih odpadkov pripravi za ponovno uporabo;
Sprememba 170
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka e
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 1
3.  Estoniji, Grčiji, Hrvaški, Latviji, Malti, Romuniji in Slovaški se lahko da na voljo dodatnih pet let za uresničitev ciljev iz odstavka 2(c) in (d). Država članica obvesti Komisijo o svoji nameri o uporabi te določbe najpozneje 24 mesecev pred iztekom zadevnih rokov iz odstavka 2(c) in (d). V primeru podaljšanja roka država članica sprejme potrebne ukrepe za povečanje priprave komunalnih odpadkov za ponovno uporabo in recikliranje na najmanj 50 % do leta 2025 in najmanj 60 % do leta 2030.
3.  Država članica lahko zaprosi za petletno podaljšanje roka, da bi lahko dosegla cilj iz točke (c) odstavka 2, če izpolnjuje naslednje pogoje:
(a)   v letu 2013 je pripravila za ponovno uporabo in reciklirala manj kot 20 % svojih komunalnih odpadkov; ter
(b)   ni vključena na seznam držav članic, za katere obstaja tveganje, da ne bodo dosegle cilja priprave vsaj 50 % svojih komunalnih odpadkov za ponovno uporabo in recikliranje do leta 2025, ustanovljen v skladu s točko (b) člena 11b(2).
Država članica prošnjo za pridobitev tovrstnega podaljšanja predloži Komisiji najpozneje 24 mesecev pred rokom, določenim v točki (c) odstavka 2, vendar ne pred objavo poročila iz člena 11b o doseganju cilja, določenega v tem odstavku.
Sprememba 171
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka e
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11 – odstavek 3 – pododstavek 2
Obvestilu mora biti priložen načrt izvajanja, v katerem so predstavljeni ukrepi, potrebni za zagotovitev skladnosti s cilji do novega roka. Ta načrt mora vsebovati tudi podroben časovni načrt izvajanja predlaganih ukrepov in oceno njihovega pričakovanega učinka.
Prošnji za podaljšanje se priloži načrt izvajanja, v katerem so predstavljeni ukrepi, potrebni za zagotovitev skladnosti s ciljem do novega roka. Ta načrt se pripravi na podlagi ocene obstoječih načrtov ravnanja z odpadki in vsebuje tudi podroben časovni načrt izvajanja predlaganih ukrepov in oceno njihovega pričakovanega učinka.
Poleg tega načrt iz tretjega pododstavka izpolnjuje vsaj naslednje zahteve:
(a)   uporablja primerne ekonomske instrumente za spodbujanje uporabe hierarhije ravnanja z odpadki iz člena 4(1) te direktive;
(b)   iz njega je razvidna učinkovita in uspešna uporaba strukturnih in kohezijskih skladov ter drugih ukrepov v obliki dokazljivih dolgoročnih naložb, ki financirajo razvoj infrastrukture za ravnanje z odpadki, ki je potrebna za uresničitev ustreznih ciljev;
(c)   zagotavlja kakovostne statistične podatke in vsebuje jasne napovedi glede zmogljivosti za ravnanje z odpadki in oddaljenosti od ciljev, kot je določeno v členu 11(2) te direktive, členu 6(1) Direktive 94/62/ES ter členu 5(2a), (2b) in (2c) Direktive 1999/31/ES;
(d)   določa programe preprečevanja nastajanja odpadkov iz člena 29 te direktive.
Komisija oceni, ali so zahteve iz točk (a) do (d) četrtega pododstavka izpolnjene. Če Komisija ne poda pripomb na predloženi načrt v petih mesecih od datuma njegovega prejema, se šteje, da je bilo prošnji za podaljšanje roka ugodeno.
Če Komisija poda pripombe na predloženi načrt, od zadevne države članice zahteva, da v dveh mesecih od prejema pripomb predloži revidiran načrt.
Komisija revidirani načrt oceni v dveh mesecih od njegovega prejema ter pisno odobri ali zavrne prošnjo za podaljšanje roka. Če Komisija ne sprejme odločitve v navedenem roku, se šteje, da je bilo prošnji za podaljšanje roka ugodeno.
Komisija Evropski parlament in Svet obvesti o svojih odločitvah v dveh mesecih od njihovega sprejetja.
Če se odobri podaljšanje iz prvega pododstavka, vendar država članica ne pripravi vsaj 50 % svojih komunalnih odpadkov za ponovno uporabo in recikliranje do leta 2025, se to podaljšanje šteje za samodejno preklicano.
Sprememba 172
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka e
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11 – odstavek 3 a (novo)
3a.   Država članica lahko zaprosi za petletno podaljšanje roka, da bi dosegla cilj iz točke (d) odstavka 2, če izpolnjuje naslednje pogoje:
(a)   izpolnjuje pogoje iz točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 3; ter
(b)   ni vključena na seznam držav članic, za katere obstaja tveganje, da ne bodo dosegle cilja priprave vsaj 60 % svojih komunalnih odpadkov za ponovno uporabo in recikliranje do leta 2030, ustanovljen v skladu s točko (b) člena 11b(2).
Država članica, da bi zaprosila za pridobitev podaljšanja iz prvega pododstavka tega člena, predloži Komisiji prošnjo v skladu z odstavkom 3 tega člena najpozneje 24 mesecev pred rokom, določenim v točki (d) odstavka 2 tega člena, vendar ne pred objavo poročila iz člena 11b o doseganju cilja, določenega v tem odstavku.
Če se takšno podaljšanje odobri, vendar država članica ne pripravi vsaj 60 % svojih komunalnih odpadkov za ponovno uporabo in recikliranje do leta 2030, se to podaljšanje šteje za samodejno preklicano.
Sprememba 173
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka e
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11 – odstavek 4
4.  Komisija najpozneje do 31. decembra 2024 pregleda cilj iz odstavka 2(d), da po potrebi okrepi cilje in preuči možnost določitve ciljev za druge tokove odpadkov. V ta namen se poročilo Komisije, po potrebi skupaj s predlogom, pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.
4.  Komisija najpozneje do 31. decembra 2024 pregleda cilj iz odstavka 2(d), da ga po potrebi okrepi, pri tem pa upošteva primere dobre prakse in ukrepe, ki jih za doseganje cilja uporabljajo države članice. V ta namen se poročilo Komisije, po potrebi skupaj s predlogom, pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Sprememba 174
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka e
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11 – odstavek 4 a (novo)
4a.   Komisija preuči možnost, da bi se po vsej Uniji določili cilji za leti 2025 in 2030 glede priprave za ponovno uporabo in recikliranje, ki se uporabljajo za odpadke iz komercialnih dejavnosti, nenevarne industrijske odpadke in druge tokove odpadkov. Komisija v ta namen do 31. decembra 2018 pripravi poročilo, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog, in ga pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Sprememba 175
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 10 – točka e
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11 – odstavek 4 b (novo)
4b.   Komisija preuči možnost, da bi se po vsej Uniji določili cilji za leti 2025 in 2030 glede priprave za ponovno uporabo in recikliranje, ki bi se uporabljali za gradbene odpadke in odpadke pri rušenju objektov. Komisija v ta namen do 31. decembra 2018 pripravi poročilo, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog, in ga pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Sprememba 176
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11a – odstavek 1
1.  Za namene izračuna, ali so izpolnjeni cilji iz člena 11(2)(c) in (d) ter 11(3):
1.  Za namene izračuna, ali so izpolnjeni cilji iz člena 11(2)(c) in (d) ter 11(3):
(a)  se teža recikliranih komunalnih odpadkov razume kot teža odpadkov, vnesenih v končni postopek recikliranja;
(a)  se teža recikliranih komunalnih odpadkov izračuna kot teža odpadkov, vnesenih v končni postopek recikliranja v danem letu;
(b)  se teža komunalnih odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo, razume kot teža komunalnih odpadkov, ki jih je predelal ali zbral priznan izvajalec dejavnosti priprave za ponovno uporabo in v zvezi s katerimi so bile opravljene vse potrebne dejavnosti pregledovanja, čiščenja in popravil, da bi se omogočila ponovna uporaba brez nadaljnjega sortiranja ali predhodne obdelave;
(b)  se teža komunalnih odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo, izračuna kot teža komunalnih odpadkov, ki jih je v danem letu predelal ali zbral priznan izvajalec dejavnosti priprave za ponovno uporabo in v zvezi s katerimi so bile opravljene vse potrebne dejavnosti pregledovanja, čiščenja in popravil, da bi se omogočila ponovna uporaba brez nadaljnjega sortiranja ali predhodne obdelave;
(c)   države članice lahko vključijo proizvode in sestavne dele proizvodov, ki so jih za ponovno uporabo pripravili priznani izvajalci dejavnosti priprave za ponovno uporabo ali kavcijski sistemi. Za izračun prilagojene stopnje komunalnih odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo, in recikliranih komunalnih odpadkov, ob upoštevanju teže proizvodov in sestavnih delov proizvodov, pripravljenih za ponovno uporabo, države članice uporabijo verificirane podatke, ki jih zagotovijo izvajalci dejavnosti, in enačbo iz Priloge VI.
Sprememba 177
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11a – odstavek 1 a (novo)
1a.   Komisija do 31. decembra 2018 od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, naj na podlagi primerov najboljše razpoložljive prakse razvijejo evropske standarde kakovosti za odpadne materiale, ki vstopajo v končni postopek recikliranja, in za sekundarne surovine, zlasti za plastiko.
Sprememba 178
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11a – odstavek 2
2.  Da se zagotovijo harmonizirani pogoji za uporabo odstavka 1(b) (c) in (c) in Priloge IV, Komisija v skladu s členom 38a sprejme delegirane akte za opredelitev minimalnih zahtev glede kakovosti in operativnih zahtev za določanje priznanih izvajalcev dejavnosti priprave za ponovno uporabo in kavcijskih sistemov, vključno s posebnimi pravili v zvezi zbiranjem, potrjevanjem in sporočanjem podatkov.
2.  Da se zagotovijo harmonizirani pogoji za uporabo odstavka 1(a) in (b), Komisija v skladu s členom 38a sprejme delegirane akte za opredelitev minimalnih zahtev glede kakovosti in operativnih zahtev za določanje priznanih izvajalcev dejavnosti priprave za ponovno uporabo, kavcijskih sistemov in izvajalcev dejavnosti končnega recikliranja, vključno s posebnimi pravili v zvezi zbiranjem, sledljivostjo, potrjevanjem in sporočanjem podatkov.
Sprememba 179
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11a – odstavek 3
3.  Z odstopanjem od odstavka 1 se teža izhodnih količin iz katere koli dejavnosti sortiranja lahko sporoči kot teža recikliranih komunalnih odpadkov, pod pogojem, da:
3.  Države članice zagotovijo, da se vodijo evidence o teži proizvodov in materialov pri izhodu (izhodne količine) iz obrata za predelavo ali recikliranje/pripravo za ponovno uporabo.
(a)   se takšni izhodni odpadki pošljejo v končni postopek recikliranja,
(b)   je teža materialov ali snovi, ki se ne pošljejo v končni postopek recikliranja in se odstranijo ali se uporabijo za energijsko predelavo, manjša od 10 % skupne teže, ki se sporoči kot reciklirana.
Sprememba 180
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11a – odstavek 4
4.  Države članice vzpostavijo učinkovit sistem nadzora kakovosti in sledljivosti komunalnih odpadkov, da zagotovijo, da so pogoji iz odstavka 3(a) in (b) izpolnjeni. Sistem lahko sestoji iz elektronskih registrov, vzpostavljenih na podlagi člena 35(4), tehničnih specifikacij za zahteve glede kakovosti sortiranih odpadkov ali kakršnih koli enakovrednih ukrepov za zagotavljanje zanesljivosti in točnosti zbranih podatkov o recikliranih odpadkih.
4.  Države članice v skladu z odstavkom 2 vzpostavijo učinkovit sistem nadzora kakovosti in sledljivosti komunalnih odpadkov, da zagotovijo skladnost s pravili iz odstavka 1. Sistem lahko sestoji iz elektronskih registrov, vzpostavljenih na podlagi člena 35(4), tehničnih specifikacij za zahteve glede kakovosti sortiranih odpadkov ali kakršnih koli enakovrednih ukrepov za zagotavljanje zanesljivosti in točnosti zbranih podatkov o recikliranih odpadkih. Države članice obvestijo Komisijo o metodi, izbrani za nadzor kakovosti in sledljivosti.
Sprememba 181
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11a – odstavek 5
5.  Za namene izračuna, ali so bili cilji iz člena 11(2)(c) in (d) in člena 11(3) doseženi, lahko države članice upoštevajo tudi recikliranje kovin, ki poteka v okviru sežiganja, in sicer sorazmerno z deležem sežganih komunalnih odpadkov, pod pogojem, da reciklirane kovine izpolnjujejo določene zahteve glede kakovosti.
5.  Za namene izračuna, ali so bili cilji iz člena 11(2)(c) in (d) ter člena 11(3) doseženi, lahko države članice, po tem, ko je Komisija sprejela delegirani akt iz odstavka 6 tega člena, upoštevajo tudi recikliranje kovin, ki poteka v okviru sežiganja ali sosežiganja, in sicer sorazmerno z deležem sežganih ali sosežganih komunalnih odpadkov, pod pogojem, da reciklirane kovine izpolnjujejo določene zahteve glede kakovosti in da so odpadki bili ločeni pred sežigom ali da je izpolnjena obveznost, da se vzpostavi ločeno zbiranje za papir, kovino, steklo in biološke odpadke.
Sprememba 182
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 11
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11a – odstavek 6
6.  Da se zagotovijo usklajeni pogoji za uporabo odstavka 5, Komisija v skladu s členom 38a sprejme delegirane akte, s katerimi določi skupno metodologijo za izračun teže kovin, ki so bile reciklirane v okviru sežiganja, vključno z merili kakovosti za reciklirane kovine.
6.  Da se zagotovijo usklajeni pogoji za uporabo odstavka 5, Komisija v skladu s členom 38a sprejme delegirane akte, s katerimi določi skupno metodologijo za izračun teže kovin, ki so bile reciklirane v okviru sežiganja ali sosežiganja, vključno z merili kakovosti za reciklirane kovine.
Sprememba 183
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11 b – odstavek 1
1.  Komisija v sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje pripravi poročila o napredku pri doseganju ciljev iz člena 11(2)(c) in (d) ter člena 11(3), in sicer najpozneje tri leta pred iztekom posameznega roka iz navedenih določb.
1.  Komisija v sodelovanju z Evropsko agencijo za okolje pripravi poročila o napredku pri doseganju ciljev iz člena 11(2)(c) in (d), člena 11(3) in (3a) ter člena 21(1a), in sicer najpozneje tri leta pred iztekom posameznega roka iz navedenih določb.
Sprememba 184
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11 b – odstavek 2 – točka b a (novo)
(ba)   primere najboljših praks, ki se uporabljajo po vsej Uniji in bi lahko služili kot smernice za napredovanje pri uresničevanju ciljev.
Sprememba 185
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Direktiva 2008/98/ES
Člen 11 b – odstavek 2 a (novo)
2a.   Kadar je potrebno, poročila iz odstavka 1 obravnavajo izvrševanje drugih zahtev iz te direktive, kot je napovedovanje doseganja ciljev iz programov za preprečevanje nastajanja odpadkov iz člena 29 ter odstotek in količina komunalnih odpadkov na osebo, ki so namenjeni za obdelavo in energijsko predelavo.
Sprememba 186
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 a (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 12 – odstavek 1 a (novo)
(12a)   V členu 12 se doda naslednji odstavek:
„1a. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se do leta 2030 količina odstranjenih komunalnih odpadkov zmanjša na največ 10 % skupne količine proizvedenih komunalnih odpadkov.“;
Sprememba 187
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 b (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 12 – odstavek 1 b (novo)
(12b)   V členu 12 se doda naslednji odstavek:
„1b. Komisija pregleda dejavnosti odstranjevanja iz Priloge I. Ob upoštevanju tega pregleda sprejme delegirane akte, ki dopolnjujejo to direktivo in v katerih določi tehnična merila in operativne postopke za dejavnosti odstranjevanja D2, D3, D4, D6, D7 in D12. S temi delegiranimi akti se po potrebi uvede prepoved dejavnosti odstranjevanja, ki ne izpolnjujejo zahtev iz člena 13.“;
Sprememba 188
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 c (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 12 – odstavek 1 c (novo)
(12c)   V členu 12 se doda naslednji odstavek:
„1c. Države članice sprejmejo posebne ukrepe za preprečevanje neposrednega in posrednega odstranjevanja odpadkov v morsko okolje. Države članice najpozneje 18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive in vsaki dve leti po tem datumu Komisiji sporočijo ukrepe, sprejete za izvajanje tega odstavka. Na podlagi teh informacij Komisija v roku šestih mesecev objavi dvoletno poročilo.
Komisija sprejme izvedbene akte za določitev oblik in kazalnikov za izvajanje tega odstavka. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 39(2).“;
Sprememba 189
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 d (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 15 – odstavek 4 a (novo)
(12d)   V členu 15 se doda naslednji odstavek:
„4a. V skladu z Direktivo 2014/24/EU lahko države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so pri postopku izbora izvajalcev dejavnosti ravnanja z odpadki, ki ga izvedejo organi lokalnih skupnosti in organizacije, ki v imenu proizvajalca proizvodov izvajajo razširjeno odgovornost proizvajalca, uporabljene socialne določbe, da se podpre vloga socialnih in solidarnostnih podjetij in platform.“;
Sprememba 190
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 e (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 18 – odstavek 3
(12e)   Člen 18(3) se nadomesti z naslednjim:
3.  V skladu z merili tehnične in ekonomske izvedljivosti se v primeru mešanja nevarnih odpadkov v nasprotju z odstavkom 1 izvede ločevanje, kjer je to mogoče in potrebno, za izpolnitev pogojev iz člena 13.
„3. V primeru mešanja nevarnih odpadkov v nasprotju z odstavkom 1 države članice brez poseganja v člen 36 zagotovijo, da se ločevanje izvede, kjer je tehnično izvedljivo.
Kadar ločevanje ni tehnično izvedljivo, se zmešani odpadki obdelajo v obratu z dovoljenjem za obdelavo tovrstne mešanice in njenih individualnih sestavin.“;
Sprememba 191
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 f (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 20 – alinea 1 a (novo)
(12f)   V členu 20 se vstavi naslednji odstavek:
„Države članice do 1. januarja 2020 vzpostavijo sisteme ločenega zbiranja in sprejemanja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in tako zagotovijo, da se pravilno obdelajo in ne kontaminirajo drugih tokov komunalnih odpadkov.“;
Sprememba 192
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 g (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 20 – alinea 1 b (novo)
(12g)   V členu 20 se vstavi naslednji odstavek:
„Komisija do ... [18 mesecev po začetku veljavnosti te direktive] oblikuje smernice, ki bodo državam članicam pomagale pri zbiranju nevarnih odpadkov iz gospodinjstev in ravnanju z njimi ter jim olajšale opravljanje te dejavnosti.“;
Sprememba 193
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 h (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 21 – odstavek 1 – točka a
(12h)   V členu 21(1) se točka a nadomesti z naslednjim:
(a)  odpadna olja zbirajo ločeno, kadar je to tehnično izvedljivo;
(a) odpadna olja zbirajo ločeno;“;
Sprememba 194
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 i (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 21 – odstavek 1 – točka c
(12i)   V členu 21(1) se točka c nadomesti z naslednjim:
(c)   kadar je to tehnično izvedljivo in ekonomsko smiselno, odpadna olja z različnimi lastnostmi ne mešajo, ter da se odpadna olja ne mešajo z drugimi vrstami odpadkov ali snovmi, če to mešanje ovira njihovo obdelavo.
(c) odpadna olja z različnimi lastnostmi ne mešajo ter da se odpadna olja ne mešajo z drugimi vrstami odpadkov ali snovmi, če to mešanje ovira njihovo regeneracijo.“;
Sprememba 195
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 j (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 21 – odstavek 1 a (novo)
(12j)  V členu 21 se doda naslednji odstavek:
„1a. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se bo do leta 2025 regeneracija odpadnih olj povečala na najmanj 85 % skupne teže odpadnih olj.
Odpadna olja, ki se pošljejo v drugo državo članico za namene regeneracije, se lahko količini, ki se upošteva pri izračunu doseganja cilja, prištejejo samo v državi članici, kjer so bila zbrana, in če so izpolnjene ustrezne zahteve iz Uredbe (ES) št. 1013/2006 glede čezmejnih pošiljk nevarnih odpadkov.
Odpadna olja, izvožena iz Unije za regeneracijo, pripravo na ponovno uporabo ali recikliranje, se lahko količini, ki se upošteva pri izračunu doseganja cilja, prištejejo samo v državi članici, kjer so bila zbrana, če v skladu z Uredbo (ES) št. 1013/2006 izvoznik lahko dokaže, da je pošiljka skladna z zahtevami navedene uredbe in da je bila regeneracija odpadnih olj zunaj Unije izvedena pod pogoji, ki so enakovredni zahtevam iz ustrezne okoljske zakonodaje Unije.“;
Sprememba 196
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 k (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 21 – odstavek 2
(12k)  Člen 21(2) se nadomesti z naslednjim:
2.  Za namene ločenega zbiranja odpadnih olj in njihove ustrezne obdelave lahko države članice v skladu z nacionalnimi okoliščinami uporabijo dodatne ukrepe, kot so tehnične zahteve, odgovornost proizvajalca, ekonomski instrumenti ali prostovoljni dogovori.
„2. Za izpolnjevanje obveznosti iz odstavkov 1 in 1a lahko države članice v skladu z nacionalnimi okoliščinami uporabijo dodatne ukrepe, kot so tehnične zahteve, odgovornost proizvajalca, ekonomski instrumenti ali prostovoljni dogovori.“;
Sprememba 197
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 l (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 21 – odstavek 3
(12l)  Člen 21(3) se nadomesti z naslednjim:
3.  Če za odpadna olja v skladu z nacionalno zakonodajo veljajo zahteve za regeneracijo, lahko države članice predpišejo, da se takšna odpadna olja regenerirajo, če je to tehnično izvedljivo, in, kadar se uporablja člen 11 ali 12 Uredbe (ES) št. 1013/2006, omejijo čezmejne pošiljke odpadnih olj s svojega ozemlja v naprave za sežig ali sosežig, da bi se dalo prednost regeneraciji odpadnih olj.
3. Kadar se uporablja člen 11 ali 12 Uredbe (ES) št. 1013/2006, države članice lahko omejijo čezmejne pošiljke odpadnih olj s svojega ozemlja v naprave za sežig ali sosežig, da bi dale prednost regeneraciji odpadnih olj.“;
Sprememba 198
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 13
Direktiva 2008/98/ES
Člen 22 – odstavek 1
Države članice zagotovijo ločeno zbiranje bioloških odpadkov, če je to tehnično, okoljsko in ekonomsko izvedljivo ter če je ustrezno, da se zadosti zadevnim standardom kakovosti za kompost in doseže cilje iz člena 11(2)(a), (c) in (d) ter člena 11(3).
1.   Države članice v skladu s členom 10(2) zagotovijo ločeno zbiranje bioloških odpadkov pri izvoru.
Sprememba 199
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 13
Direktiva 2008/98/ES
Člen 22 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Države članice spodbujajo kompostiranje v gospodinjstvu.
Sprememba 237
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 13
Direktiva 2008/98/ES
Člen 22 – odstavek 2
Po potrebi in v skladu s členoma 4 in 13 sprejmejo ukrepe za spodbujanje:
2.   Države članice v skladu s členoma 4 in 13 sprejmejo ukrepe, vključno s sledljivostjo in shemami za zagotavljanje kakovosti v povezavi z vhodnimi in izhodnimi količinami, s katerimi zagotovijo organsko recikliranje bioloških odpadkov na način, ki izpolnjuje visoko raven varstva okolja, in katerih izhodna količina dosega ustrezne visoke standarde kakovosti.
(a)   recikliranja, vključno s kompostiranjem, in razgradnje bioloških odpadkov;
(b)   obdelave bioloških odpadkov na način, ki izpolnjuje visoko raven varstva okolja;
(c)   uporabe okoljsko varnih materialov, pridobljenih iz bioloških odpadkov.
Sprememba 242
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 13
Direktiva 2008/98/ES
Člen 22 – odstavek 2 a (novo)
2a.   Teža recikliranih bioloških odpadkov se razume kot teža odpadkov, ki se organsko reciklirajo v določenem letu.
Teža materialov ali snovi, ki se ne pošljejo v končni postopek recikliranja in se odstranijo ali se uporabijo za energijsko predelavo, se ne sporoči kot reciklirana.
Sprememba 201
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 13
Direktiva 2008/98/ES
Člen 22 – odstavek 2 b (novo)
2b.   Komisija do 31. decembra 2018 predlaga spremembo Uredbe (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta1a, da se uvedejo evropske kode odpadkov za komunalne biološke odpadke, ločene pri izvoru.
_______________
1a Uredba (ES) št. 2150/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2002 o statistiki odpadkov (UL L 332, 9.12.2002, str. 1).
Sprememba 238
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 13
Direktiva 2008/98/ES
Člen 22 – odstavek 2 c (novo)
2c.   Komisija do 31. decembra 2018 od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, naj na podlagi primerov najboljše razpoložljive prakse razvijejo evropske standarde kakovosti za biološke odpadke, ki se vnašajo v postopek organskega recikliranja, ter za kompost in pregnito blato.
Sprememba 202
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 13 a (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 24 – odstavek 1 – točka b
(13a)   V členu 24 se točka b nadomesti z naslednjim:
(b)  predelave odpadkov.
(b) predelave nenevarnih odpadkov.“;
Sprememba 203
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 14
Direktiva 2008/98/ES
Člen 26 – odstavek 3
Države članice lahko pristojne organe oprostijo obveznosti vodenja registra tistih ustanov ali podjetij, ki letno zberejo in transportirajo 20 ton nenevarnih odpadkov ali manj.
Države članice lahko pristojne organe oprostijo obveznosti vodenja registra tistih ustanov ali podjetij, ki letno zberejo in transportirajo 20 ton nenevarnih odpadkov ali manj in 2 toni nevarnih odpadkov ali manj.
Sprememba 204
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 14
Direktiva 2008/98/ES
Člen 26 – odstavek 4
Komisija lahko v skladu s členom 38a sprejme delegirane akte, s katerimi prilagodi prag količine nenevarnih odpadkov.
črtano
Sprememba 205
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 15 – točka a
Direktiva 2008/98/ES
Člen 27 – odstavek 1
1.  Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 38a sprejme delegirane akte za določitev minimalnih tehničnih standardov za dejavnosti obdelave, za katere se zahteva dovoljenje v skladu s členom 23, kadar obstajajo dokazi, da bi lahko bili takšni minimalni standardi koristni z vidika varovanja zdravja ljudi in okolja.
1.  Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 38a sprejme delegirane akte za določitev minimalnih tehničnih standardov za kakršno koli dejavnost obdelave, zlasti za ločeno zbiranje, sortiranje in recikliranje odpadkov, za katero se zahteva dovoljenje v skladu s členom 23, kadar obstajajo dokazi, da bi lahko bili takšni minimalni standardi koristni z vidika varovanja zdravja ljudi in okolja.
Sprememba 206
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 16 – točka a – točka ii
Direktiva 2008/98/ES
Člen 28 – odstavek 3 – točka f
(f)  ukrepe za preprečevanje vseh oblik smetenja in za odstranjevanje vseh vrst smeti.
(f)  ukrepe za odpravljanje in preprečevanje vseh oblik smetenja in za odstranjevanje vseh vrst smeti.
Sprememba 207
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 16 – točka a – točka ii a (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 28 – odstavek 3 – točka f a (novo)
(iia)  doda se naslednja točka:
„(fa) ustrezne možnosti financiranja za lokalne organe za spodbujanje preprečevanja nastajanja odpadkov in razvoj optimalnih sistemov in infrastrukture za ločeno zbiranje odpadkov, da se izpolnijo cilji iz te direktive.“;
Sprememba 208
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 16 – točka b
Direktiva 2008/98/ES
Člen 28 – odstavek 5
5.  Načrti ravnanja z odpadki so usklajeni z zahtevami za načrtovanje ravnanja z odpadki iz člena 14 Direktive 94/62/ES, cilji iz člena 11(2) in (3) te direktive in zahtevami iz člena 5 Direktive 1999/31/ES.
5.  Načrti ravnanja z odpadki so usklajeni z zahtevami za načrtovanje ravnanja z odpadki iz člena 14 Direktive 94/62/ES, cilji iz člena 11(2) te direktive in zahtevami iz člena 5 Direktive 1999/31/ES.
Sprememba 209
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 17 – točka a
Direktiva 2008/98/ES
Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 1
1.  Države članice vzpostavijo programe preprečevanja nastajanja odpadkov, v katerih so opredeljeni ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov v skladu s členi 1, 4 in 9.
1.   Da bi prispevale k doseganju ciljev iz člena 1, člena 4 in člena 9(-1), države članice vzpostavijo programe preprečevanja nastajanja odpadkov, v katerih so opredeljeni najmanj ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov v skladu s členom 9(1).
Sprememba 210
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 17 – točka a a (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 29 – odstavek 1 – pododstavek 2
(aa)   v odstavku 1 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:
Takšni programi se bodisi vključijo v načrte ravnanja z odpadki iz člena 28 ali po potrebi v druge programe na področju okoljske politike, ali pa delujejo kot ločeni programi. Če je takšen program vključen v načrt ravnanja z odpadki ali v druge programe, se ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov jasno opredelijo.
Takšni programi se bodisi vključijo v načrte ravnanja z odpadki iz člena 28 ali po potrebi v druge programe na področju okoljske politike, ali pa delujejo kot ločeni programi. Če je takšen program vključen v načrt ravnanja z odpadki ali v druge programe, se cilji in ukrepi za preprečevanje nastajanja odpadkov jasno opredelijo.
Sprememba 211
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 17 – točka a b (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 29 – odstavek 2
(ab)   v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:
2.  V programih, predvidenih v odstavku 1, se določijo cilji preprečevanja nastajanja odpadkov. Države članice opišejo obstoječe ukrepe za preprečevanje in ocenijo uporabnost primerov ukrepov, navedenih v Prilogi IV, ali drugih primernih ukrepov.
2. V programih iz odstavka 1 države članice opišejo najmanj izvajanje ukrepov za preprečevanje iz člena 9(1) in njihov prispevek k doseganju ciljev iz člena 9(-1). Države članice po potrebi opišejo prispevek instrumentov in ukrepov iz Priloge IVa in ocenijo uporabnost primerov ukrepov iz Priloge IV ali drugih primernih ukrepov.
Sprememba 212
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 17 – točka a c (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 29 – odstavek 2 a (novo)
(ac)   doda se naslednji odstavek:
„2a. Države članice v okviru svojih programov za preprečevanje nastajanja odpadkov iz tega člena sprejmejo posebne programe za preprečevanje nastajanja živilskih odpadkov.“;
Sprememba 213
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 17 a (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 30 – odstavek 2
(17a)   Člen 30(2) se nadomesti z naslednjim:
2.  Evropska agencija za okolje je vabljena, da v svoja letna poročila vključi pregled napredka pri oblikovanju in izvajanju programov preprečevanja odpadkov.
2. Evropska agencija za okolje vsaki dve leti objavi poročilo, v katerem so opisani napredek, dosežen pri oblikovanju in izvajanju programov preprečevanja nastajanja odpadkov, ter dosežki pri uresničevanju ciljev iz programov preprečevanja nastajanja odpadkov v vsaki državi članici in Uniji kot celoti, vključno s prekinitvijo povezave med nastajanjem odpadkov in gospodarsko rastjo ter prehodom na krožno gospodarstvo.“;
Sprememba 214
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 19 – točka b
Direktiva 2008/98/ES
Člen 35 – odstavek 4
4.  Države članice vzpostavijo elektronski register ali usklajene registre za beleženje podatkov o nevarnih odpadkih iz odstavka 1, ki zajemajo celotno geografsko ozemlje zadevne države članice. Države članice lahko takšne registre vzpostavijo tudi za druge tokove odpadkov, zlasti tiste, v zvezi s katerimi so določeni cilji v zakonodaji Unije. Države članice uporabijo podatke o odpadkih, ki jih industrijski upravljavci sporočijo v Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal, vzpostavljenem na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 (*).
4.  Države članice vzpostavijo elektronski register ali usklajene registre oziroma uporabljajo že vzpostavljene elektronske ali usklajene registre za beleženje podatkov o nevarnih odpadkih iz odstavka 1, ki zajemajo celotno geografsko ozemlje zadevne države članice. Države članice takšne registre vzpostavijo najmanj za tokove odpadkov, v zvezi s katerimi so določeni cilji v zakonodaji Unije. Države članice uporabijo podatke o odpadkih, ki jih industrijski upravljavci sporočijo v Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal, vzpostavljenem na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 (*).
Sprememba 215
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 21
Direktiva 2008/98/ES
Člen 37 – odstavek 1
1.  Države članice podatke v zvezi z izvajanjem člena 11(2)(a) do (d) in člena 11(3) Komisiji sporočijo za vsako koledarsko leto. Te podatke sporočijo v elektronski obliki v 18 mesecih po izteku leta poročanja, na katerega se nanašajo zbrani podatki. Podatki se sporočijo v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 6. Prvo poročilo zajema podatke za obdobje od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020.
1.  Države članice Komisiji sporočijo podatke v zvezi z napredkom pri doseganju ciljev iz člena 9(-1), člena 11(2)(a) do (d), člena 11(3) in (3a) ter člena 21 za vsako koledarsko leto. Podatke zberejo in obdelajo v skladu s skupno metodologijo iz odstavka 6 tega člena ter jih sporočijo v elektronski obliki v 12 mesecih po izteku leta poročanja, na katerega se nanašajo zbrani podatki. Podatki se sporočijo v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 6. Prvo poročilo v zvezi s cilji iz člena 11(2)(c) in (d) ter člena 11(3) zajema podatke za obdobje od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020.
Sprememba 216
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 21
Direktiva 2008/98/ES
Člen 37 – odstavek 2
2.   Države članice podatke v zvezi z izvajanjem člena 9(4) Komisiji sporočijo vsako drugo leto. Te podatke sporočijo v elektronski obliki v 18 mesecih po izteku obdobja poročanja, na katerega se nanašajo zbrani podatki. Podatki se sporočijo v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 6. Prvo poročilo zajema obdobje od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2021.
črtano
Sprememba 217
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 21
Direktiva 2008/98/ES
Člen 37 – odstavek 3 a (novo)
3a.   Za preverjanje skladnosti s členom 11(2)(c) in (d) se količina komunalnih odpadkov, pripravljenih za ponovno uporabo, sporoči ločeno od količine recikliranih odpadkov.
Sprememba 218
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 21
Direktiva 2008/98/ES
Člen 37 – odstavek 5
5.  Komisija pregleda podatke, sporočene v skladu s tem členom, in objavi poročilo o rezultatih tega pregleda. Poročilo vsebuje oceno organizacije zbiranja podatkov, virov podatkov in uporabljene metodologije v državah članicah ter popolnosti, zanesljivosti, pravočasnosti sporočanja in doslednosti teh podatkov. Ocena lahko vključuje posebna priporočila za izboljšave. Poročilo se pripravi vsaka tri leta.
5.  Komisija pregleda podatke, sporočene v skladu s tem členom, in objavi poročilo o rezultatih tega pregleda. Dokler se ne sprejme delegirani akt iz odstavka 6, poročilo vsebuje oceno organizacije zbiranja podatkov, virov podatkov in uporabljene metodologije v državah članicah. Komisija v vsakem primeru oceni tudi popolnost, zanesljivost, pravočasnost sporočanja in doslednost podatkov. Ocena lahko vključuje posebna priporočila za izboljšave. Poročilo se pripravi devet mesecev po tem, ko države članice prvič sporočijo podatke, zatem pa vsaka tri leta.
Sprememba 219
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 21
Direktiva 2008/98/ES
Člen 37 – odstavek 5 a (novo)
5a.   Komisija v poročilo iz odstavka 5 vključi informacije o izvajanju te direktive kot celote in oceni njen učinek na zdravje ljudi in okolje. Poročilu se po potrebi lahko priloži predlog za spremembo te direktive.
Sprememba 220
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 21
Direktiva 2008/98/ES
Člen 37 – odstavek 6
6.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko za podatke, ki se sporočijo v skladu z odstavkoma 1 in 2, in za sporočanje podatkov o dejavnostih zasipanja. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 39(2).
6.  Komisija v skladu s členom 38a sprejme delegirane akte, da dopolni to direktivo, in sicer tako, da določi skupno metodologijo zbiranja in obdelave podatkov, organizacijo zbiranja podatkov in vire podatkov ter pravila o obliki za podatke, ki se sporočijo v skladu z odstavkom 1, in za sporočanje podatkov o dejavnostih priprave za ponovno uporabo in zasipanja.
Sprememba 221
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 21 a (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 37 a (novo)
(21a)   Vstavi se naslednji člen:
„Člen 37a
Okvir za krožno gospodarstvo
Da bi se podprli ukrepi iz člena 1, Komisija najpozneje do 31. decembra 2018:
(a)   pripravi poročilo, v katerem oceni potrebo po ciljih Unije, zlasti po cilju Unije za učinkovitost virov, in po horizontalnih regulativnih ukrepih na področju trajnostne porabe in proizvodnje. Po potrebi se mu priloži zakonodajni predlog;
(b)   pripravi poročilo o skladnosti med regulativnimi okviri Unije za proizvode, odpadke in kemikalije, da se ugotovijo ovire, ki preprečujejo prehod na krožno gospodarstvo;
(c)   pripravi poročilo, v katerem opredeli medsebojne učinke zakonodajnih aktov, ki lahko ovirajo ustvarjanje sinergije med različnimi industrijskimi panogami ter preprečujejo nadaljnjo uporabo stranskih proizvodov ter pripravo za ponovno uporabo in recikliranje odpadkov za posebne načine uporabe. Temu poročilu se po potrebi priloži zakonodajni predlog ali smernice, kako odpraviti ugotovljene ovire in kako sprostiti tržni potencial stranskih proizvodov in sekundarnih surovin;
(d)   predloži celovit pregled zakonodaje o okoljsko primerni zasnovi, da se njeno področje uporabe razširi na vse glavne skupine proizvodov, vključno s skupinami proizvodov, ki niso povezani z energijo, in se pomembne lastnosti za učinkovito rabo virov postopoma vključijo v obvezne zahteve glede zasnove proizvodov ter se prilagodijo določbe za okoljsko označevanje.“;
Sprememba 222
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 21 a (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Člen 38 – naslov
(21a)   V členu 38 se naslov nadomesti z naslednjim:
Razlaga in prilagoditev tehničnemu napredku
Izmenjava informacij in primerov najboljše prakse, razlaga in prilagoditev tehničnemu napredku“
Sprememba 223
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 22
Direktiva 2008/98/ES
Člen 38 – odstavek -1 (novo)
—  1. Komisija vzpostavi platformo za redno in strukturirano izmenjavo informacij in primerov najboljše prakse med Komisijo in državami članicami, vključno z regionalnimi in občinskimi organi, glede praktičnega izvajanja zahtev iz te direktive, da bi zagotovila ustrezno upravljanje, izvrševanje, čezmejno sodelovanje in širjenje primerov najboljše prakse in inovacij na področju ravnanja z odpadki.
Platforma se uporablja zlasti za:
–   izmenjavo informacij in primerov najboljše prakse, kar zadeva instrumente in pobude, ki se uporabljajo v skladu s členom 4(3), da se spodbudi doseganje ciljev iz člena 4;
–   izmenjavo informacij in primerov najboljše prakse, kar zadeve ukrepe iz člena 8(1) in (2);
–   izmenjavo informacij in primerov najboljše prakse, kar zadeva preprečevanje nastajanja odpadkov in vzpostavljanje sistemov, ki spodbujajo dejavnosti ponovne uporabe in podaljšanje življenjske dobe;
–   izmenjavo informacij in primerov najboljše prakse, kar zadeva izvajanje obveznosti ločenega zbiranja;
–   izmenjavo informacij in primerov najboljše prakse, kar zadeva instrumente in pobude za doseganje ciljev iz člena 11(2)(c) in (d) ter člena 21;
–   izmenjavo primerov najboljše prakse pri razvoju ukrepov in sistemov za sledenje tokovom komunalnih odpadkov od sortiranja do končnega postopka recikliranja, kar je osrednjega pomena pri nadzoru nad kakovostjo odpadkov ter merjenju izgub v tokovih odpadkov in postopkih recikliranja.
Komisija objavi rezultate te izmenjave informacij in primerov najboljše prakse.
Sprememba 224
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 22
Direktiva 2008/98/ES
Člen 38 – odstavek 1 – pododstavek 1
Komisija lahko oblikuje smernice za razlago opredelitev pojmov predelave in odstranjevanja.
Komisija oblikuje smernice za razlago opredelitve pojmov odpadkov, komunalnih odpadkov, preprečevanja nastajanja odpadkov, priprave za njihovo ponovno uporabo, predelave in odstranjevanja.
Sprememba 225
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 22
Direktiva 2008/98/ES
Člen 38 – odstavek 3
3.   Komisija je pooblaščena, da v skladu s členom 38a sprejme delegirane akte za spreminjanje Priloge VI.
črtano
Sprememba 226
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 23
Direktiva 2008/98/ES
Člen 38 a – odstavek 2
2.  Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 5(2), 6(2), 7(1), 11a(2), 11a(6), 26, 27(1), 27(4), 38(1), 38(2) in 38(3) se prenesejo na Komisijo za nedoločen čas od [vstaviti datum začetka veljavnosti te direktive].
2.  Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 5(2), 6(2), 6(4), 7(1), 8(5), 9(2a), 9(3), 9(3a), 11a(2), 11a(6), 12(1b), 27(1), 27(4), 37(6), 38(1) in 38(2) se prenesejo na Komisijo za nedoločen čas od [vstaviti datum začetka veljavnosti te direktive].
Sprememba 227
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 23
Direktiva 2008/98/ES
Člen 38 a – odstavek 3
3.  3. Evropski parlament ali Svet lahko pooblastila iz členov 5(2), 6(2), 7(1), 11a(2), 11a(6), 26, 27(1), 27(4), 38(1), 38(2) in 38(3) kadar koli prekličeta. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastil iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
3.  Prenos pooblastil iz členov 5(2), 6(2), 6(4), 7(1), 8(5), 9(2a), 9(3), 9(3a), 11a(2), 11a(6), 12(1b), 27(1), 27(4), 37(6), 38(1) in 38(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastil iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Sprememba 228
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 23
Direktiva 2008/98/ES
Člen 38 a – odstavek 3 a (novo)
3a.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
Sprememba 229
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 23
Direktiva 2008/98/ES
Člen 38 a – odstavek 5
5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 5(2), 6(2), 7(1), 11a(2), 11a(6), 26, 27(1), 27(4), 38(1), 38(2) in 38(3), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet delegiranemu aktu ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka Komisijo obvestila, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 5(2), 6(2), 6(4), 7(1), 8(5), 9(2a), 9(3), 9(3a) 11a(2), 11a(6), 12(1b), 27(1), 27(4), 37(6), 38(1) in 38(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Sprememba 230
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 24 a (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Priloga II – točka R13 a (novo)
(24a)   V Prilogi II se doda naslednja točka:
„R13a: Priprava za ponovno uporabo“;
Sprememba 231
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 24 b (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Priloga IV a (novo)
(24b)   Priloga IVa se vstavi v skladu s Prilogo k tej direktivi.
Sprememba 232
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 25
Direktiva 2008/98/ES
Priloga VI (novo)
(25)   Doda se Priloga VI v skladu s Prilogo k tej direktivi.
črtano
Sprememba 233
Predlog direktive
Priloga I
Direktiva 2008/98/ES
Priloga VI
Metoda izračuna za pripravo proizvodov in sestavnih delov proizvodov za ponovno uporabo za namene člena 11(2)(c) in (d) ter člena 11(3)
črtano
Države članice za izračun prilagojene stopnje recikliranja in priprave za ponovno uporabo v skladu s členom 11(2)(c) in (d) ter členom 11(3) uporabijo naslednjo enačbo:
20170314-P8_TA(2017)0070_SL-p0000002.png
E: prilagojena stopnja recikliranja in ponovne uporabe v danem letu;
A: teža recikliranih ali za ponovno uporabo pripravljenih komunalnih odpadkov v danem letu;
R: teža proizvodov in sestavnih delov proizvodov, pripravljenih za ponovno uporabo v danem letu;
P: teža komunalnih odpadkov, nastalih v danem letu.
Sprememba 234
Predlog direktive
Priloga I a (novo)
Direktiva 2008/98/ES
Priloga IV a (novo)
Priloga -I
Vstavi se Priloga IVa:
„Priloga IVa
Okvirni seznam instrumentov za spodbujanje prehoda na krožno gospodarstvo
1.   Ekonomski instrumenti:
1.1   postopno zviševanje dajatev in/ali pristojbin za odlaganje na odlagališčih za vse kategorije odpadkov (komunalni, inertni, drugi);
1.2   uvedba ali povišanje dajatev in/ali pristojbin za sežiganje;
1.3   uvedba sistemov „odvrzi in plačaj“;
1.4   ukrepi za večjo stroškovno učinkovitost obstoječih in prihodnjih shem odgovornosti proizvajalca;
1.5   razširitev področja finančne in/ali operativne odgovornosti proizvajalca na nove tokove odpadkov;
1.6   gospodarske spodbude za lokalne organe za spodbujanje preprečevanja nastajanja odpadkov ter razvoj in krepitev sistemov ločenega zbiranja;
1.7   ukrepi za spodbujanje razvoja sektorja za ponovno uporabo;
1.8   ukrepi za odpravo subvencij, ki niso v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.
2.   Drugi ukrepi:
2.1   trajnostna javna naročila za spodbujanje trajnostne proizvodnje in potrošnje;
2.2   tehnični in fiskalni ukrepi, s katerimi bi podprli razvoj trgov za ponovno uporabljene proizvode in reciklirane (tudi kompostirane) materiale ter povečali kakovost recikliranih materialov;
2.3   izvajanje najboljših razpoložljivih tehnik za odstranjevanje snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, kadar je to tehnično izvedljivo in ekonomsko smiselno;
2.4   ukrepi za ozaveščanje javnosti o ustreznem ravnanju z odpadki in zmanjšanju smetenja, vključno z namenskimi kampanjami, s katerimi bi zmanjšali nastajanje odpadkov pri izvoru in zagotovili visoko raven sodelovanja v sistemih ločenega zbiranja;
2.5   ukrepi, s katerimi se zagotovi ustrezno usklajevanje (tudi z digitalnimi sredstvi) med vsemi pristojnimi javnimi organi, vključenimi v ravnanje z odpadki, ter sodelovanje drugih ključnih deležnikov;
2.6   uporaba evropskih strukturnih in investicijskih skladov za financiranje razvoja infrastrukture za ravnanje z odpadki, ki je potrebna za izpolnitev posameznih ciljev.“;

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0034/2017).


Odlaganje odpadkov na odlagališčih ***I
PDF 454kWORD 66k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 14. marca 2017 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih (COM(2015)0594 – C8-0384/2015 – 2015/0274(COD))(1)
P8_TA(2017)0071A8-0031/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava -1 (novo)
(-1)   Ker je Unija odvisna od uvoza surovin in ker se bo kratkoročno veliko število naravnih virov hitro izčrpalo, je eden od ključnih izzivov, da se v čim večji meri ponovno uporabijo viri znotraj Unije in okrepi prehod na krožno gospodarstvo.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava -1 a (novo)
(-1a)   Ravnanje z odpadki je treba preoblikovati v trajnostno ravnanje z materiali. Revizija direktive o odlagališčih ponuja priložnost za to.
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Ravnanje z odpadki v Uniji bi bilo treba izboljšati zaradi varstva, ohranjanja in izboljšanja kakovosti okolja, varovanja zdravja ljudi, skrbne in preudarne rabe naravnih virov ter spodbujanja bolj krožnega gospodarstva.
(1)  Ravnanje z odpadki v Uniji bi bilo treba izboljšati zaradi varstva, ohranjanja in izboljšanja kakovosti okolja, varovanja zdravja ljudi, skrbne in preudarne rabe naravnih virov, spodbujanja bolj krožnega gospodarstva, povečanja energetske učinkovitosti in zmanjšanja odvisnosti Unije od virov.
Sprememba 51
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)   Pri krožnem gospodarstvu bi bilo treba izvajati izrecne določbe sedmega okoljskega akcijskega programa, v katerem se poziva k razvoju ciklov nestrupenih materialov, da se bodo lahko reciklirani odpadki uporabljali kot pomemben in zanesljiv vir surovin za Unijo.
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Cilje iz Direktive Sveta 1999/31/ES14 glede določitve omejitev za odlaganje odpadkov na odlagališča bi bilo treba spremeniti, da bi bolje odražali prizadevanje Unije za prehod na bolj krožno gospodarstvo in za napredek pri izvajanju pobude za surovine15 , tako da se zmanjša odlaganje odpadkov na odlagališča za nenevarne odpadke.
(2)  Cilje iz Direktive Sveta 1999/31/ES14 glede določitve omejitev za odlaganje odpadkov na odlagališča bi bilo treba okrepiti, da bi bolje odražali prizadevanje Unije za prehod na bolj krožno gospodarstvo in za napredek pri izvajanju pobude za surovine15 , tako da se postopoma čim bolj zmanjša odlaganje odpadkov na odlagališča za nenevarne odpadke. Komisija in države članice bi morale zagotoviti, da bo to v skladu z integrirano politiko, ki bo zagotovila pravilno uporabo hierarhije ravnanja z odpadki, krepila prehod k preprečevanju nastajanja odpadkov ter njihovi ponovni uporabi in recikliranju ter preprečila preusmeritev od odlaganja odpadkov k njihovemu sežiganju.
________________
__________________
14 Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1).
14 Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1).
15 COM(2008)0699 in COM(2014)0297.
15 COM(2008)0699 in COM(2014)0297.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Da bi se zagotovila večja skladnost zakonodaje o odpadkih, bi bilo treba opredelitve iz Direktive 1999/31/ES uskladiti z opredelitvami iz Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta16 .
(4)  Da bi se zagotovila večja skladnost zakonodaje o odpadkih, bi bilo treba opredelitve iz Direktive 1999/31/ES po potrebi uskladiti z opredelitvami iz Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta16 .
__________________
__________________
16 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
16 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  Z dodatnim omejevanjem odlaganja odpadkov na odlagališča bi bile dosežene jasne okoljske, gospodarske in družbene koristi, pri čemer je treba začeti s tokovi odpadkov, ki se zbirajo ločeno (npr. plastika, kovine, steklo, papir, biološki odpadki). Pri izvajanju teh omejitev odlaganja na odlagališča bi bilo treba upoštevati tehnično, okoljsko in ekonomsko izvedljivost recikliranja ali druge predelave ostankov ločeno zbranih odpadkov.
(5)  Z dodatnim omejevanjem odlaganja odpadkov na odlagališča bi bile dosežene jasne okoljske, gospodarske in družbene koristi, pri čemer je treba začeti s tokovi odpadkov, ki se zbirajo ločeno (npr. plastika, kovine, steklo, papir, biološki odpadki), s ciljem, da se prevzemajo samo ostanki odpadkov. Dolgoročne naložbe v infrastrukturo ter v raziskave in inovacije bodo imele ključno vlogo pri zmanjševanju količine ostankov ločeno zbranih odpadkov, katerih recikliranje ali predelava trenutno tehnično, okoljsko in ekonomsko nista izvedljiva.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)   Pri politični in družbeni spodbudi za dodatno omejevanje odlaganja odpadkov na odlagališča, če naj bo v skladu s trajnostnim ravnanjem z naravnimi viri v krožnem gospodarstvu, bi morali upoštevati hierarhijo ravnanja z odpadki iz člena 4 Direktive 2008/98/ES in dosledno uporabljati pristop, pri katerem ima prednost preprečevanje nastajanja odpadkov in pri katerem se spoštuje previdnostno načelo.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Velik delež komunalnih odpadkov je biorazgradljiv. Odlaganje neobdelanih biorazgradljivih odpadkov ima znatne negativne vplive na okolje v smislu emisij toplogrednih plinov ter onesnaževanja površinskih vod, podtalnice, tal in zraka. Čeprav Direktiva 1999/31/ES že določa cilje za preusmeritev biorazgradljivih odpadkov, je primerno sprejeti nadaljnje omejitve odlaganja biorazgradljivih odpadkov na odlagališča, tako da se prepove takšno odlaganje tistih biorazgradljivih odpadkov, ki so bili zbrani ločeno v skladu s členom 22 Direktive 2008/98/ES.
(6)  Velik delež komunalnih odpadkov je biorazgradljiv. Odlaganje neobdelanih biorazgradljivih odpadkov ima znatne negativne vplive na okolje v smislu emisij toplogrednih plinov ter onesnaževanja površinskih vod, podtalnice, tal in zraka. Čeprav Direktiva 1999/31/ES že določa cilje za preusmeritev biorazgradljivih odpadkov, je primerno zanje sprejeti nadaljnje omejitve glede odlaganja na odlagališča, tako da se prepove odlaganje tistih biorazgradljivih odpadkov, ki jih je treba v skladu s členom 22 Direktive 2008/98/ES zbirati ločeno.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 7
(7)  Številne države članice še niso povsem razvile potrebne infrastrukture za ravnanje z odpadki. Določitev ciljev zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališča bo nadalje olajšala ločeno zbiranje, sortiranje in recikliranje odpadkov ter pripomogla k preprečevanju, da bi materiali, ki bi jih bilo morda mogoče reciklirati, ostali izgubljeni na dnu hierarhije ravnanja z odpadki.
(7)  Številne države članice še niso povsem razvile potrebne infrastrukture za ravnanje z odpadki. Določitev jasnih in ambicioznih ciljev zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališča bo nadalje spodbudila naložbe v ločeno zbiranje, sortiranje in recikliranje odpadkov ter pripomogla k preprečevanju, da bi materiali, ki bi jih bilo morda mogoče reciklirati, ostali izgubljeni na najnižji ravni hierarhije ravnanja z odpadki.
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 8
(8)  Postopno zmanjševanje odlaganja odpadkov na odlagališča je potrebno, da se preprečijo škodljivi vplivi na zdravje ljudi in okolje ter da se zagotovi, da se odpadni materiali z ekonomsko vrednostjo s pravilnim ravnanjem in v skladu s hierarhijo ravnanja v vse večjem obsegu in učinkovito predelajo. S tem zmanjšanjem bi se lahko preprečilo tudi razvijanje presežnih zmogljivosti objektov in naprav za obdelavo ostankov odpadkov, na primer z energijsko predelavo ali nizkointenzivno mehansko-biološko obdelavo neobdelanih komunalnih odpadkov, ki bi sicer lahko otežile doseganje dolgoročnih ciljev Unije na področju priprave za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov, kot so določeni v členu 11 Direktive 2008/98/ES. Iz enakega razloga in z namenom preprečevanja škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se na odlagališča odlagajo samo obdelani odpadki, hkrati pa izpolnjevanje te zahteve ne bi smelo ustvarjati presežkov zmogljivosti za obdelavo ostankov komunalnih odpadkov. Da bi se zagotovila usklajenost ciljev iz člena 11 Direktive 2008/98/ES in cilja zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališča iz člena 5 te direktive ter da bi se zagotovilo usklajeno načrtovanje infrastrukture in naložb, potrebnih za dosego navedenih ciljev, bi morali tistim državam članicam, ki bi imele na voljo več časa za dosego ciljev recikliranja komunalnih odpadkov, omogočiti več časa tudi za dosego cilja zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališča do leta 2030, določenega v tej direktivi.
(8)  Postopno zmanjšanje odlaganja odpadkov na odlagališča na najnižjo možno raven je potrebno, da se preprečijo škodljivi vplivi na zdravje ljudi in okolje ter da se zagotovi, da se bodo odpadni materiali z ekonomsko vrednostjo s pravilnim ravnanjem in v skladu s hierarhijo ravnanja v vse večjem obsegu dejansko predelali, kot je določeno v Direktivi 2008/98/ES. Postopno zmanjšanje odlaganja na najnižjo možno raven bo v mnogih državah članicah zahtevalo zelo spremenjeno ravnanje z odpadki. Z izboljšanimi statističnimi podatki o zbiranju in obdelavi odpadkov ter izboljšano sledljivostjo tokov odpadkov bo mogoče preprečiti tudi razvijanje presežnih zmogljivosti objektov in naprav za obdelavo ostankov odpadkov, na primer z energijsko predelavo ali nizkointenzivno mehansko-biološko obdelavo neobdelanih komunalnih odpadkov, ki bi sicer lahko otežilo doseganje dolgoročnih ciljev Unije na področju priprave za ponovno uporabo in recikliranje komunalnih odpadkov, kot so določeni v členu 11 Direktive 2008/98/ES. Iz enakega razloga in z namenom preprečevanja škodljivih vplivov na zdravje ljudi in okolje bi morale države članice sprejeti vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se na odlagališča odlagajo samo obdelani odpadki, hkrati pa izpolnjevanje te zahteve ne bi smelo ustvarjati presežkov zmogljivosti za obdelavo ostankov komunalnih odpadkov. Glede na to, da so v nekaterih državah članicah nedavne naložbe pripeljale do presežnih zmogljivosti za energijsko predelavo ali mehansko-biološko obdelavo, je zelo pomembno, da se izvajalcem dejavnosti ravnanja z odpadki in državam članica pošlje jasno sporočilo, naj se izognejo naložbam, ki niso združljive z dolgoročnimi cilji, določenimi v okvirnih direktivah o odlagališčih in odpadkih. Zato bi lahko razmislili o omejitvi sežiganja komunalnih odpadkov v skladu s cilji glede njihove priprave za ponovno uporabo in recikliranje iz člena 11 Direktive 2008/98/ES in člena 5 Direktive 1999/31/ES. Da bi se zagotovila usklajenost ciljev iz člena 11 Direktive 2008/98/ES in cilja zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališča iz člena 5 te direktive ter da bi se zagotovilo usklajeno načrtovanje infrastrukture in naložb, potrebnih za dosego navedenih ciljev, bi morali tistim državam članicam, ki bi imele na voljo več časa za dosego ciljev recikliranja komunalnih odpadkov, omogočiti več časa tudi za dosego cilja zmanjšanja odlaganja odpadkov na odlagališča do leta 2030, določenega v tej direktivi.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)   Da bi dosegli cilje te direktive in podprli prehod na krožno gospodarstvo, bi morala Komisija spodbujati usklajevanje in izmenjavo informacij ter zgledov dobre prakse med državami članicami in med različnimi gospodarskimi sektorji. To izmenjavo bi lahko pospešili s komunikacijskimi platformami, ki bi pripomogle k ozaveščanju o novih industrijskih rešitvah, omogočile boljši pregled nad razpoložljivimi zmogljivostmi in prispevale k povezovanju industrije odpadkov in drugih sektorjev ter tako podprle industrijsko simbiozo.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 b (novo)
(8b)   Komisija bi morala spodbujati usklajevanje ter izmenjavo informacij in zgledov dobre prakse med državami članicami, regionalnimi in še posebej lokalnimi organi ter v to vključiti vse ustrezne organizacije civilne družbe, vključno s socialnimi partnerji ter okoljskimi in potrošniškimi organizacijami.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 c (novo)
(8c)   Za ustrezno izvajanje te direktive je treba zagotoviti, da bodo lokalni organi na območjih odlagališč priznani kot pomembni akterji, saj jih posledice odlaganja odpadkov na odlagališča neposredno zadevajo. Zato bi bilo treba v občinah in nadobčinskih enotah, v katerih bodo zgrajena odlagališča, poskrbeti za predhodno javno in demokratično posvetovanje, za lokalno prebivalstvo pa bi bilo treba zagotoviti ustrezno nadomestilo.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 8 d (novo)
(8d)   Da bi zagotovili ustrezno izvajanje prava Unije in nacionalnega prava, bi morala Komisija poskrbeti, da se za vsako odlagališče v Uniji opravi revizija.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 9
(9)  Da se zagotovi boljše, pravočasno in enotnejše izvajanje te direktive ter ugotovijo težave pri izvajanju, bi bilo treba vzpostaviti sistem zgodnjega opozarjanja za odkrivanje pomanjkljivosti in ukrepanje pred iztekom rokov za izpolnjevanje ciljev.
(9)  Da se zagotovi boljše, pravočasno in enotnejše izvajanje te direktive ter ugotovijo težave pri izvajanju, bi bilo treba vzpostaviti sistem zgodnjega opozarjanja za odkrivanje pomanjkljivosti in ukrepanje pred iztekom rokov za izpolnjevanje ciljev ter spodbujati izmenjavo zgledov dobre prakse med različnimi deležniki.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 11
(11)  Statistični podatki, ki jih predložijo države članice, so za Komisijo bistven element za oceno skladnosti vseh držav članic z zakonodajo o odpadkih. Kakovost, zanesljivost in primerljivost statističnih podatkov bi bilo treba izboljšati z uvedbo enotne vstopne točke za vse podatke o odpadkih, črtanjem zastarelih zahtev za poročanje, primerjalno analizo nacionalnih metodologij za poročanje in uvedbo poročil o preverjanju kakovosti podatkov. Zanesljivo sporočanje statističnih podatkov v zvezi z ravnanjem z odpadki je ključno za učinkovito izvajanje in zagotavljanje primerljivosti podatkov med državami članicami. Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da pri pripravi poročil o izpolnjevanju ciljev iz Direktive 1999/31/ES uporabljajo najnovejšo metodologijo, ki jo razvijejo Komisija in nacionalni statistični uradi držav članic.
(11)  Podatki in informacije, ki jih predložijo države članice, so za Komisijo bistveni element za oceno skladnosti vseh držav članic z zakonodajo o odpadkih. Kakovost, zanesljivost in primerljivost predloženih podatkov bi bilo treba izboljšati z uvedbo skupne metodologije za zbiranje in obdelavo podatkov iz zanesljivih virov ter z uvedbo enotne vstopne točke za vse podatke o odpadkih, črtanjem zastarelih zahtev za poročanje, primerjalno analizo nacionalnih metodologij za poročanje in uvedbo poročil o preverjanju kakovosti podatkov. Zanesljivo sporočanje statističnih podatkov v zvezi z ravnanjem z odpadki je ključno za učinkovito izvajanje in zagotavljanje primerljivosti podatkov med državami članicami. Zato bi morale države članice pri pripravi poročil o izpolnjevanju ciljev iz Direktive 1999/31/ES uporabljati skupno metodologijo, ki naj jo razvije Komisija v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi držav članic in nacionalnimi organi, odgovornimi za ravnanje z odpadki.
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 12
(12)  Za dopolnjevanje ali spreminjanje Direktive 1999/31/ES, zlasti z namenom prilagoditve njenih prilog tehničnemu in znanstvenemu napredku, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi s členom 16. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti Evropskemu parlamentu in Svetu predloženi sočasno, pravočasno in na ustrezen način. Spremembe prilog bi morale biti mogoče le v skladu z načeli, določenimi v prilogah k tej direktivi. Zato bi Komisija v zvezi s Prilogo II morala upoštevati splošna načela in postopke za analiziranje ter merila za prevzem odpadkov, kot so določeni v Prilogi II. Poleg tega bi bilo treba določiti posebna merila in testne metode ter z njimi povezane mejne vrednosti za vsak posamezni razred odlagališč, po potrebi pa tudi za posebne vrste odlagališč v vsakem posameznem razredu, vključno s podzemnimi skladišči. Predloge za standardizacijo metod nadzorovanja, vzorčenja in analiziranja v zvezi s prilogami bi Komisija, kjer je ustrezno, morala preučiti za sprejem v dveh letih po začetku veljavnosti te direktive.
(12)  Da bi se spremenila Direktiva 1999/31/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastila, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi s prilagoditvijo njenih prilog znanstvenemu in tehničnemu napredku. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov. Spremembe prilog bi morale biti mogoče le v skladu z načeli, določenimi v prilogah k tej direktivi. Zato bi Komisija v zvezi s Prilogo II morala upoštevati splošna načela in postopke za analiziranje ter merila za prevzem odpadkov, kot so določeni v Prilogi II. Poleg tega bi bilo treba določiti posebna merila in testne metode ter z njimi povezane mejne vrednosti za vsak posamezni razred odlagališč, po potrebi pa tudi za posebne vrste odlagališč v vsakem posameznem razredu, vključno s podzemnimi skladišči. Komisija bi morala po potrebi razmisliti o sprejetju predlogov za standardizacijo metod nadzorovanja, vzorčenja in analiziranja v zvezi s prilogami v dveh letih po začetku veljavnosti te direktive.
Sprememba 19
Predlog direktive
Uvodna izjava 13
(13)  Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje Direktive 1999/31/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s členom 3(3), točko 3.5 Priloge I in točko 5 Priloge II. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta17 .
(13)  Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje Direktive 1999/31/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi z opredelitvijo odlaganja nenevarnih odpadkov, določitvijo metode za določanje koeficienta prepustnosti odlagališč pod določenimi pogoji in oblikovanjem evropskega standarda za vzorčenje odpadkov, saj je vzorčenje lahko glede reprezentativnosti in postopkov zelo težavno, ker so različni odpadki heterogeni. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta.
__________________
__________________
17 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
17 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)   Komisija in države članice bi morale poskrbeti za pripravo načrtov za trajnostno predelavo ter trajnostno alternativno uporabo odlagališč in območij, prizadetih zaradi odlagališč.
Sprememba 21
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 b (novo)
(16b)   Ta direktiva je bila sprejeta ob upoštevanju zavez iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje in bi jo bilo treba izvajati in uporabljati v skladu s smernicami sporazuma.
Sprememba 52/rev
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 (novo)
Direktiva 1999/31/ES
Člen 1 – odstavek -1 (novo)
(-1)  V členu 1 se doda naslednji odstavek:
„-1. Osnovni pogoj za prehod Unije na krožno gospodarstvo je ta, da se postopno preneha na odlagališča odlagati odpadke, ki jih je mogoče reciklirati ali ponovno uporabiti.“
Sprememba 23
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a
Direktiva 1999/31/ES
Člen 2 – točka a
(a)  uporabljajo se opredelitve pojmov „odpadek“, „komunalni odpadki“, „nevaren odpadek“, „povzročitelj odpadkov“, „imetnik odpadkov“, „ravnanje z odpadki“, „ločeno zbiranje“, „predelava“, „recikliranje“ in „odstranjevanje“ iz člena 3 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*);
(a)  uporabljajo se opredelitve pojmov „odpadek“, „komunalni odpadki“, „nevaren odpadek“, „nenevaren odpadek“, „povzročitelj odpadkov“, „imetnik odpadkov“, „ravnanje z odpadki“, „ločeno zbiranje“, „predelava“, „recikliranje“ in „odstranjevanje“ iz člena 3 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*);
__________________
__________________
(*) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
(*) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
Sprememba 24
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka a a (novo)
Direktiva 1999/31/ES
Člen 2 – točka a a (novo)
(aa)   vstavi se naslednja točka aa:
„(aa) „ostanki odpadkov“ so odpadki, nastali pri postopku obdelave ali predelave, vključno z recikliranjem, ki jih ni mogoče nadalje predelati in jih je treba zato odstraniti;“
Sprememba 25
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b a (novo)
Direktiva 1999/31/ES
Člen 2 – točka m
(ba)   točka m se spremeni:
(m)  "biorazgradljivi odpadki" so kakršnikoli odpadki, ki se lahko aerobno ali anaerobno razgradijo, kakršni so prehranski in vrtnarski odpadki ter papir in karton;
“(m) „biorazgradljivi odpadki“ so prehranski in vrtnarski odpadki, papir, karton, les in kateri koli drugi odpadki, ki se lahko aerobno ali anaerobno razgradijo;
Sprememba 26
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 a (novo)
Direktiva 1999/31/ES
Člen 3 – odstavek 3
(1a)   v členu 3 se odstavek 3 spremeni:
3.  Brez vpliva na Direktivo 75/442/EGS lahko države članice po lastni izbiri izjavijo, da se odlaganje nenevarnih odpadkov, kot ga opredeli odbor, ustanovljen po členu 17 te direktive, ki niso inertni odpadki ter nastajajo pri raziskovanju, izkoriščanju, obdelavi in skladiščenju mineralnih surovin in v kamnolomih in ki se odlagajo tako, da se preprečuje onesnaževanje okolja ali nevarnost za zdravje ljudi, lahko izvzame iz predpisov Priloge I v točkah 2, 3.1, 3.2 in 3.3 k tej direktivi.
„3. Brez vpliva na Direktivo 75/442/EGS lahko države članice po lastni izbiri izjavijo, da se odlaganje nenevarnih odpadkov, ki niso inertni odpadki ter nastajajo pri raziskovanju, izkoriščanju, obdelavi in skladiščenju mineralnih surovin in v kamnolomih in ki se odlagajo tako, da se preprečuje onesnaževanje okolja ali nevarnost za zdravje ljudi, lahko izvzame iz predpisov Priloge I v točkah 2, 3.1, 3.2 in 3.3 k tej direktivi. Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih opredeli, kaj šteje za odlaganje nenevarnih odpadkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).“
Sprememba 27
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka -a (novo)
Direktiva 1999/31/ES
Člen 5 – odstavek 1
(-a)   odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:
1.  Države članice pripravijo nacionalno strategijo za zmanjševanje količine biorazgradljivih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališčih, najpozneje v dveh letih od datuma, določenega v členu 18(1), in o tej strategiji uradno obvestijo Komisijo. Strategija naj bi vključevala ukrepe za uresničitev ciljev, določenih v odstavku 2, predvsem z recikliranjem, kompostiranjem, proizvodnjo bioplina ali regeneracijo snovi/energije. V 30 mesecih od datuma, določenega v členu 18(1), Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje poročilo, ki združuje nacionalne strategije.
1.  Države članice v sodelovanju z regionalnimi in lokalnimi organi, odgovornimi za ravnanje z odpadki, pripravijo nacionalno strategijo za postopno opustitev biorazgradljivih odpadkov, ki se odlagajo na odlagališča, najpozneje v dveh letih od datuma, določenega v členu 18(1), in o tej strategiji uradno obvestijo Komisijo. Strategija naj bi vključevala ukrepe za uresničitev ciljev, določenih v odstavku 2, predvsem z recikliranjem, kompostiranjem, proizvodnjo bioplina in snovno predelavo, če pa omenjeni postopki niso možni, z energijsko predelavo. V 30 mesecih od datuma, določenega v členu 18(1), Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje poročilo, ki združuje nacionalne strategije.
Sprememba 28
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka b
Direktiva 1999/31/ES
Člen 5 – odstavek 3 – točka f
(f)  odpadki, ki so bili zbrani ločeno v skladu s členoma 11(1) in 22 Direktive 2008/98/ES.“;
(f)  odpadki, ki so bili zbrani ločeno v skladu s členom 11(1) in členom 22 Direktive 2008/98/ES, ter embalaža in embalažni odpadki, kot so opredeljeni v členu 3 Direktive 94/62/ES;
Sprememba 29
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c
Direktiva 1999/31/ES
Člen 5 – odstavek 5
5.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se do leta 2030 količina odloženih komunalnih odpadkov zmanjša na 10 % skupne količine proizvedenih komunalnih odpadkov
5.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se do leta 2030 letna količina odloženih komunalnih odpadkov zmanjša na % skupne količine proizvedenih komunalnih odpadkov.
Sprememba 30
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c
Direktiva 1999/31/ES
Člen 5 – odstavek 5 a (novo)
5a.   Države članice od 31. decembra 2030 dalje na odlagališčih za nenevarne odpadke prevzemajo samo ostanke komunalnih odpadkov.
Sprememba 31
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c
Direktiva 1999/31/ES
Člen 5 – odstavek 6 – pododstavek 1
Estoniji, Grčiji, Hrvaški, Latviji, Malti, Romuniji in Slovaški se lahko da na voljo dodatnih pet let za uresničitev cilja iz odstavka 5. Država članica obvesti Komisijo o svoji nameri o uporabi te določbe najpozneje 24 mesecev pred iztekom roka iz odstavka 5. V primeru podaljšanja roka država članica sprejme potrebne ukrepe za zmanjšanje količine odloženih komunalnih odpadkov na 20 % skupne količine proizvedenih komunalnih odpadkov do leta 2030.
Država članica lahko zaprosi za petletno podaljšanje roka, da bi lahko dosegla cilj iz odstavka 5, če je leta 2013 na odlagališča odložila več kot 65 % svojih komunalnih odpadkov;
Država članica predloži prošnjo za podaljšanje roka Komisiji do 31. decembra 2028.
Sprememba 32
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c
Direktiva 1999/31/ES
Člen 5 – odstavek 6 – pododstavek 2
Obvestilu mora biti priložen načrt izvajanja, v katerem so predstavljeni ukrepi, potrebni za zagotovitev skladnosti s cilji do novega roka. Ta načrt mora vsebovati tudi podroben časovni načrt izvajanja predlaganih ukrepov in oceno njihovega pričakovanega učinka.
Prošnji za podaljšanje se priloži načrt izvajanja, v katerem so predstavljeni ukrepi, potrebni za zagotovitev skladnosti s ciljem do novega roka. Ta načrt se pripravi na podlagi ocene obstoječih načrtov ravnanja z odpadki in vsebuje tudi podroben časovni načrt izvajanja predlaganih ukrepov in oceno njihovega pričakovanega učinka.
Poleg tega načrt iz tretjega pododstavka izpolnjuje vsaj naslednje zahteve:
(a)   uporablja ustrezne ekonomske instrumente za spodbujanje uporabe hierarhije ravnanja z odpadki iz člena 4(1) Direktive 2008/98/ES;
(b)   iz njega je razvidna učinkovita in uspešna uporaba strukturnih in kohezijskih skladov v obliki dokazljivih dolgoročnih naložb, namenjenih financiranju razvoja infrastrukture za ravnanje z odpadki, ki je potrebna za uresničitev ustreznih ciljev;
(c)   zagotavlja visokokakovostne statistične podatke in vsebuje jasne napovedi glede zmogljivosti za ravnanje z odpadki in oddaljenosti od ciljev iz odstavka 5 tega člena, členov 5 in 6 Direktive 94/62/ES ter člena 11(2) Direktive 2008/98/ES;
(d)   določa programe preprečevanja nastajanja odpadkov iz člena 29 Direktive 2008/98/ES.
Komisija oceni, ali so zahteve iz točk (a) do (d) četrtega pododstavka izpolnjene.
Če Komisija ne poda pripomb na predloženi načrt v petih mesecih od datuma njegovega prejema, se šteje, da je bilo prošnji za podaljšanje roka ugodeno.
Če Komisija poda pripombe na predloženi načrt, od zadevne države članice zahteva, da v dveh mesecih od prejema pripomb predloži revidiran načrt.
Komisija revidirani načrt oceni v dveh mesecih od njegovega prejema ter pisno odobri ali zavrne prošnjo za podaljšanje roka. Če Komisija ne sprejme sklepa v navedenem roku, se šteje, da je bilo prošnji za podaljšanje roka ugodeno.
Komisija v dveh mesecih od datuma sklepa o tem obvesti Svet in Evropski parlament.
Sprememba 33
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c
Direktiva 1999/31/ES
Člen 5 – odstavek 7
7.  Komisija najpozneje do 31. decembra 2024 pregleda cilj iz odstavka 5, da po potrebi zastavi strožje cilje in uvede omejitve za odlaganje nenevarnih odpadkov, ki niso komunalni odpadki, na odlagališča. V ta namen se poročilo Komisije, po potrebi skupaj s predlogom, pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.
7.  Komisija najpozneje do 31. decembra 2018 preuči možnost zastavitve cilja in omejitve za odlaganje nenevarnih odpadkov, ki niso komunalni odpadki, na odlagališča. V ta namen se poročilo Komisije, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom, pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.
Sprememba 34
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 – točka c a (novo)
Direktiva 1999/31/ES
Člen 5 – odstavek 7 a (novo)
(ca)   v členu 5 se doda naslednji odstavek:
7a.   Komisija podrobneje preuči izvedljivost predloga zakonodajnega okvira za razširjeno rudarjenje na odlagališčih, da bi omogočila pridobivanje sekundarnih surovin, ki se nahajajo na obstoječih odlagališčih. Države članice do 31. decembra 2025 popišejo obstoječa odlagališča in navedejo njihov potencial za razširjeno rudarjenje na odlagališčih ter si izmenjajo informacije.
Sprememba 35
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Direktiva 1999/31/ES
Člen 5 a – odstavek 2 – uvodni stavek
2.  Poročila iz odstavka 1 vključujejo:
2.  Poročila iz odstavka 1 so dana na voljo javnosti in vključujejo:
Sprememba 36
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3
Direktiva 1999/31/ES
Člen 5 a – odstavek 2 – točka b a (novo)
„(ba) primere najboljše prakse, ki se uporabljajo po vsej Uniji in lahko služijo kot smernice za napredovanje pri uresničevanju cilja iz člena 5.“
Sprememba 37
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)
Direktiva 1999/31/ES
Člen 5 b (novo)
(3a)   vstavi se naslednji člen 5b:
Člen 5b
Izmenjava primerov najboljše prakse in informacij
Komisija vzpostavi platformo, prek katere si lahko Komisija in države članice redno in strukturirano izmenjujejo primere najboljše prakse in informacije o izvajanju zahtev iz te direktive v praksi. Ta izmenjava bo pomagala zagotoviti ustrezno upravljanje, izvrševanje, čezmejno sodelovanje in izmenjavo primerov najboljše prakse, kot so dogovori za inovativnost in medsebojni strokovni pregled. Poleg tega platforma spodbuja pionirje in omogoča razvojne preskoke. Komisija da rezultate platforme na voljo javnosti.
Sprememba 38
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 b (novo)
Direktiva 1999/31/ES
Člen 6 – točka a
(3b)   v členu 6 se točka a spremeni:
„(a) da se na odlagališčih odlagajo samo odpadki, ki so bili obdelani. Ta določba se ne uporablja za inertne odpadke, ki jih tehnično ni mogoče obdelati, niti za kakršne koli druge, pri katerih takšna obdelava ne prispeva k ciljem te direktive iz člena 1 z zmanjšanjem količine odpadkov ali nevarnosti za zdravje ljudi ali za okolje;“
„(a) da se na odlagališčih odlagajo samo odpadki, ki so bili obdelani. Ta določba se ne uporablja za inertne odpadke, ki jih tehnično ni mogoče obdelati, niti za nobene druge odpadke, pri katerih takšna obdelava ne prispeva k ciljem te direktive iz člena 1 z zmanjšanjem količine odpadkov ali nevarnosti za zdravje ljudi ali za okolje, vendar le, če zadevna država članica dosega cilje glede zmanjšanja nastajanja odpadkov iz člena 5(2) te direktive in cilje glede recikliranja iz člena 11 Direktive 2008/98/ES;“
Sprememba 39
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 1999/31/ES
Člen 6 – točka a –drugi pododstavek
(4)  V členu 6(a) se doda naslednji stavek:
(4)  V točki a člena 6 se doda naslednji pododstavek:
„Države članice zagotovijo, da ukrepi, sprejeti v skladu s to točko, ne ogrožajo doseganja ciljev Direktive 2008/98/ES, zlasti cilja povečanja priprave za ponovno uporabo in recikliranje, kot je določen v členu 11 navedene direktive.“
„Države članice zagotovijo, da ukrepi, sprejeti v skladu s to točko, ne ogrožajo doseganja ciljev Direktive 2008/98/ES, zlasti ciljev hierarhije ravnanja z odpadki in povečanja priprave za ponovno uporabo in recikliranje, kot določeno v členu 11 navedene direktive.“
Sprememba 40
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6
Direktiva 1999/31/ES
Člen 15 – odstavek 1
1.  Države članice podatke v zvezi z izvajanjem člena 5(2) in (5) Komisiji sporočijo za vsako koledarsko leto. Te podatke sporočijo v elektronski obliki v 18 mesecih po izteku leta poročanja, na katerega se nanašajo zbrani podatki. Podatki se sporočijo v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 5. Prvo poročilo zajema podatke za obdobje od 1. januarja [vstaviti leto prenosa te direktive + 1 leto] do 31. decembra [vstaviti leto prenosa te direktive + 1 leto].
1.  Države članice podatke v zvezi z izvajanjem člena 5(2) in (5) Komisiji sporočijo za vsako koledarsko leto. Te podatke sporočijo v elektronski obliki v 12 mesecih po izteku leta poročanja, na katerega se nanašajo zbrani podatki. Podatki se sporočijo v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 5. Prvo poročilo o cilju iz člena 5(5) zajema podatke za obdobje od 1. januarja [vstaviti leto prenosa te direktive + 1 leto] do 31. decembra [vstaviti leto prenosa te direktive + 1 leto].
Sprememba 41
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 a (novo)
Direktiva 1999/31/ES
Člen 15a (novo)
(6a)   vstavi se naslednji člen:
„Člen 15a
Instrumenti za spodbujanje prehoda na bolj krožno gospodarstvo
Da bi prispevale k ciljem, določenim v tej direktivi, države članice uporabijo ustrezne ekonomske instrumente in sprejmejo druge ukrepe za spodbujanje uporabe hierarhije ravnanja z odpadki. Ti instrumenti in ukrepi lahko zajemajo tiste iz Priloge IVa k Direktivi 2008/98/ES.“
Sprememba 42
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 b (novo)
Direktiva 1999/31/ES
Člen 15 b (novo)
(6b)   vstavi se naslednji člen:
„Člen 15b
Določanje koeficienta prepustnosti odlagališča
Komisija z izvedbenimi akti razvije in odobri metodo za določanje koeficienta prepustnosti odlagališča na terenu in za celotno območje odlagališča. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2).“
Sprememba 43
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 6 c (novo)
Direktiva 1999/31/ES
Člen 15 c (novo)
6c.   vstavi se naslednji člen 15c:
„Člen 15 c
Evropski standard za vzorčenje odpadkov
Komisija z izvedbenimi akti razvije evropski standard za vzorčenje odpadkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 17(2). Dokler se ti izvedbeni akti ne sprejmejo, lahko države članice uporabljajo nacionalne standarde in postopke.“
Sprememba 44
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9
Direktiva 1999/31/ES
Člen 17a – odstavek 3 a (novo)
3a.   Komisija se v skladu z načeli iz Medinstitucionalnega sporazuma z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenuje posamezna država članica.
Sprememba 45
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 a (novo)
Direktiva 1999/31/ES
Priloga I – točka 3.5
(9a)   v Prilogi I se točka 3.5 črta
Sprememba 46
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 9 b (novo)
Direktiva 1999/31/ES
Priloga II – točka 5
(9b)   v Prilogi II se točka 5 črta

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0031/2017).


Embalaža in odpadna embalaža ***I
PDF 612kWORD 78k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 14. marca 2017 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži (COM(2015)0596 – C8-0385/2015 – 2015/0276(COD))(1)
P8_TA(2017)0072A8-0029/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog direktive
Uvodna izjava -1 (novo)
(-1)   Ker je Unija odvisna od uvoza surovin in ker se velika količina naravnih virov kratkoročno hitro izčrpava, je eden od ključnih izzivov, da se viri v EU v čim večji meri ponovno uporabijo in da se okrepi prehod na krožno gospodarstvo.
Sprememba 2
Predlog direktive
Uvodna izjava -1 a (novo)
(-1a)   Ravnanje z odpadki bi bilo treba preoblikovati v trajnostno ravnanje z materiali. Dobra priložnost za to je revizija Direktive 94/62/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a.
__________________
1a Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10).
Sprememba 3
Predlog direktive
Uvodna izjava 1
(1)  Ravnanje z odpadki v Uniji bi bilo treba izboljšati zaradi varstva, ohranjanja in izboljšanja kakovosti okolja, varovanja zdravja ljudi, skrbne in preudarne rabe naravnih virov ter spodbujanja bolj krožnega gospodarstva.
(1)  Ravnanje z odpadki v Uniji bi bilo treba izboljšati zaradi varstva, ohranjanja in izboljševanja kakovosti okolja, varovanja zdravja ljudi, preudarne in učinkovite rabe naravnih virov, spodbujanja načel krožnega gospodarstva, širše rabe energije iz obnovljivih virov, večje energetske učinkovitosti, manjše odvisnosti Unije od uvoženih virov ter zaradi zagotavljanja novih gospodarskih priložnosti in dolgoročne konkurenčnosti. Da bi gospodarstvo postalo resnično krožno, je treba sprejeti dodatne ukrepe za trajnostno proizvodnjo in potrošnjo, s takim poudarkom na vsem življenjskem ciklu proizvodov, da bomo ohranjali vire in „zaprli zanko“. Učinkovitejša raba virov bi prinesla tudi znatne neto prihranke za podjetja, javne organe in potrošnike v Uniji ter pomagala zmanjšati skupne letne emisije toplogrednih plinov.
Sprememba 4
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 a (novo)
(1a)   Pri političnem in družbenem spodbujanju ponovne uporabe in recikliranja kot trajnostnega načina ravnanja z naravnimi viri v krožnem gospodarstvu bi morali upoštevati hierarhijo ravnanja z odpadki, določeno v členu 4 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta1a, ter dosledno uporabljati pristop, da ima preprečevanje nastajanja odpadkov prednost pred recikliranjem.
__________________
1a Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
Sprememba 5
Predlog direktive
Uvodna izjava 1 b (novo)
(1b)   Smetenje in neprimerno odstranjevanje embalaže in odpadne embalaže negativno vpliva na morsko okolje in gospodarstvo Unije ter prinaša nepotrebna tveganja za javno zdravje. Med najpogosteje najdenimi predmeti na plažah je odpadna embalaža, ki ima dolgoročne posledice za okolje, to pa negativno vpliva na turizem in uživanje teh naravnih območij. Poleg tega odpadna embalaža, ki pride v morsko okolje, spodkopava prednostni vrstni red v hierarhiji ravnanja z odpadki, predvsem zato, ker je zaradi te nepravilne odstranitve ne moremo pripraviti za ponovno uporabo, recikliranje in druge postopke predelave. Da bi zmanjšali nesorazmerni delež odpadne embalaže v morskih smeteh, bi bilo treba določiti zavezujoč cilj, ki bi ga podpirali namenski ukrepi držav članic.
Sprememba 6
Predlog direktive
Uvodna izjava 2
(2)  Cilje iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES13 glede predelave in recikliranja embalaže in odpadne embalaže bi bilo treba spremeniti tako, da se poveča priprava za ponovno uporabo in recikliranje odpadne embalaže, s čimer bi bolje odražali prizadevanje Unije za prehod na bolj krožno gospodarstvo.
(2)  Cilje iz Direktive 94/62/ES glede predelave in recikliranja embalaže in odpadne embalaže bi bilo treba spremeniti tako, da se poveča recikliranje odpadne embalaže, s čimer bi bolje odražali prizadevanje Unije za prehod na bolj krožno gospodarstvo.
__________________
3 Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/62/ES z dne 20. decembra 1994 o embalaži in odpadni embalaži (UL L 365, 31.12.1994, str. 10).
Sprememba 7
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 a (novo)
(2a)   Določiti bi bilo treba ločene količinske cilje za ponovno uporabo, ki bi si jih države članice prizadevale doseči, zato da bi spodbujali uporabo embalaže za ponovno uporabo, hkrati pa prispevali k ustvarjanju novih delovnih mest in prihranku virov.
Sprememba 8
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 b (novo)
(2b)   Z večjo ponovno uporabo embalaže bi lahko zmanjšali skupne stroške v dobavni verigi in vpliv odpadne embalaže na okolje. Države članice bi morale podpirati uvajanje take embalaže za ponovno uporabo na trg, ki je po poteku življenjske dobe primerna za recikliranje.
Sprememba 9
Predlog direktive
Uvodna izjava 2 c (novo)
(2c)   V nekaterih okoliščinah, na primer za strežbo hrane, je potrebna embalaža za enkratno uporabo, ki zagotavlja higieno živil ter zdravje in varnost potrošnikov. Države članice bi morale to upoštevati pri zasnovi preventivnih ukrepov in spodbujati boljši dostop do recikliranja tovrstne embalaže.
Sprememba 10
Predlog direktive
Uvodna izjava 3
(3)  Da bi se zagotovila večja skladnost zakonodaje o odpadkih, bi bilo tudi treba opredelitve iz Direktive 94/62/ES uskladiti z opredelitvami iz Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta14, ki se uporablja za odpadke na splošno.
(3)  Da bi se zagotovila večja skladnost zakonodaje o odpadkih, ne da bi to vplivalo na specifičnost embalaže in odpadne embalaže, bi bilo tudi treba opredelitve iz Direktive 94/62/ES po potrebi uskladiti z opredelitvami iz Direktive 2008/98/ES, ki se uporablja za odpadke na splošno.
__________________
14 Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).
Sprememba 11
Predlog direktive
Uvodna izjava 4
(4)  Nadaljnje povišanje ciljev iz Direktive 94/62/ES glede priprave za ponovno uporabo in recikliranje odpadne embalaže bi zagotovilo jasne okoljske, gospodarske in družbene koristi.
(4)  Nadaljnje povišanje ciljev iz Direktive 94/62/ES glede recikliranja odpadne embalaže bi zagotovilo jasne okoljske, gospodarske in družbene koristi.
Sprememba 12
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)   Preprečevanje nastajanja odpadkov je najboljši način za učinkovitejšo rabo virov, zmanjšanje vpliva odpadkov na okolje ter spodbujanje recikliranja visokokakovostnih materialov. Zato bi morale države članice privzeti pristop, na podlagi katerega bi upoštevale življenjski cikel proizvodov in zmanjšale njihov vpliv na okolje. Sprejeti bi morale ukrepe za spodbujanje uveljavljanja embalaže za ponovno uporabo ter za zmanjšanje porabe embalaže, ki je ni mogoče reciklirati, in prekomerne embalaže. Za to bi morale uporabiti ustrezne ekonomske instrumente ter druge ukrepe za spodbujanje izvajanja hierarhije ravnanja z odpadki. Države članice bi morale imeti možnost uporabljati instrumente in ukrepe iz Priloge IVa k Direktivi 2008/98/ES. Prizadevanja za preprečevanje nastajanja odpadkov pa ne bi smela ogroziti vloge embalaže pri zagotavljanju higiene in varnosti za potrošnike.
Sprememba 13
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 b (novo)
(4b)   Države članice bi morale zagotoviti zadostne spodbude za izvajanje hierarhije ravnanja z odpadki, zlasti v smislu finančnih in fiskalnih spodbud, namenjenih doseganju ciljev za preprečevanje odpadne embalaže in recikliranje odpadkov iz te direktive, kot so dajatve za odlaganje na odlagališča in sežiganje, sheme „odvrzi in plačaj“, sheme razširjene odgovornosti proizvajalca in spodbude za lokalne oblasti. Ti ukrepi bi morali biti sestavni del programov za ravnanje z odpadki in preprečevanje njihovega nastajanja v vseh državah članicah.
Sprememba 14
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 c (novo)
(4c)   V veliki večini primerov zagotavljanje embalaže ni odvisno od odločitve ali izbire končnega potrošnika, marveč od proizvajalca. Sheme razširjene odgovornosti proizvajalca so primerno sredstvo za preprečevanje nastajanja odpadne embalaže in za vzpostavitev sistemov, ki bodo zagotovili vračanje in/ali zbiranje rabljene embalaže in/ali odpadne embalaže od potrošnikov, drugih končnih uporabnikov ali iz tokov odpadkov, potem pa ponovno uporabo ali predelavo, vključno z recikliranjem zbrane embalaže in/ali odpadne embalaže.
Sprememba 15
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 d (novo)
(4d)   Da se spodbudi preprečevanje nastajanja odpadne embalaže in zmanjša njen vpliv na okolje, obenem pa spodbuja recikliranje visokokakovostnih materialov, bi bilo treba pregledati in po potrebi revidirati bistvene zahteve te direktive in njeno Prilogo II ter tako okrepiti zahteve, ki bodo spodbudile oblikovanje za ponovno uporabo in visokokakovostno recikliranje embalaže.
Sprememba 16
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 e (novo)
(4e)   Nacionalne strategije držav članic bi morale vključevati tudi ozaveščanje javnosti v obliki različnih spodbud in koristi od proizvodov iz recikliranih odpadkov, kar bo spodbudilo naložbe v sektor recikliranih proizvodov.
Sprememba 17
Predlog direktive
Uvodna izjava 4 f (novo)
(4f)   Spodbujanje trajnostnega biogospodarstva lahko prispeva k zmanjšanju odvisnosti Evrope od uvoženih surovin. Izboljšanje tržnih razmer za embalažo na biološki osnovi, ki jo je mogoče reciklirati, in biološko razgradljivo embalažo, primerno za kompostiranje, ter pregled obstoječe zakonodaje, ki ovira uporabo teh materialov, bi bila priložnost za spodbujanje nadaljnjih raziskav in inovacij ter za to, da bi surovine iz fosilnih goriv nadomestili z obnovljivimi viri za proizvodnjo embalaže, če bi bilo to koristno z vidika življenjskega cikla, in še dodatno podprli organsko recikliranje.
Sprememba 18
Predlog direktive
Uvodna izjava 5
(5)  S postopnim zviševanjem sedanjih ciljev priprave za ponovno uporabo in recikliranje odpadne embalaže bi bilo treba zagotoviti, da se odpadni materiali z ekonomsko vrednostjo s pravilnim ravnanjem in v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki v vse večjem obsegu in učinkovito predelajo. Na ta način bi moralo biti zagotovljeno, da se dragocene surovine v odpadkih vrnejo v evropsko gospodarstvo, s čimer bi se zagotovil napredek pri izvajanju pobude za surovine15 in vzpostavitvi krožnega gospodarstva.
(5)  S postopnim zviševanjem sedanjih ciljev glede recikliranja odpadne embalaže bi bilo treba zagotoviti, da se bodo odpadni materiali z ekonomsko vrednostjo s pravilnim ravnanjem in v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki v vse večjem obsegu in učinkovito predelali. Na ta način bi moralo biti zagotovljeno, da se bodo dragocene surovine v odpadkih vrnile v evropsko gospodarstvo, s čimer bi se zagotovil napredek pri izvajanju pobude za surovine15 in vzpostavitvi krožnega gospodarstva, ne da bi to posegalo v zakonodajo o varnosti hrane, zdravju potrošnikov in materialih, namenjenih za stik z živili.
__________________
__________________
15 COM(2013)0442.
15 COM(2013)0442.
Sprememba 89
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)   Pri krožnem gospodarstvu bi bilo treba izvajati izrecne določbe sedmega okoljskega akcijskega programa, v katerem se poziva k razvoju ciklov nestrupenih materialov, da se bodo lahko reciklirani odpadki uporabljali kot pomemben in zanesljiv vir surovin za Unijo.
Sprememba 20
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 b (novo)
(5b)   Ko se reciklirani materiali vrnejo v gospodarski cikel, ker nimajo več statusa odpadka, bodisi ker izpolnjujejo posebna merila za to ali ker postanejo del novega proizvoda, morajo biti popolnoma skladni z zakonodajo Unije o kemikalijah.
Sprememba 21
Predlog direktive
Uvodna izjava 5 c (novo)
(5c)   Med gospodinjsko ter komercialno in industrijsko odpadno embalažo so velike razlike. Zaradi jasnega in točnega vpogleda bi morale države članice ločeno poročati o teh dveh tokovih odpadkov.
Sprememba 22
Predlog direktive
Uvodna izjava 6
(6)  Številne države članice še niso povsem razvile potrebne infrastrukture za ravnanje z odpadki. Zato je treba nujno določiti jasne cilje politike, da materiali, ki jih je mogoče reciklirati, ne bi ostali izgubljeni na dnu hierarhije ravnanja z odpadki.
(6)  Številne države članice še niso povsem razvile potrebne infrastrukture za ravnanje z odpadki, namenjene za recikliranje. Zato je treba nujno določiti jasne cilje politike za gradnjo objektov za obdelavo odpadkov in naprav, potrebnih za preprečevanje nastajanja odpadkov, njihovo ponovno uporabo in recikliranje, da materiali, ki jih je mogoče reciklirati, ne bi ostali izgubljeni na dnu hierarhije ravnanja z odpadki in da se uvedejo spodbude za naložbe v inovativno infrastrukturo za ravnanje z odpadki, namenjeno za recikliranje.
Sprememba 23
Predlog direktive
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)   Da bi dosegli cilje te direktive in podprli prehod na krožno gospodarstvo, bi morala Komisija spodbujati usklajevanje in izmenjavo informacij in zgledov dobre prakse med državami članicami in med različnimi gospodarskimi sektorji. Izmenjavo bi lahko pospešili s komunikacijskimi platformami, ki bi pripomogle k ozaveščanju o novih industrijskih rešitvah in omogočile boljši pregled nad razpoložljivimi zmogljivostmi ter prispevale k povezovanju industrije odpadkov in drugih sektorjev pa tudi podprle industrijsko simbiozo.
Sprememba 24
Predlog direktive
Uvodna izjava 7
(7)  Zaradi kombinacije ciljev recikliranja in omejitev za odlaganje odpadkov na odlagališča, določenih v direktivah 2008/98/ES in 1999/31/ES, cilji Unije za energetsko predelavo in cilji recikliranja odpadne embalaže iz Direktive 94/62/ES niso več potrebni.
(7)  Zaradi kombinacije ciljev recikliranja in omejitev za odlaganje odpadkov na odlagališča, določenih v Direktivi 2008/98/ES in Direktivi Sveta 1999/31/ES1a, cilji Unije za energetsko predelavo odpadne embalaže iz Direktive 94/62/ES niso več potrebni.
__________________
1a Direktiva Sveta 1999/31/ES z dne 26. aprila 1999 o odlaganju odpadkov na odlagališčih (UL L 182, 16.7.1999, str. 1).
Sprememba 25
Predlog direktive
Uvodna izjava 8
(8)  Ta direktiva določa dolgoročne cilje na področju ravnanja z odpadki v Uniji ter gospodarskim subjektom in državam članicam daje jasne smernice o naložbah, ki so potrebne za doseganje ciljev te direktive. Pri razvoju nacionalnih strategij za ravnanje z odpadki in načrtovanju naložb v infrastrukturo za ravnanje z odpadki bi morale države članice ustrezno uporabiti evropske strukturne in investicijske sklade v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki, in sicer s spodbujanjem preprečevanja, priprave za ponovno uporabo in recikliranja odpadkov.
(8)  Ta direktiva določa dolgoročne cilje na področju ravnanja z odpadki v Uniji ter gospodarskim subjektom in državam članicam daje jasne smernice o naložbah, ki so potrebne za doseganje ciljev te direktive. Pri razvoju nacionalnih strategij za ravnanje z odpadki ter načrtovanju naložb v infrastrukturo za ravnanje z odpadki in krožno gospodarstvo bi morale države članice smotrno uporabiti evropske strukturne in investicijske sklade v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki in te strategije in načrte naložb zasnovati tako, da bi bili skladno s hierarhijo ravnanja z odpadki usmerjeni predvsem v spodbujanje preprečevanja nastajanja odpadkov, ponovne uporabe in nato recikliranja.
Sprememba 26
Predlog direktive
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)   Pravila o nadaljnjem višanju ciljev za recikliranje po letu 2030 bi bilo treba pregledati na podlagi izkušenj z uporabo te direktive.
Sprememba 28
Predlog direktive
Uvodna izjava 11
(11)  Za namen izračuna, ali so bili cilji priprave za ponovno uporabo in recikliranje doseženi, bi bilo državam članicam treba omogočiti, da v teh količinah upoštevajo proizvode in sestavne dele proizvodov, ki jih za ponovno uporabo pripravijo priznani izvajalci dejavnosti priprave na ponovno uporabo in kavcijski sistemi. Da se zagotovijo usklajeni pogoji za navedene izračune, bo Komisija sprejela podrobna pravila za določanje priznanih izvajalcev dejavnosti priprave za ponovno uporabo in kavcijskih sistemov ter pravila v zvezi z zbiranjem, potrjevanjem in sporočanjem podatkov.
(11)  Da bi zagotovili enotne izračune podatkov za cilje recikliranja, bi morala Komisija sprejeti podrobna pravila za določitev izvajalcev recikliranja pa tudi za zbiranje, potrjevanje in sporočanje podatkov. Po sprejetju harmonizirane metodologije bi morale imeti države članice možnost, da za namen izračunavanja, ali so cilji recikliranja doseženi, upoštevajo tudi recikliranje kovin, ki poteka v okviru sežiganja ali sosežiganja.
Sprememba 29
Predlog direktive
Uvodna izjava 12
(12)  Da se zagotovi zanesljivost zbranih podatkov o pripravi za ponovno uporabo in recikliranje, je nujno treba določiti skupna pravila za poročanje. Prav tako je pomembno natančneje določiti pravila, v skladu s katerimi bi države članice morale poročati o tem, kaj se dejansko reciklira in kaj je mogoče upoštevati pri količinah, za katere se šteje, da prispevajo k doseganju ciljev recikliranja. V ta namen mora poročanje o izpolnjevanju ciljev recikliranja praviloma temeljiti na količinah, vnesenih v končni postopek recikliranja. Da se omeji upravno breme, bi bilo državam članicam ob upoštevanju strogih pogojev treba omogočiti, da o stopnjah recikliranja poročajo na podlagi izhodnih količin iz sortirnic odpadkov. Izguba mase materialov ali snovi zaradi procesov fizične in/ali kemične pretvorbe, ki je neločljivo povezana s končnim postopkom recikliranja, se ne bi smela odšteti od sporočene mase recikliranih odpadkov.
(12)  Da se zagotovi zanesljivost zbranih podatkov o recikliranju, je nujno treba določiti skupna pravila za zbiranje, sledljivost, potrjevanje in sporočanje podatkov. Prav tako je pomembno natančneje določiti pravila, v skladu s katerimi bi države članice morale poročati o tem, kaj se dejansko reciklira in kaj je mogoče upoštevati pri doseganju ciljev recikliranja. Izračunavanje doseganja ciljev bi moralo temeljiti na zanesljivi in harmonizirani metodi, ki bi preprečevala, da bi o odvrženih odpadkih poročali kot o recikliranih odpadkih. V ta namen mora poročanje o izpolnjevanju ciljev recikliranja temeljiti na količinah, vnesenih v končni postopek recikliranja. Izguba mase materialov ali snovi zaradi procesov fizične in/ali kemične pretvorbe, ki je neločljivo povezana s končnim postopkom recikliranja, se ne bi smela odšteti od sporočene mase recikliranih odpadkov.
Sprememba 30
Predlog direktive
Uvodna izjava 14
(14)  Statistični podatki, ki jih predložijo države članice, so za Komisijo bistveni element za oceno skladnosti vseh držav članic z zakonodajo o odpadkih. Kakovost, zanesljivost in primerljivost statističnih podatkov bi bilo treba izboljšati z uvedbo enotne vstopne točke za vse podatke o odpadkih, črtanjem zastarelih zahtev za poročanje, primerjalno analizo nacionalnih metodologij za poročanje in uvedbo poročil o preverjanju kakovosti podatkov.
(14)  Podatki in informacije, ki jih predložijo države članice, so za Komisijo bistven element za oceno skladnosti vseh držav članic z zakonodajo o odpadkih. Kakovost, zanesljivost in primerljivost sporočenih podatkov bi bilo treba izboljšati z uvedbo skupne metodologije za zbiranje in obdelavo podatkov iz zanesljivih virov ter z uvedbo enotne vstopne točke za vse podatke o odpadkih, črtanjem zastarelih zahtev za poročanje, primerjalno analizo nacionalnih metodologij za poročanje in uvedbo poročil o preverjanju kakovosti podatkov.
Sprememba 31
Predlog direktive
Uvodna izjava 16
(16)  Zanesljivo sporočanje statističnih podatkov v zvezi z ravnanjem z odpadki je ključno za učinkovito izvajanje in zagotavljanje primerljivosti podatkov med državami članicami. Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da pri pripravi poročil o izpolnjevanju ciljev iz Direktive 94/62/ES uporabljajo najnovejšo metodologijo, ki jo razvijejo Komisija in nacionalni statistični uradi držav članic.
(16)  Zanesljivo sporočanje statističnih podatkov v zvezi z ravnanjem z odpadki je ključno za učinkovito izvajanje in zagotavljanje primerljivosti podatkov med državami članicami. Zato bi bilo treba od držav članic zahtevati, da pri pripravi poročil o izpolnjevanju ciljev iz Direktive 94/62/ES uporabljajo skupno metodologijo za zbiranje in obdelavo podatkov, ki jo razvije Komisija v sodelovanju z nacionalnimi statističnimi uradi držav članic in nacionalnimi organi, pristojnimi za ravnanje z odpadki.
Sprememba 32
Predlog direktive
Uvodna izjava 16 a (novo)
(16a)   Države članice bi morale na zahtevo Komisiji nemudoma predložiti vse podatke, ki jih potrebuje za oceno izvajanja te direktive kot celote in njenega vpliva na okolje in človekovo zdravje.
Sprememba 33
Predlog direktive
Uvodna izjava 17
(17)  Zaradi dopolnjevanja ali spreminjanja Direktive 94/62/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi s členi 6a(2), 6a(5), 11(3), 19(2) in 20. Zlasti je pomembno, da Komisija pri pripravljalnem delu opravi ustrezna posvetovanja, tudi na ravni strokovnjakov. Komisija bi morala pri pripravi in oblikovanju delegiranih aktov zagotoviti, da so ustrezni dokumenti Evropskemu parlamentu in Svetu predloženi sočasno, pravočasno in na ustrezen način.
(17)  Zaradi dopolnjevanja Direktive 94/62/ES bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo, da v skladu s členom 290 Pogodbe sprejme akte v zvezi s pravili za izračun doseganja ciljev recikliranja, nekaterih izjem v zvezi z najvišjimi ravnmi koncentracije težkih kovin v nekaterih recikliranih materialih, proizvodnih verigah in vrstah embalaže, v zvezi s pravili o skupni metodologiji za zbiranje in obdelavo podatkov ter s formatom za sporočanje podatkov o doseganju ciljev recikliranja in spremembami k seznamu ponazoritvenih primerov za opredelitev embalaže ter v zvezi z morebitnimi tehničnimi težavami, ki bi se pojavile pri uporabi te direktive. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje. Za zagotovitev enakopravnega sodelovanja pri pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet zlasti prejmeta vse dokumente sočasno s strokovnjaki iz držav članic, njuni strokovnjaki pa se sistematično lahko udeležujejo sestankov strokovnih skupin Komisije, ki zadevajo pripravo delegiranih aktov.
Sprememba 34
Predlog direktive
Uvodna izjava 18
(18)  Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje Direktive 94/62/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila v zvezi s členoma 12(3d) in 19. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta16.
(18)  Da se zagotovijo enotni pogoji za izvajanje Direktive 94/62/ES, bi bilo treba na Komisijo prenesti izvedbena pooblastila, da se bo sistem za identifikacijo narave uporabljenih materialov v embalaži ustrezno prilagodil znanstvenemu in tehničnemu napredku. Ta pooblastila bi bilo treba izvajati v skladu z Uredbo (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta16.
__________________
__________________
16 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
16 Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
Sprememba 35
Predlog direktive
Uvodna izjava 21 a (novo)
(21a)   Države članice bi morale zagotoviti, da bo za vse delavce Unije v skladu z veljavnim pravom Unije in v skladu s posebnimi tveganji, ki so jim izpostavljeni delavci v nekaterih vrstah proizvodnje, recikliranja in ravnanja z odpadki, veljala visoka raven zdravja in varnosti.
Sprememba 36
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka -1 (novo)
Direktiva 94/62/ES
Člen 1 – odstavek 2
(-1)   V členu 1 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
„2. Ta direktiva velja za vso embalažo, dano v promet v Skupnosti, in vso odpadno embalažo, ki se uporablja v industrijskem, komercialnem, pisarniškem, trgovinskem, storitvenem, gospodinjskem ali katerem koli drugem okolju ali izhaja iz njega, ne glede na uporabljeni material.“
„2. Ta direktiva velja za vso embalažo, dano v promet v Skupnosti, in vso odpadno embalažo, ki se uporablja v industrijskem, komercialnem, pisarniškem, trgovinskem, storitvenem, gospodinjskem ali katerem koli drugem okolju ali izhaja iz njega, ne glede na uporabljeni material, zato da bo prispevala k prehodu na krožno gospodarstvo.“
Sprememba 37
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka b a (novo)
Direktiva 94/62/ES
Člen 3 – točka 2 a (novo)
(ba)   doda se naslednja točka:
„2a. „embalaža na biološki osnovi“ pomeni vso embalažo iz materialov biološkega izvora, razen materiala, ki izhaja iz geoloških formacij in/ali je fosiliziran;“
Sprememba 38
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 1 – točka c
Direktiva 94/62/ES
Člen 3 – točke 3 do 10
(c)  točke od 3 do 10 se črtajo;
(c)  točke 3 in 4 ter od 6 do 10 se črtajo;
Sprememba 39
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 –točka 1 – točka d
Direktiva 94/62/ES
Člen 3 – odstavek 2
Poleg tega se uporabljajo opredelitve pojmov „odpadek“, „povzročitelj odpadkov“, „imetnik odpadkov“, „ravnanje z odpadki“, „zbiranje“, „ločeno zbiranje“, „preprečevanje nastajanja“, „ponovna uporaba“, „obdelava“, „predelava“, „priprava za ponovno uporabo“, „recikliranje“, „končni postopek recikliranja“ in „odstranjevanje“ iz člena 3 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
Poleg tega se uporabljajo opredelitve pojmov „odpadek“, „povzročitelj odpadkov“, „imetnik odpadkov“, „ravnanje z odpadki“, „zbiranje“, „ločeno zbiranje“, „preprečevanje nastajanja“, „sortiranje“, „komunalni odpadki“, „industrijski odpadki ter odpadki iz komercialne dejavnosti“, „obdelava“, „predelava“, „priprava za ponovno uporabo“, „izvajalec dejavnosti priprave za ponovno uporabo“, „recikliranje“, „organsko recikliranje“, „končni postopek recikliranja“, „smeti“ in „odstranjevanje“ iz člena 3 Direktive 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta.
Sprememba 40
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2
Direktiva 94/62/ES
Člen 4 – odstavek 1 – pododstavek 2
Ti drugi ukrepi so lahko nacionalni programi, spodbude za zmanjševanje vplivov embalaže na okolje s pomočjo shem razširjene odgovornosti proizvajalca ali podobne akcije, ki se sprejmejo, če je ustrezno, po posvetovanju z gospodarskimi subjekti in so zasnovane za zbliževanje in izkoriščanje številnih spodbud, podanih v državah članicah za namene preprečevanja nastajanja odpadkov. Ti ukrepi so v skladu s cilji te direktive, kot so opredeljeni v členu 1(1).
Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi čim bolj zmanjšajo vpliv embalaže na okolje in prispevajo k doseganju ciljev glede preprečevanja nastajanja odpadkov, ki so določeni v členu 9(-1) Direktive 2008/98/ES. To zajema razširjeno odgovornost proizvajalca, kot je opredeljena v tretjem pododstavku člena 8(1), ter spodbude za uvajanje embalaže, ki se lahko ponovno uporabi.
Države članice sprejmejo ukrepe za trajno zmanjšanje porabe embalaže, ki je ni mogoče reciklirati, in prekomerne embalaže. Ti ukrepi ne zmanjšujejo higiene ali varnosti hrane.
Države članice lahko poleg tega po posvetovanju z gospodarskimi subjekti ter potrošniškimi in okoljskimi organizacijami sprejmejo druge ukrepe, zasnovane za zbliževanje in izkoriščanje številnih pobud za preprečevanje nastajanja odpadkov po državah članicah.
Ti ukrepi so v skladu s cilji te direktive, kot so opredeljeni v členu 1(1).
Države članice uporabijo ustrezne ekonomske instrumente in druge ukrepe za spodbujanje izvajanja hierarhije ravnanja z odpadki. Ti instrumenti in ukrepi lahko zajemajo tudi tiste s seznama v Prilogi IVa Direktive 2008/98/ES.
Sprememba 41
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 a (novo)
Direktiva 94/62/ES
Člen 4 – odstavek 3
(2a)   V členu 4 se odstavek 3 nadomesti z naslednjim:
3.  Komisija po potrebi predstavi predloge, s katerimi se krepi in dopolnjuje izvajanje bistvenih zahtev, ter zagotavlja, da se embalaža da v promet le, če je proizvajalec sprejel vse potrebne ukrepe za zmanjšanje njenega vpliva na okolje, ne da bi pri tem ogrožal osnovne funkcije embalaže.
„3. Komisija najpozneje do 31. decembra 2020 predstavi predloge za posodobitev bistvenih zahtev, da okrepi in dopolni izvajanje teh zahtev in s tem zagotovi, da se nova embalaža da v promet le, če proizvajalec sprejme vse potrebne ukrepe za zmanjšanje njenega vpliva na okolje, ne da bi pri tem ogrožal osnovne funkcije embalaže. Komisija po posvetovanju z vsemi deležniki predstavi zakonodajni predlog za posodobitev zahtev, zlasti za okrepitev oblikovanja za ponovno uporabo in visokokakovostno recikliranje.
Sprememba 42
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 b (novo)
Direktiva 94/62/ES
Člen 4 – odstavek 3 a (novo)
(2b)   V členu 4 se vstavi naslednji odstavek:
„3a. Kadar je to koristno za okolje z vidika življenjskega cikla proizvodov, države članice spodbujajo uporabo embalaže na biološki osnovi, ki je primerna za recikliranje, in uporabo biološko razgradljive embalaže, primerne za kompostiranje, in sicer z ukrepi, kot so:
(a)   spodbujanje uporabe tovrstne embalaže, med drugim z ekonomskimi instrumenti;
(b)   izboljšanje tržnih pogojev za tovrstne proizvode;
(c)   pregled obstoječe zakonodaje, ki ovira uporabo teh proizvodov.“
Sprememba 43
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 c (novo)
Direktiva 94/62/ES
Člen 5 – naslov
(2c)   V členu 5 se vstavi naslednji naslov:
„Ponovna uporaba“
Sprememba 44
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 d (novo)
Direktiva 94/62/ES
Člen 5 – odstavek 1
(2d)   V členu 5 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:
Države članice lahko spodbujajo sisteme za ponovno uporabo embalaže, ki jo je mogoče skladno s Pogodbo ponovno uporabiti na okolju varen način.
1.   „V skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki države članice spodbujajo sisteme za ponovno uporabo embalaže, ki jo je mogoče skladno s Pogodbo ponovno uporabiti na okolju varen način, ne da bila pri tem ogrožena higiena živil ali varnost potrošnikov.
Sprememba 45
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 e (novo)
Direktiva 94/62/ES
Člen 5 – odstavek 1 a (novo)
(2e)   V členu 5 se vstavi naslednji odstavek:
„1a. Države članice dosežejo naslednje cilje za ponovno uporabo embalaže:
(a)   najpozneje do 31. decembra 2025 se za ponovno uporabo pripravi vsaj 5 masnih odstotkov vse odpadne embalaže;
(b)   najpozneje do 31. decembra 2030 se za ponovno uporabo pripravilo vsaj 10 masnih odstotkov vse odpadne embalaže.“
Sprememba 46
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 f (novo)
Direktiva 94/62/ES
Člen 5 – odstavek 1 b (novo)
(2f)   V členu 5 se vstavi naslednji odstavek:
„1b. Da bi spodbujale dejavnosti ponovne uporabe, države članice lahko med drugim sprejmejo naslednje ukrepe:
–   uporaba kavcijskih shem za embalažo za ponovno uporabo;
–   določitev minimalnega odstotka embalaže za ponovno uporabo, ki se da vsako leto na trg za posamezen tok embalaže;
–   določitev ustreznih gospodarskih spodbud za proizvajalce embalaže za ponovno uporabo;“
Sprememba 47
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 2 g (novo)
Direktiva 94/62/ES
Člen 5 – odstavek 1 c (novo)
(2g)   V členu 5 se vstavi naslednji odstavek:
„1c. Embalaža in ponovno uporabljena embalaža, ki se zbira v okviru kavcijske sheme, se lahko upošteva pri izračunu doseganja ciljev preprečevanja, določenih v nacionalnih programih preprečevanja.“
Sprememba 48
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka a
Direktiva 94/62/ES
Člen 6 – naslov
(a)  naslov se nadomesti s „Predelava, ponovna uporaba in recikliranje“;
(a)  naslov se nadomesti s „Predelava in recikliranje“;
Sprememba 49
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka a a (novo)
Direktiva 94/62/ES
Člen 6 – odstavek -1 (novo)
(aa)   V členu 6 se vstavi naslednji odstavek -1:
„-1. Države članice vzpostavijo sisteme sortiranja za vse embalažne materiale.“
Sprememba 50
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka b
Direktiva 94/62/ES
Člen 6 – odstavek 1 – točka f
(f)  najpozneje do 31. decembra 2025 se bo za ponovno uporabo pripravilo in recikliralo vsaj 65 masnih % vse odpadne embalaže;
(f)  najpozneje do 31. decembra 2025 se bo recikliralo vsaj 70 % masnega deleža vse nastale odpadne embalaže;
Sprememba 51
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka b
Direktiva 94/62/ES
Člen 6 – odstavek 1 – točka g
(g)  najpozneje do 31. decembra 2025 bodo izpolnjeni naslednji minimalni ciljni masni deleži priprave za ponovno uporabo in recikliranje naslednjih posebnih materialov, ki jih vsebuje odpadna embalaža:
(g)  najpozneje do 31. decembra 2025 bodo izpolnjeni naslednji minimalni cilji, izraženi v masnih deležih, glede recikliranja naslednjih posebnih materialov, ki jih vsebuje odpadna embalaža:
(i)  55 % plastike;
(i)  60 % plastike;
(ii)  60 % lesa;
(ii)  65% lesa;
(iii)  75 % železnih kovin;
(iii)  80% železnih kovin;
(iv)  75 % aluminija;
(iv)  80% aluminija;
(v)  75 % stekla;
(v)  80 % stekla;
(vi)  75 % papirja in kartona;
(vi)  90 % papirja in kartona.
Sprememba 52
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka b
Direktiva 94/62/ES
Člen 6 – odstavek 1 – točka h
(h)  najpozneje do 31. decembra 2030 se bo za ponovno uporabo pripravilo in recikliralo vsaj 75 masnih % vse odpadne embalaže;
(h)  najpozneje do 31. decembra 2030 se bo recikliralo vsaj 80 % masnega deleža vse nastale odpadne embalaže;
Sprememba 53
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka b
Direktiva 94/62/ES
Člen 6 – odstavek 1 – točka i
(i)  najpozneje do 31. decembra 2030 bodo izpolnjeni naslednji minimalni ciljni masni deleži priprave za ponovno uporabo in recikliranje naslednjih posebnih materialov, ki jih vsebuje odpadna embalaža:
(i)  najpozneje do 31. decembra 2030 bodo izpolnjeni naslednji minimalni cilji, izraženi v masnih deležih, glede recikliranja naslednjih posebnih materialov, ki jih vsebuje odpadna embalaža:
(i)  75% lesa;
(i)  80 % lesa;
(ii)  85% železnih kovin;
(ii)  90 % železnih kovin;
(iii)  85% aluminija;
(iii)  90 % aluminija;
(iv)  85 % stekla;
(iv)  90% stekla;
(v)   85% papirja in kartona.
Sprememba 54
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 –točka 3 – točka c
Direktiva 94/62/ES
Člen 6 – odstavek 3
3.  Odpadna embalaža, poslana v drugo državo članico za namene priprave za ponovno uporabo, recikliranje ali predelavo v tej drugi državi članici, se lahko količini, ki se upošteva za izračun doseganja ciljev iz odstavka 1(f) do (i), prišteje samo v tisti državi članici, kjer je bila zbrana.
3.  Odpadna embalaža, poslana v drugo državo članico za namen recikliranja v tej drugi državi članici, se lahko količini, ki se upošteva za izračun doseganja ciljev iz odstavka 1(f) do (i), prišteje samo v tisti državi članici, kjer je bila zbrana.
Sprememba 55
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka c a (novo)
Direktiva 94/62/ES
Člen 6 – odstavek 4
(ca)   V členu 6 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:
4.  Države članice po potrebi pospešujejo uporabo materialov, pridobljenih iz reciklirane odpadne embalaže, za izdelavo embalaže in drugih proizvodov, tako da:
„4. Države članice pospešujejo uporabo materialov, pridobljenih iz reciklirane odpadne embalaže, če je okoljsko koristna z vidika življenjskega cikla ter v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki za izdelavo embalaže in drugih proizvodov, tako da:
(a)  izboljšajo tržne pogoje za tovrstne materiale;
(a)  izboljšajo tržne pogoje za tovrstne materiale;
(b)  preverjajo veljavne predpise, ki preprečujejo uporabo navedenih materialov;
(b)  preverjajo veljavne predpise, ki preprečujejo uporabo navedenih materialov;
(ba)   uporabljajo ustrezne ekonomske instrumente za spodbujanje uporabe sekundarnih surovin, ki lahko vključujejo ukrepe za spodbujanje reciklirane vsebine proizvodov in uporabo meril za trajnostna javna naročila;
(bb)   promovirajo materiale, ki po tem, ko se reciklirajo v materiale, namenjene za stik z živili, ne ogrožajo zdravja ljudi.“
Sprememba 56
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 –točka 3 – točka d
Direktiva 94/62/ES
Člen 6 – odstavki 5, 8 in 9
(d)  odstavki 5, 8 in 9 se črtajo.
(d)  odstavka 5 in 9 se črtata;
Sprememba 57
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 3 – točka d a (novo)
Direktiva 94/62/ES
Člen 6 – odstavek 8
(da)   odstavek 8 se nadomesti z naslednjim:
8.   Komisija takoj ko je mogoče in najpozneje 30. junija 2005 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o napredku pri izvajanju te direktive ter o njenem vplivu na okolje in delovanje notranjega trga. V poročilu so upoštevane posebne razmere v posamezni državi članici. Vanj so vključeni:
„8. Komisija zato do 31. decembra 2024 pregleda cilje iz člena 6 in napredek glede njihovega uresničevanja, pri čemer upošteva najboljšo prakso in ukrepe, ki jih države članice uporabljajo za doseganje teh ciljev.
Komisija pri oceni razmisli o uvedbi
(a)  ocene učinkovitosti, izvajanja in izvrševanja bistvenih zahtev;
(a)  ciljev za druge tokove odpadne embalaže;
(b)  dodatnih preventivnih ukrepov za čim večje zmanjševanje vpliva embalaže na okolje, ne da se pri tem ogrozilo njene osnovne funkcije;
(b)  različnih ciljev za gospodinjsko odpadno embalažo in trgovinsko ter industrijsko odpadno embalažo.
(c)   morebitnega razvoja okoljskega embalažnega indikatorja, s katerim bi laže in učinkoviteje preprečevali nastajanje odpadne embalaže;
Komisija v ta namen pripravi poročilo, ki mu po potrebi priloži zakonodajni predlog, in ga pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.“
(d)   načrti za preprečevanje nastajanja odpadne embalaže;
(e)   spodbude za ponovno uporabo ter zlasti primerjava stroškov in koristi ponovne uporabe v primerjavi z recikliranjem;
(f)   odgovornost proizvajalca, vključno s finančnimi vidiki;
(g)   prizadevanja za dodatno zmanjšanje in, če je primerno, dokončno opustitev težkih kovin in drugih nevarnih snovi v embalaži do 2010.
Kadar je to primerno, so temu poročilu priloženi predlogi za revizijo ustreznih določb te direktive, razen če so bili taki predlogi že predstavljeni.
Sprememba 58
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 94/62/ES
Člen 6a – odstavek 1
„1. Za namene izračuna, ali so izpolnjeni cilji iz člena 6(1)(f) do (i):
„1. Za namene izračuna, ali so izpolnjeni cilji iz točk (f) do (i) člena 6(1), se masa reciklirane odpadne embalaže izračuna kot masa odpadne embalaže, vnesene v končni postopek recikliranja v danem letu;
(a)   se masa reciklirane odpadne embalaže razume kot masa odpadne embalaže, vnesene v končni postopek recikliranja;
(b)   se masa odpadne embalaže, pripravljene na ponovno uporabo, razume kot masa odpadne embalaže, ki jo je predelal ali zbral priznan izvajalec dejavnosti priprave za ponovno uporabo in v zvezi s katero so bile opravljene vse potrebne dejavnosti pregledovanja, čiščenja in popravil, da bi se omogočila ponovna uporaba brez nadaljnjega sortiranja ali predhodne obdelave;
(c)   države članice lahko vključijo proizvode in sestavne dele proizvodov, ki so jih za ponovno uporabo pripravili priznani izvajalci dejavnosti priprave za ponovno uporabo ali kavcijski sistemi. Za izračun prilagojene stopnje odpadne embalaže, pripravljene za ponovno uporabo in recikliranje, ob upoštevanju mase proizvodov in sestavnih delov proizvodov, pripravljenih za ponovno uporabo, države članice uporabijo verificirane podatke, ki jih zagotovijo izvajalci dejavnosti, in enačbo iz Priloge IV.
Sprememba 59
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 94/62/ES
Člen 6a – odstavek 1 a (novo)
1a.   Komisija do 31. decembra 2018 od evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, naj na podlagi najboljše razpoložljive prakse razvijejo evropske standarde kakovosti za odpadne materiale, ki vstopajo v končni postopek recikliranja, in za sekundarne surovine, zlasti za plastiko.
Sprememba 60
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 94/62/ES
Člen 6a – odstavek 2
2.  Da se zagotovijo harmonizirani pogoji za uporabo odstavka 1(b) in (c) in Priloge IV, Komisija v skladu s členom 21a sprejme delegirane akte za opredelitev minimalnih zahtev glede kakovosti in operativnih zahtev za določanje priznanih izvajalcev dejavnosti priprave za ponovno uporabo in kavcijskih sistemov, vključno s posebnimi pravili v zvezi zbiranjem, potrjevanjem in sporočanjem podatkov.
2.  Da se zagotovijo harmonizirani pogoji za uporabo odstavka 1, Komisija v skladu s členom 21a sprejme delegirane akte za dopolnitev te direktive z opredelitvijo minimalnih zahtev glede kakovosti in operativnih zahtev za določanje izvajalcev končnega postopka recikliranja vključno s posebnimi pravili v zvezi zbiranjem, sledljivostjo, potrjevanjem in sporočanjem podatkov.
Sprememba 61
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 94/62/ES
Člen 6a – odstavek 2 a (novo)
2a.   Komisija preuči možnosti za poenostavitev poročanja o sestavljeni embalaži z obveznostmi, določenimi v tej direktivi, in po potrebi predlaga ukrepe;
Sprememba 62
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 94/62/ES
Člen 6a – odstavek 3
3.   Z odstopanjem od odstavka 1 se masa izhodnih količin iz katere koli dejavnosti sortiranja lahko sporoči kot masa reciklirane odpadne embalaže, pod pogojem, da:
črtano
(a)   se takšni izhodni odpadki pošljejo v končni postopek recikliranja,
(b)   je masa materialov ali snovi, ki se ne pošljejo v končni postopek recikliranja in se odstranijo ali se uporabijo za energijsko predelavo, manjša od 10 % skupne mase, ki se sporoči kot reciklirana.
Sprememba 63
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 94/62/ES
Člen 6a – odstavek 4
4.  Države članice vzpostavijo učinkovit sistem nadzora kakovosti in sledljivosti odpadne embalaže, da zagotovijo, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 3(a) in (b).
Sistem lahko sestoji iz elektronskih registrov, vzpostavljenih na podlagi člena 35(4) Direktive 2008/98/ES, tehničnih specifikacij za zahteve glede kakovosti sortiranih odpadkov ali kakršnih koli enakovrednih ukrepov za zagotavljanje zanesljivosti in točnosti zbranih podatkov o recikliranih odpadkih.
4.  V skladu z delegiranimi akti, sprejetimi v skladu z odstavkom 2 države članice vzpostavijo učinkovit sistem nadzora kakovosti in sledljivosti odpadne embalaže, da zagotovijo skladnost s pravili iz odstavka 1. Sistem lahko sestoji iz elektronskih registrov, vzpostavljenih na podlagi člena 35(4) Direktive 2008/98/ES, tehničnih specifikacij za zahteve glede kakovosti sortiranih odpadkov ali kakršnih koli enakovrednih ukrepov za zagotavljanje zanesljivosti in točnosti zbranih podatkov o recikliranih odpadkih. Države članice obvestijo Komisijo o sistemu, ki so ga izbrale za nadzor kakovosti in sledljivosti.
Sprememba 64
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 4
Direktiva 94/62/ES
Člen 6a – odstavek 5
5.  Za namene izračuna, ali so bili cilji iz člena 6(1)(f) do (i) doseženi, lahko države članice upoštevajo tudi recikliranje kovin, ki poteka v okviru sežiganja, in sicer sorazmerno z deležem sežgane odpadne embalaže, pod pogojem, da reciklirane kovine izpolnjujejo določene zahteve glede kakovosti. Države članice uporabljajo skupno metodologijo, določeno v skladu s členom 11a(6) Direktive 2008/98/ES.“.
5.  Za namene izračuna, ali so bili cilji iz člena 6(1)(f) do (i) doseženi, lahko države članice upoštevajo tudi recikliranje kovin, ki poteka v okviru sežiganja ali sosežiganja, le če so bili odpadki pred sežiganjem sortirani ali če je bila izpolnjena obveznost ločenega zbiranja papirja, kovine, plastike, stekla in bioloških odpadkov, in sicer sorazmerno z deležem sežgane ali sosežgane odpadne embalaže, pod pogojem, da reciklirane kovine izpolnjujejo določene zahteve glede kakovosti. Države članice uporabljajo skupno metodologijo, določeno v skladu s členom 11a(6) Direktive 2008/98/ES.“.
Sprememba 65
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5
Direktiva 94/62/ES
Člen 6b – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)   primere dobre prakse, ki se uporabljajo po Uniji in ki bi lahko usmerjali napredek pri doseganju ciljev.
Sprememba 66
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5
Direktiva 94/62/ES
Člen 6 b – odstavek 2 a (novo)
2a.   Poročila iz odstavka 1 po potrebi obravnavajo izvajanje zahtev iz te direktive, ki niso zahteve iz odstavka 1, vključno z napovedovanjem doseganja ciljev iz programov za preprečevanje nastajanja odpadkov ter odstotka in količine komunalnih odpadkov na osebo, ki se odstranijo ali uporabijo za energijsko predelavo.
Sprememba 67
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 a (novo)
Direktiva 94/62/ES
Člen 7 – odstavek 1
(5a)   Člen 7(1) se nadomesti:
„1. Države članice storijo vse potrebno, da zagotovijo, da se vzpostavijo sistemi, ki zagotavljajo:
„1. Da bi dosegle cilje, določene v tej direktivi, države članice storijo vse potrebno, da zagotovijo, da se vzpostavijo sistemi, ki zagotavljajo in spodbujajo:
(a)  vračanje in/ali zbiranje rabljene embalaže in/ali odpadne embalaže od potrošnika, drugega končnega uporabnika ali iz sicer zbranih odpadkov, zato da se jo usmeri v drugačne oblike najprimernejšega ravnanja z odpadki;
(a)  vračanje in/ali zbiranje rabljene embalaže in/ali odpadne embalaže od potrošnika, drugega končnega uporabnika ali iz sicer zbranih odpadkov, zato da se jo usmeri v drugačne oblike najprimernejšega ravnanja z odpadki;
(b)  ponovno uporabo ali predelavo, vključno z recikliranjem zbrane embalaže in/ali odpadne embalaže,
(b)  ponovno uporabo ali predelavo, vključno z recikliranjem zbrane embalaže in/ali odpadne embalaže.
da bi dosegle cilje, določene v tej direktivi.
Ti sistemi so odprti za sodelovanje vseh gospodarskih subjektov iz zadevnih sektorjev in pristojnih javnih oblasti. Brez razlikovanja se uporabljajo tudi za uvožene proizvode, vključno s podrobno ureditvijo in cenami za dostop do teh sistemov, in so zasnovani tako, da ne pride do trgovinskih ovir ali izkrivljanja konkurence skladno s Pogodbo.“
Ti sistemi so odprti za sodelovanje vseh gospodarskih subjektov iz zadevnih sektorjev in pristojnih javnih oblasti. Brez razlikovanja se uporabljajo tudi za uvožene proizvode, vključno s podrobno ureditvijo in cenami za dostop do teh sistemov, in so zasnovani tako, da ne pride do trgovinskih ovir ali izkrivljanja konkurence skladno s Pogodbo.“
Sprememba 68
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 b (novo)
Direktiva 94/62/ES
Člen 7 a (novo)
(5b)   Vstavi se naslednji člen:
„Člen 7a
Posebni ukrepi za sisteme vračanja in zbiranja
Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za vzpostavitev:
(a)   ločeno zbiranje vsaj embalaže ali embalažnih odpadkov iz papirja, kovine, plastike ali stekla;
(b)   sestavljena embalaža, kot je opredeljena v Odločbi Komisije 2005/270/ES se zbira znotraj obstoječih sistemov zbiranja; ti izpolnjujejo merila kakovosti, ki se zahtevajo za končni postopek recikliranja;“
Sprememba 69
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 5 c (novo)
Direktiva 94/62/ES
Člen 8 – odstavek 2
(5c)   V členu 8 se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:
„2. Za lažje zbiranje, ponovno uporabo in predelavo, vključno z recikliranjem, je za prepoznavanje in razvrščanje v zadevni gospodarski panogi na embalaži navedena vrsta uporabljenega(-ih) embalažnega(-ih) materiala(-ov) na podlagi Odločbe Komisije 97/129/ES[1].
„2. Za lažje zbiranje, ponovno uporabo in predelavo, vključno z recikliranjem, embalaža vsebuje ustrezne koristne informacije. Zlasti je za prepoznavanje in razvrščanje v zadevni gospodarski panogi na embalaži navedena vrsta uporabljenega(-ih) embalažnega(-ih) materiala(-ov) na podlagi Odločbe Komisije 97/129/ES[1].
_________________
________________
[1] UL L 50, 20.2.1997, str. 28.“
[1] UL L 50, 20.2.1997, str. 28.“
Sprememba 70
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 –točka 7 – točka d
Direktiva 94/62/ES
Člen 12 – odstavek 3a
3a.  Države članice podatke v zvezi z doseganjem ciljev iz člena 6(1)(a) do (i) Komisiji sporočijo za vsako koledarsko leto. Te podatke sporočijo v elektronski obliki v 18 mesecih po izteku leta poročanja, na katerega se nanašajo zbrani podatki.
3a.  Države članice podatke v zvezi z doseganjem ciljev iz točk (a) do (i) člena 6(1) Komisiji sporočijo za vsako koledarsko leto. Te podatke zberejo in obdelajo v skladu s skupno metodologijo iz odstavka 3d in jih sporočijo v elektronski obliki v 12 mesecih po izteku leta poročanja, na katerega se nanašajo zbrani podatki.
Sprememba 71
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 –točka 7 – točka d
Direktiva 94/62/ES
Člen 12 – odstavek 3a – pododstavek 2
Podatki se sporočijo v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 3d. Prvo poročanje zajema podatke za obdobje od 1. januarja [vstaviti leto začetka veljavnosti te direktive + 1 leto] do 31. decembra [vstaviti leto začetka veljavnosti te direktive + 1 leto].
Te podatke zberejo in obdelajo z uporabo skupne metodologije iz odstavka 3d in jih sporočijo v obliki, ki jo določi Komisija v skladu z odstavkom 3d. Prvo poročanje v zvezi s cilji, navedenimi v točkah (f) do (i) člena 6 zajema podatke za obdobje od 1. januarja [vstaviti leto začetka veljavnosti te direktive + 1 leto] do 31. decembra [vstaviti leto začetka veljavnosti te direktive + 1 leto].
Sprememba 72
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 –točka 7 – točka d
Direktiva 94/62/ES
Člen 12 – odstavek 3c
3c.  Komisija pregleda podatke, sporočene v skladu s tem členom, in objavi poročilo o rezultatih tega pregleda. Poročilo zajema oceno organizacije zbiranja podatkov, virov podatkov in uporabljene metodologije v državah članicah ter popolnosti, zanesljivosti, pravočasnosti sporočanja in doslednosti teh podatkov. Ocena lahko vključuje posebna priporočila za izboljšave. Poročilo se pripravi vsaka tri leta.
3c.  Komisija pregleda podatke, sporočene v skladu s tem členom, in objavi poročilo o rezultatih tega pregleda. Do določitve skupne metodologije za zbiranje in obdelavo podatkov iz odstavka 3d poročilo zajema oceno organizacije zbiranja podatkov, virov podatkov in uporabljene metodologije v državah članicah. Komisija oceni tudi popolnost, zanesljivost, pravočasnost sporočanja in doslednost teh podatkov in informacij. Ocena lahko vključuje posebna priporočila za izboljšave. Poročilo se pripravi devet mesecev po tem, ko države članice prvič sporočijo podatke, zatem pa vsaka tri leta.
Sprememba 73
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 –točka 7 – točka d
Direktiva 94/62/ES
Člen 12 – odstavek 3c a (novo)
3ca.   Komisija v poročilo vključi informacije o izvajanju te direktive kot celote in oceni njen učinek na okolje in zdravje ljudi. Poročilu se po potrebi priloži predlog za pregled te direktive.
Sprememba 74
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 –točka 7 – točka d
Direktiva 94/62/ES
Člen 12 – odstavek 3d
3d.  Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi obliko za podatke, ki se sporočijo v skladu z odstavkom 3a. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 21(2).
3d.  Komisija v skladu s členom 38a sprejme delegirane akte, s katerimi dopolni direktivo, in sicer z določitvijo skupne metodologije za zbiranje in obdelavo podatkov ter obliko za podatke, ki se sporočijo v skladu z odstavkom 3a.
Sprememba 75
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Direktiva 94/62/ES
Člen 21 a – odstavek 2
2.  Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6a(2), 11(3), 19(2) in 20 se prenesejo na Komisijo za nedoločen čas od [vstaviti datum začetka veljavnosti te direktive].
2.  Pooblastila za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 6a(2), 11(3), 12(3d), 19(2) in 20 se prenesejo na Komisijo za nedoločen čas od [vstaviti datum začetka veljavnosti te direktive].
Sprememba 76
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Direktiva 94/62/ES
Člen 21 a – odstavek 3
3.  Pooblastila iz členov 6a(2), 11(3), 19(2) in 20 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastil iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
3.  Pooblastila iz členov 6a(2), 11(3), 12(3d), 19(2) in 20 lahko Evropski parlament ali Svet kadar koli prekliče. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastil iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njem določen. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Sprememba 77
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12
Direktiva 94/62/ES
Člen 21 a – odstavek 5
5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 6a(2), 11(3), 19(2) in 20, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet delegiranemu aktu ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka Komisijo obvestila, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
5.  Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 6a(2), 11(3), 12(3d), 19(2) in 20, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet delegiranemu aktu ne nasprotujeta v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta Evropski parlament in Svet pred iztekom tega roka Komisijo obvestila, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Sprememba 78
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 12 a (novo)
Direktiva 94/62/ES
Priloga II
(12a)   Priloga II k Direktivi 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži se nadomesti v skladu s Prilogo k tej direktivi.
Sprememba 79
Predlog direktive
Člen 1 – odstavek 1 – točka 14
Direktiva 94/62/ES
Priloga IV
(14)   K Direktivi 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži se doda Priloga IV v skladu s Prilogo k tej direktivi.
črtano
Sprememba 80
Predlog direktive
Priloga – odstavek -1 (novo)
Direktiva 94/62/ES
Priloga II – točka 1 – alinea 1
(-1)   V točki 1 Priloge II se prva alinea spremeni:
–   Embalaža se oblikuje, izdela in prodaja tako, da jo je mogoče ponovno uporabiti ali predelati, vključno z recikliranjem, in se njen vpliv na okolje čim bolj zmanjša, kadar se odpadna embalaža ali ostanki iz postopkov ravnanja z odpadno embalažo odstranijo.
„– Embalaža se oblikuje, izdela in prodaja tako, da jo je mogoče ponovno uporabiti ali predelati, vključno z recikliranjem – skladno z načelom hierarhije ravnanja z odpadki – in se njen vpliv na okolje čim bolj zmanjša, kadar se odpadna embalaža ali ostanki iz postopkov ravnanja z odpadno embalažo odstranijo.
Sprememba 81
Predlog direktive
Priloga – odstavek -1 a (novo)
Direktiva 94/62/ES
Priloga II – točka 1 – alinea 1 a (novo)
(-1a)   V Prilogi II, točka 1, se vstavi naslednja alinea 1a:
„– Embalaža se izdela tako, da se v največji možni meri omeji njen ogljični odtis, vključno z uporabo biološko razgradljivih materialov in trajnostnih materialov na biološki osnovi.“
Sprememba 82
Predlog direktive
Priloga – odstavek -1 b (novo)
Direktiva 94/62/ES
Priloga II – točka 3 – točka c
(-1b)   V Prilogi II se točka (c) nadomesti z naslednjim:
„(c) Embalaža, ki jo je mogoče predelati s kompostiranjem
„(c) Embalaža, ki jo je mogoče predelati s kompostiranjem
Odpadna embalaža, obdelana za kompostiranje, mora biti toliko biološko razgradljiva, da naj ne bi ovirala ločenega zbiranja ter procesa ali dejavnosti kompostiranja, kamor je vnesena.“
Odpadna embalaža, obdelana za kompostiranje, je toliko biološko razgradljiva, da ne ovira ločenega zbiranja ter procesa ali dejavnosti kompostiranja, kamor je vnesena.“
Sprememba 83
Predlog direktive
Priloga – odstavek -1 c (novo)
Direktiva 94/62/ES
Priloga II – točka 3 – točka d
(-1c)   V Prilogi II se točka (c) spremeni:
(d)  Biološko razgradljiva odpadna embalaža
„(d) Biološko razgradljiva embalaža
Biološko razgradljiva odpadna embalaža je takšna, da se fizično, kemično, toplotno ali biološko razgradi, tako da se večji del končnega komposta razgradi v ogljikov dioksid, biomaso in vodo.
Biološko razgradljiva odpadna embalaža je takšna, da se fizično, kemično, toplotno ali biološko razgradi, tako da se večji del končnega komposta razgradi v ogljikov dioksid, biomaso in vodo. Za biološko razgradljivo ne šteje okso-razgradljiva plastična embalaža.
Sprememba 84
Predlog direktive
Priloga – odstavek 2
Direktiva 94/62/ES
Priloga IV
Doda se naslednja Priloga IV:
črtano
Priloga IV
Za namene izračuna, ali so izpolnjeni cilji iz člena 6(1)(f) do (i)
Države članice za izračun prilagojene stopnje recikliranja in priprave za ponovno uporabo v skladu s členom 6(1)(f) do (i) uporabijo naslednjo enačbo:
"E=" "(A+R)*100" /"(P+R)"
E: prilagojena stopnja recikliranja in ponovne uporabe v danem letu;
A: masa reciklirane ali za ponovno uporabo pripravljene odpadne embalaže v danem letu;
R: teža proizvodov in sestavnih delov proizvodov, pripravljenih za ponovno uporabo v danem letu;
P: masa odpadne embalaže, nastale v danem letu.“

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0029/2017).


Enakost žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2014/2015
PDF 430kWORD 72k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2017 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2014–2015 (2016/2249(INI))
P8_TA(2017)0073A8-0046/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 2 in drugega pododstavka člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP),

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979,

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ(1),

–  ob upoštevanju deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah +15. septembra 1995 v Pekingu, ter poznejših končnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih OZN Peking +5 (2000), Peking +15 (2005) in Peking +15 (2010),

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o preprečevanju in odpravljanju trgovine z osebami in izkoriščanja prostituiranja drugih iz leta 1949,

–  ob upoštevanju Direktive 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ(2),

–  ob upoštevanju svojega stališča z dne 20. oktobra 2010 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive Sveta 92/85/EGS o uvedbi ukrepov za spodbujanje izboljšav na področju varnosti in zdravja pri delu nosečih delavk in delavk, ki so pred kratkim rodile ali dojijo (direktiva o materinstvu)(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(4),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi(5),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2013/62/EU z dne 17. decembra 2013 o spremembi Direktive 2010/18/EU o izvajanju revidiranega okvirnega sporazuma o starševskem dopustu, sklenjenega med BUSINESSEUROPE, UEAPME, CEEP in ETUC, zaradi spremembe položaja Mayotta v razmerju do Evropske unije(6),

–  ob upoštevanju direktiv EU o različnih vidikih enakega obravnavanja žensk in moških, sprejetih od leta 1975 (Direktiva 2010/41/EU(7), Direktiva 2010/18/EU(8), Direktiva 2006/54/ES, Direktiva 2004/113/ES, Direktiva 92/85/EGS(9), Direktiva 86/613/EGS(10) in Direktiva 79/7/EGS(11)),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. marca 2012 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi, in s tem povezanih ukrepih (direktiva o zastopanosti žensk v upravnih odborih) (COM(2012)0614)),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, zlasti njenega člena 3, v katerem je „spol“ opredeljen kot „družbeno oblikovane vloge, vedenje, dejavnosti in lastnosti, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske in moške“,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 4. marca 2016 za sklep Sveta o podpisu, v imenu Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (COM(2016)0111),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 16. junija 2016 o enakosti spolov (00337/2016),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 5. in 6. junija 2014 o preprečevanju vseh oblik nasilja nad ženskami in dekleti, tudi pohabljanja ženskih spolnih organov, in boju proti njim (09543/2014),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 7. decembra 2015 o enakosti žensk in moških pri odločanju (14327/2015),

–  ob upoštevanju izjave treh predsedstev z dne 7. decembra 2015, ki so jo podpisale Nizozemska, Slovaška in Malta,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. marca 2010 z naslovom Evropa 2020: Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010)2020),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 3. marca 2015 z naslovom Report on equality between women and men in 2014 (Poročilo o enakosti žensk in moških leta 2014) (SWD(2015)0049),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 4. marca 2016 z naslovom 2015 Report on equality between women and men (Poročilo o enakosti žensk in moških leta 2015) (SWD(2016)0054),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 3. decembra 2015 z naslovom Strategic engagement for gender equality 2016-2019 (Strateška prizadevanja za enakost spolov 2016–2019) (SWD(2015)0278),

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 10. februarja 2010 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2009(12), z dne 8. marca 2011 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2010(13), z dne 13. marca 2012 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji – 2011(14) in z dne 10. marca 2015 o napredku pri doseganju enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji leta 2013(15),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije u dne 25. novembra 2013 z naslovom Za odpravo pohabljanja ženskih spolovil (COM(2013)0833) in ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. februarja 2014(16) o odpravo pohabljanja ženskih spolovil,

–  ob upoštevanju rezultatov raziskave o lezbijkah, gejih, biseksualnih in transspolnih osebah v Evropski uniji (EU LGBT), ki jo je izvedla Agencija za temeljne pravice in je bila objavljena maja leta 2013,

–  ob upoštevanju poročila Agencije za temeljne pravice z naslovom Violence against women – an EU-wide survey. Main results (Nasilje nad ženskami – raziskava na ravni EU. Glavni rezultati), ki je bilo objavljeno marca leta 2014,

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice z naslovom The fundamental rights situation of intersex people (Temeljne pravice interseksualnih oseb), ki je bilo objavljeno maja 2015,

–  ob upoštevanju poročila Evropske mreže organov za enakost (Equinet) z naslovom The persistence of discrimination, harassment and inequality for women. The work of equality bodies informing a new European Commission strategy for gender equality (Obstoj diskriminacije, nadlegovanja in neenakosti žensk. Delo organov za enakost sooblikuje novo strategijo Evropske komisije za enakost spolov), ki je bilo objavljeno leta 2015,

–  ob upoštevanju poročil Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) z naslovi The gender employment gap: EurWORK annual review (Razvoj poklicnega življenja v Evropi: letni pregled Evropskega observatorija poklicnega življenja) (2014 in 2015) ter šeste evropske raziskave o delovnih pogojih (2016),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2016 o novi strategiji za pravice žensk in enakost spolov po letu 2015(17) in svoje resolucije z dne 9. junija 2015 o strategiji EU za enakost spolov po letu 2015(18),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. februarja 2014 o boju proti nasilju nad ženskami(19),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. septembra 2015 o opolnomočenju deklic v Evropski uniji z izobraževanjem(20),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2016 o položaju begunk in prosilk za azil v EU(21),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 28. aprila 2016 o delavkah v gospodinjstvu in negovalkah v EU(22),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. maja 2016 o revščini: vidik spola(23),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o ustvarjanju ugodnih razmer na trgu dela za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja(24),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. septembra 2016 o uporabi Direktive Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu (direktiva o enakosti pri zaposlovanju)(25),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2016 o vključevanju načela enakosti spolov v delo Evropskega parlamenta(26),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. maja 2016 o izvajanju Direktive 2011/36/EU z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev z vidika enakosti spolov(27),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o napredku z dne 3. junija 2013 o barcelonskih ciljih z naslovom Razvoj storitev varstva predšolskih otrok v Evropi za trajnostno in vključujočo rast(28),

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 20. februarja 2013 z naslovom Vlaganje v otroke: prekinimo krog prikrajšanosti(29)

–  ob upoštevanju indeksa enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov za leto 2015, poročila z naslovom Beijing +20: review of the implementation of the Beijing platform for action in the EU Member States (Peking +20: Četrti pregled izvajanja Pekinških izhodišč za ukrepanje v državah članicah EU) in drugih poročil tega inštituta,

–  ob upoštevanju študije evropske mreže pravnih strokovnjakov za enakost spolov in nediskriminacijo z naslovom A comparative analysis of gender equality law in Europe 2015 (Primerjalna analiza prava o enakosti spolov v Evropi leta 2015), ki je bila objavljena januarja leta 2016,

–  ob upoštevanju sklepov o vlogi moških in fantov pri doseganju enakosti spolov, sprejetih na 48. zasedanju Komisije Organizacije združenih narodov za položaj žensk marca 2004(30),

–  ob upoštevanju dokumenta z naslovom Transforming our World: The 2030 Agenda for Sustainable Development (Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030), sprejetega na vrhunskem srečanju Organizacije združenih narodov o trajnostnem razvoju 25. septembra 2015 v New Yorku, ter ciljev enakosti spolov, pravic žensk in krepitve vloge žensk iz tega dokumenta;

–  ob upoštevanju statističnega poročila Komisije z naslovom Single parents and employment in Europe (Starši samohranilci in zaposlovanje v Evropi)(31),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0046/2017),

A.  ker indeks enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov za leto 2015 kaže na le neznatno izboljšanje: EU je še vedno le na pol poti do enakosti spolov, skupni rezultat pa se je od leta 2005 zvišal z 51,3 na 52,9 od 100 točk; ker mora biti napredek hitrejši, da bi EU lahko izpolnila cilje strategije Evropa 2020;

B.  ker se je v zadnjih letih v nekaterih državah članicah EU bistveno povečalo število državljanskih in političnih gibanj, ki škodijo enakim pravicam žensk in moških ter celo oporekajo splošni potrebi po politikah enakosti spolov; ker je cilj silovitih reakcij proti enakosti spolov krepitev tradicionalne vloge spolov in ogroža obstoječe in prihodnje dosežke na področju enakosti spolov, pravic žensk in pravic oseb LGBTI;

C.  ker je enakost med ženskami in moškimi temeljna pravica, zapisana v Pogodbi o Evropski uniji in Listini o temeljnih pravicah; ker je cilj Evropske unije na tem področju prav tako zagotoviti enake možnosti in enako obravnavanje moških in žensk ter odpraviti vso diskriminacijo na podlagi spola;

D.  ker je leta 2015 stopnja zaposlenosti žensk s 64,5 % dosegla rekordno visoko raven, vendar je bila še vedno precej nižja od stopnje zaposlenosti moških, ki je znašala 75,6 %; ker je žal za ženske v primerjavi z moškimi štirikrat bolj verjetno, da bodo dobile in obdržale zaposlitev s krajšim delovnim časom, pogosto neprostovoljno; ker številni mladi kljub temu, da delajo, ostajajo revni, zlasti v Grčiji, Španiji, na Hrvaškem, v Italiji ter na Cipru, Portugalskem in Slovaškem;

E.  ker je stopnja brezposelnosti žensk ocenjena prenizko, saj se mnoge ne prijavijo na zavodu za zaposlovanje, zlasti tiste, ki živijo na podeželju ali na oddaljenih območjih in tiste, ki pomagajo v družinskih podjetjih, pa tudi mnoge, ki se posvečajo izključno gospodinjskim obveznostim in skrbi za otroke; ker tako stanje povzroča neenakosti pri dostopu do javnih storitev (nadomestila, pokojnine, porodniški dopust, bolniški dopust, dostop do socialne varnosti itd.);

F.  ker po ocenah poročila Eurofounda razlike v stopnji zaposlenosti Evropski uniji stanejo približno 370 milijard EUR letno ali 2,8 % njenega BDP(32);

G.  ker so ženske v državah, ki so jih prizadela gospodarska kriza in zmanjšanje proračunskih sredstev, nesorazmerno huje prizadete, zlasti mlade ženske, starejše ženske, matere samohranilke in ženske, ki trpijo zaradi večplastne diskriminacije, in ker je pahnilo v revščino in socialno izključenost, ker so vse bolj izključene iz trga dela; ker zmanjšanje sredstev za javne storitve oskrbe in zdravstvenega varstva, ki povzroči prenos odgovornosti za oskrbo z družbe nazaj na gospodinjstva, kar najbolj prizadene ženske;

H.  ker v EU še vedno poteka feminizacija revščine ter so zelo visoki deleži brezposlenosti, revščine in socialne izključenosti žensk tesno povezano s proračunskimi rezi za javne storitve, kot so zdravstveno varstvo, izobraževanje, socialne storitve in socialni prejemki; ker takšne politike vodijo v večjo negotovost zaposlitve, zlasti zaradi povečanja neprostovoljnega dela s krajšim delovnim časom in pogodb za določen čas;

I.  ker so leta 2015 tri četrtine gospodinjskih del in dve tretjini oskrbe otrok opravile zaposlene ženske, ki torej v veliki večini nosijo dvojno breme odgovornosti; ker ženske na splošno prevzemajo veliko večjo odgovornost za starševske naloge in gospodinjska opravila; ker tradicionalne stereotipne podobe žensk še vedno močno vplivajo na delitev vlog med ženskami in moškimi v domačem okolju, na delovnem mestu in v družbi na splošno; ker tradicionalna razdelitev odgovornosti ohranja status quo, omejuje možnosti za zaposlitev in osebni razvoj žensk in jim omogoča le malo časa za vključevanje v družbo in skupnost ali gospodarsko udeležbo; ker je osnovni pogoj za ekonomsko neodvisnost žensk enakopravna delitev „neplačanega dela“, kot so nega in oskrba ter gospodinjske obveznosti, med ženskami in moškimi;

J.  ker je dopust iz družinskih razlogov še vedno včasih razlog za diskriminacijo in stigmatizacijo tako žensk kot moških kljub obstoječemu okviru politike in zakonodaji na ravni EU in nacionalni ravni, to pa vpliva zlasti na ženske, ki kot nosilke skrbi za druge koristijo dopust iz družinskih razlogov;

K.  ker nekatere države članice nimajo zakonskih določb za očetovski dopust in ker številne države članice, ki take določbe imajo, moškim dovoljujejo le dan, dva ali nekaj dni dopusta; ker v osmih državah članicah starševski dopust ni plačan in ker ga očetje v povprečju slabo koristijo, saj najmanj en dan dopusta vzame le 10 % očetov, medtem ko 97 % žensk izkoristi starševski dopust, ki je na voljo obema staršema; ker je spodbujanje boljšega koriščenja starševskega dopusta in očetovskega dopusta nujna za enakost spolov; ker so v študiji agencije Eurofound(33) prikazani vidiki, ki vplivajo na to, kako pogosto očetje uveljavljajo starševski dopust, in sicer: višina nadomestila, prilagodljivost sistema dopusta, razpoložljivost informacij, razpoložljivost in prožnost storitev otroškega varstva ter strah pred izključitvijo s trga dela zaradi dopusta;

L.  ker je razpoložljivost kakovostnih in cenovno dostopnih zmogljivosti in storitev za oskrbo otrok, starejših sorodnikov in drugih vzdrževanih družinskih članov pogoj za dejavno vključenost žensk v trg dela; ker so barcelonski cilji odlično orodje za doseganje resnične enakosti spolov in ker si morajo vse države članice prizadevati, da bi jih čim prej izpolnile; ker so zaradi pomanjkanja kakovostnih storitev otroškega varstva po dostopnih cenah matere vse bolj prisiljene izbirati med delom s krajšim delovnim časom in tem, da se odpovedo zaposlitvi, da bi skrbele za otroke, kar negativno vpliva na družinski dohodek in pokojninsko varčevanje;

M.  ker sta dostop do usposabljanja in temeljna človekova pravica do izobraževanja in usposabljanja za deklice in ženske pomembni evropski vrednoti ter bistven del opolnomočenja deklic in žensk na družbeni, kulturni in poklicni ravni, pa tudi bistven del polnega uživanja vseh drugih družbenih, gospodarskih, kulturnih in političnih pravic in torej posledično preprečevanja nasilja nad ženskami in dekleti; ker je brezplačno obvezno splošno izobraževanje nujen pogoj za zagotavljanje enakih možnosti za vse, saj bi moralo biti dostopno vsem otrokom, brez diskriminacije in ne glede na njihov status glede prebivanja; ker se boj proti neenakosti spolov začne v predšolski dobi in je zanj potreben stalen pedagoški nadzor učnih načrtov, razvojnih ciljev in učnih dosežkov;

N.  ker nosijo odgovornost za enakost spolov vsi posamezniki v družbi in ker si morajo za to dejavno prizadevati ženske in moški; ker se morajo oblasti obvezati, da bodo izvajale izobraževalne kampanje, namenjene moškim in mlajšim generacijam, da bi pritegnile moške in dečke kot partnerje, hkrati pa postopoma preprečevale in odpravile vse vrste nasilja na podlagi spola in spodbujale ali krepile vlogo žensk;

O.  ker povprečna razlika v plačah med spoloma v EU še vedno znaša 16,1 % (vendar pa so med državami članicami precejšnje razlike), čeprav ženske v povprečju dosežejo višjo stopnjo izobrazbe kot moški;

P.  ker je horizontalna in vertikalna spolna segregacija na področju zaposlovanja še vedno prevladujoč pojav, ki je med drugim posledica dejstva, da se delovnim mestom, ki štejejo za ženska, pripisuje manjša vrednost kot tistim, ki štejejo za moška, vztrajnega obstoja steklenih stropov, zaradi katerih ženske ne morejo doseči najvišjih in najbolje plačanih delovnih mest, ter čezmerne zastopanosti žensk v delu s krajšim delovnim časom, ki je slabše plačano kot delo s polnim delovnim časom; ker lahko kljub dejstvu, da je žensk z univerzitetno izobrazbo enako ali celo več kot moških, posledice spolnih stereotipov na izobraževanje, usposabljanje ter odločitve učencev v šoli vplivajo na njihove izbire skozi celotno življenje, posledično pa močno vplivajo na trg dela; ker so ženske zaradi prevladujočih družbenih stereotipov, ki predstavljajo nezdružljivost materinstva in dela s polnim delovnim časom, v zapostavljenem položaju, kar mlade ženske lahko odvrne od pridobivanja višje izobrazbe ali vlaganja v kariero;

Q.  ker je skupni kazalnik plačanega in neplačanega delovnega časa iz raziskave fundacije Eurofound o delovnih pogojih pokazal, da je delovni čas žensk na splošno daljši, kadar se seštejejo ure plačanega in neplačanega dela(34);

R.  ker moški in ženske v sektorjih, povezanih z blagom, storitvami ali kmetijstvom (vendar ne zgolj v teh), nimajo enakega dostopa do ekonomskih in finančnih virov, kot so sredstva, kapital, proizvodni viri in krediti;

S.  ker razlika v pokojninah v EU še vedno vztraja in je leta 2014 znašala nevzdržnih 40,2 %; ker je razlika posledica dolgotrajnega manj ugodnega položaja žensk, na primer nezmožnosti dostopa do številnih finančnih virov, kot so pravice iz socialnega varstva in pokojninski sistemi, ki spremljajo delo s polnim delovnim časom, do katerih številne ženske niso upravičene, saj običajno ostanejo pri delu s krajšim delovnim časom ali jim grozi prekinitev delovnega razmerja zaradi družinskih obveznosti;

T.  ker nekatere države članice EU ohranjajo neindividualizacijo davčnega in socialnega sistema; ker so zaradi teh razmer ženske odvisne od svojih zakoncev, saj so se jim morda dodelile le pravice, ki izhajajo iz njihovega razmerja do moških;

U.  ker se je skupni delež žensk v nacionalnih in zveznih parlamentih v preteklem desetletju zvišal le za približno 6 % in leta 2015 dosegel 29 %;

V.  ker so imele leta 2015 največje družbe, ki kotirajo na borzi, le 6,5 % predsednic in 4,3 % izvršnih direktoric;

W.  ker so upravni odbori agencij EU kljub zavezi EU k enakosti spolov pri odločanju daleč od uravnotežene zastopanosti spolov in se v njih kažejo vztrajni vzorci spolne segregacije, kjer je v povprečju 71 % članov upravnih odborov moških, zgolj enemu od treh upravnih odborov predseduje ženska, od 42 izvršnih direktorjev v agencijah EU pa jih je zgolj 6 žensk;

X.  ker več kot polovico umorjenih žensk ubijejo intimni partnerji, sorodniki ali družinski člani(35); ker je 33 % žensk v EU doživelo fizično in/ali spolno nasilje, 55 % pa spolno nadlegovanje, od tega 32 % na delovnem mestu; ker so ženske posebej izpostavljene spolnemu, fizičnemu in spletnemu nasilju, kibernetskemu nadlegovanju in zalezovanju;

Y.  ker je nasilje nad ženskami ena najbolj razširjenih oblik kršitev človekovih pravic na svetu, ki vpliva na vse ravni družbe, ne glede na starost, izobrazbo, dohodek, socialni položaj ter državo izvora ali stalno prebivališče, in je velika ovira za enakost žensk in moških; ker se feminicid v državah članicah ne zmanjšuje;

Z.  ker raziskave med prebivalstvom glede odnosa do nasilja nad ženskami kažejo zaskrbljujočo prevlado trenda, da se obtožuje žrtev, kar je lahko ena od posledic patriarhije; ker javni organi in druge institucije pogosto ne odločno obsodijo takega obnašanja;

AA.  ker so digitalni načini komunikacije prispevali k močno prisotnemu pojavu sovražnega govora in groženj proti ženskam in je 18 % žensk v Evropi od svoje mladosti že doživelo eno od oblik spletnega nadlegovanja, poleg tega je v Evropi devet milijonov žrtev spletnega nasilja; ker se pravosodni sistem ne odziva dovolj na nasilje nad ženskami na spletu; ker se storilci zlorab in kaznivih dejanj iz sovraštva zelo redko prijavijo, preiskujejo, sodno preganjajo in obsodijo;

AB.  ker je 23 % lezbijk in 35 % transspolnih oseb vsaj enkrat v zadnjih petih letih že doživelo fizični/spolni napad ali so jim grozili z nasiljem doma ali drugje (na cesti, v javnem prevoznem sredstvu, na delovnem mestu itd.);

AC.  ker je raziskava o položaju lezbijk, gejev, biseksualnih in transspolnih oseb v Evropski uniji pokazala, da se lezbijke, biseksualne in transspolne ženske spoprijemajo z izjemnim tveganjem diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti ali spolne identitete; ker se diskriminacija na podlagi spola delno prekriva z diskriminacijo na podlagi rase in narodnosti, vere, invalidnosti, zdravja, spolne identitete, spolne usmerjenosti in/ali socialno-ekonomskih razmer;

AD.  ker se slabšajo razmere za nekatere skupine žensk, ki se pogosto srečujejo z vrsto različnih težav in tveganj ter z visoko stopnjo diskriminacije;

AE.  ker se je leta 2015 število beguncev in prosilcev za azil na ozemlju EU povečalo kot še nikoli prej; ker je bila po navedbah UNHCR med temi begunci in prosilci za azil več kot polovica žensk in otrok ter ker so poročila o primerih nasilja nad begunskimi ženskami in otroci ter zlorab teh žensk in otrok, vključno s spolnim nasiljem, prihajala z vse begunske poti, tudi iz prenapolnjenih sprejemnih centrov v EU;

AF.  ker je 80 % registriranih žrtev trgovine z ljudmi žensk in deklic(36); ker je ugotavljanje identitete žrtev še vedno težavno ter ker je treba okrepiti podporo žrtvam in njihovo zaščito, vsa prizadevanja za preprečevanje trgovine pa morajo upoštevati tudi razlike med spoloma;

AG.  ker je eden od glavnih namenov trgovine z ljudmi spolno izkoriščanje in ker so ženske, ki so njene žrtve, prisiljene v zaporniško življenje in tiranijo z vsakodnevnim fizičnim in psihičnim nasiljem;

AH.  ker so spolno in reproduktivno zdravje ter pravice na tem področju temeljne človekove pravice in bistven element enakosti spolov ter samoodločanja in ker bi jih bilo treba vključiti v zdravstveno strategijo EU;

AI.  ker se žensko zdravje nikoli ne bi smelo ogrožati zaradi ugovora vesti ali osebnih prepričanj;

AJ.  ker je bilo ugotovljeno, da pri uporabi prava EU o enakosti spolov v državah članicah obstajajo posamezne težave, povezane s prenosom in uporabo ustreznih direktiv, na primer vsebinske pomanjkljivosti zakonodaje, ki jo nacionalna sodišča nedosledno uporabljajo, pomembno pa je tudi, da prevladuje splošno pomanjkanje ozaveščenosti o načelih in pravu enakosti(37);

AK.  ker se zlasti direktive EU o enakosti spolov ne izvajajo ustrezno v številnih državah članicah, ki transspolnih oseb ne varujejo pred diskriminacijo na področju dostopa do zaposlitve in dostopa do blaga ter storitev;

AL.  ker so institucionalni mehanizmi za enakost spolov v nacionalnih vladnih strukturah pogosto odrinjeni na rob, razdeljeni med različna področja politike, oteženi zaradi zapletenih in vse večjih pooblastil ter zanje ni ustreznega osebja, usposabljanja, podatkov in zadostnih virov, prav tako pa od političnega vodstva ne dobivajo dovolj podpore(38);

AM.  ker je pomanjkanje celovitih in zanesljivih podatkov, razčlenjenih po spolu, stalen problem, zaradi katerega prihaja do dvoumnosti in ki izkrivlja sliko razmer na področju enakosti spolov, zlasti glede nasilja nad ženskam in nasilja na podlagi spola; ker z zbiranjem tovrstnih podatkov ne bi pridobili le jasnega pregleda nad stanjem, ampak bi tudi opozorili na vprašanja, ki zahtevajo takojšnjo pozornost;

AN.  ker imajo socialni partnerji pomembno vlogo pri doseganju ciljev na področju enakosti spolov, saj imajo ključno vlogo pri oblikovanju trga dela in socialnih razmer zaradi vključenosti v oblikovanje politik in kolektivna pogajanja na različnih ravneh, čeprav je jasno, da je specifična vloga, ki jo imajo v različnih državah in sistemih odnosov med delodajalci in delojemalci, zelo odvisna od nacionalnih tradicij in organizacijske moči(39);

AO.  ker podatki iz raziskave Eurobarometer za leto 2016 kažejo, da si 55 % Evropejcev želi več posredovanja EU na področju enakega obravnavanja moških in žensk; ker obveznost Komisije, da doseže enakost spolov v skladu s pogodbama, ni odvisna od raziskav;

1.  je zelo zaskrbljen, ker glede na indeks enakosti spolov za leto 2015 Evropskega inštituta za enakost spolov EU ostaja šele na polovici poti do enakosti spolov; močno obžaluje, da so status in profil enakosti spolov ter boj proti diskriminaciji na podlagi spola očitno vse manj pomembni, kot politični cilj so odrinjeni na rob, kot pomembno področje politike pa ogroženi, zlasti v okviru reakcij proti pravicam žensk, oseb LGBTI ter spolnega in reproduktivnega zdravja po vsej Evropi, ter meni, da je treba razmisliti o vzrokih za ta trend in ponovno pregledati sedanje strategije, orodja in pristope, ki se uporabljajo na področju enakosti spolov;

2.  poudarja, da se je EU dolžna boriti proti socialni izključenosti in diskriminaciji na podlagi Pogodbe o Evropski uniji in da Pogodba o delovanju Evropske Unije zavezuje EU k odpravi neenakosti in spodbujanju enakosti moških in žensk; poudarja, da načelo enakosti spolov ne posega v pravico do ohranitve ali sprejetja ukrepov, ki zagotavljajo konkretne koristi za premalo zastopani spol v skladu s členom 23 Listine EU o temeljnih pravicah;

3.  poziva Komisijo, naj enakost spolov vključi v proračune ter oblikovanje politik, pa tudi v izvajanje ukrepov in programov EU, ter naj pripravi oceno učinka na enakost spolov pri oblikovanju vsake nove politike, da bi tako zagotovila skladnejši in z dokazi podprt politični odziv EU na izzive v zvezi z enakostjo spolov; poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe na nacionalni ravni;

4.  poziva Komisijo, naj pripravi obsežnejšo oceno učinka zmanjšanja javne porabe za pravice žensk in enakost spolov v državah članicah ter sprejme ukrepe za obravnavanje tega učinka;

5.  obžaluje, da načelo enakosti spolov ni vključeno v strategijo Evropa 2020, in poziva, naj se načelo splošno in poudarjeno vključi vanjo, naj obravnava strukturne vzroke za revščino žensk, zlasti v postopku oblikovanja priporočil za posamezne države v okviru evropskega semestra, in naj se v letni pregled rasti vključijo posebne politične smernice za zmanjšanje neenakosti spolov;

6.  opaža presek med spolom in drugimi vzroki za diskriminacijo ter nesorazmerne učinke večplastne diskriminacije na ženskah; poudarja, da je nujen boj proti revščini žensk, zlasti starejših, samohranilk, žensk žrtev nasilja na podlagi spola, invalidk, migrantk, begunk in prosilk za azil ter pripadnic manjšin; spodbuja države članice, naj sodelujejo z regionalnimi in lokalnimi oblastmi, organi kazenskega pregona, nacionalnimi organi za enakost in organizacijami civilne družbe za boljše spremljanje preseka med spolom in drugimi vzroki za diskriminacijo in za izvajanje učinkovitejših strategij vključevanja z učinkovitejšo rabo virov za socialno politiko, nenazadnje tudi Evropskega socialnega sklada in strukturnih skladov;

7.  podpira poziv Sveta k novi pobudi Komisije, ki bi določila strategijo za enakost spolov v obdobju 2016-2020, vključujoč transspolne in interseksualne osebe, ter k okrepitvi statusa strateških prizadevanj na področju enakosti spolov, pri čemer bi bilo treba zagotoviti tesno povezavo s strategijo Evropa 2020 in upoštevati agendo ZN za trajnostni razvoj do leta 2030;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo politike in povečajo naložbe, ki podpirajo zaposlovanje žensk na kakovostnih delovnih mestih v vseh sektorjih, in se z ukrepi borijo proti negotovim oblikam dela;

9.  spodbuja države članice, naj podpirajo pobude, ukrepe in dejavnosti za pomoč in svetovanje ženskam, ki želijo postati podjetnice;

10.  poziva Komisijo, naj vidik spola poveže z makroekonomsko politiko in sprejme inovativne ukrepe, da bi se izboljšale enake možnosti med spoloma na področju dela in družinskih obveznosti;

11.  ugotavlja, da se z enakopravno udeležbo žensk in moških na trgu dela ter boljšimi in pravičnejšimi plačami za ženske ne bi zgolj izboljšala ekonomska neodvisnost žensk, temveč bi se tudi občutno povečal gospodarski potencial EU, hkrati pa bi se utrdil njen pravičen in vključujoč značaj; opozarja, da bi po napovedih OECD popolna uskladitev stopnje delovne aktivnosti privedla do 12,4-odstotnega povečanja BDP na prebivalca do leta 2030;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj spremljajo kršitve pravic delavcev, zlasti delavk, ki vse pogosteje delajo na slabo plačanih delovnih mestih in so diskriminirane, ter naj ukrepajo proti kršitvam; poleg tega naj sprejmejo politiko in ukrepe za opredelitev trpinčenja na delovnem mestu, varovanje pred tem pojavom, nudenje informacij o njem ter spopadanje z njim, vključno z nadlegovanjem nosečih delavk ali zapostavljanjem po vrnitvi s porodniškega dopusta ali pri prijavi za zaposlitev; poziva Komisijo in države članice, naj za oba spola zberejo podatke o razlikah v plačah in pokojninah z upoštevanjem spola in starševstva;

13.  poudarja, da je izobrazba pomembno sredstvo, ki ženskam omogoča polno vključevanje v družbeni in gospodarski razvoj; poudarja, da so ukrepi vseživljenjskega učenja ključnega pomena za to, da si ženske pridobijo znanja in spretnosti, ki jim lahko omogočijo ponovno zaposlitev oziroma izboljšanje delovnega mesta, plače in delovnih pogojev; poziva Komisijo, naj podpira pobude, ki ponujajo podporo pri izvajanju programov strokovnega izobraževanja za ženske, s katerimi se te spodbujajo k visokošolskem izobraževanju na področju znanosti, tehnologije in informacijske tehnologije, pri razvijanju programov usposabljanja o enakosti spolov za pedagoške delavce in pri preprečevanju širjenja stereotipov prek učnih načrtov in pedagoškega gradiva; poziva univerze in raziskovalne ustanove, naj sprejmejo politiko na področju enakosti spolov z upoštevanjem smernic, ki jih je razvil Evropski inštitut za enakost spolov ob sodelovanju s Komisijo (orodje GEAR za enakost spolov v akademskem svetu in na področju raziskav);

14.  poziva države članice, naj vprašanja enakosti spolov, seksizma in spolnih stereotipov obravnavajo na vseh ravneh svojih izobraževalnih sistemov in zagotovijo, da bo izobraževanje za spoštovanje temeljnih pravic in svoboščin ter za enake pravice in možnosti za ženske in moške eden od ciljev njihovega izobraževalnega sistema ter da bo med načeli kakovosti njihovega izobraževalnega sistema odprava ovir za resnično enakost med ženskami in moškimi ter spodbujanje polne enakosti spolov;

15.  poziva Komisijo naj v tesnem sodelovanju z državami članicami predlaga ambiciozen in celovit sveženj zakonodajnih in nezakonodajnih ukrepov o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja kot del programa Komisije za leto 2017 ob upoštevanju napovedanega evropskega stebra socialnih pravic in vključujoč revizijo direktiv o materinskem dopustu 92/85/EGS in direktive o starševskem dopustu 2010/18/EU ter predloge za direktive o očetovskem dopustu in dopustu za oskrbo, da bi spodbudili enako izkoriščanje dopusta s strani moških in žensk v vseh skupinah delavcev;

16.  z zadovoljstvom ugotavlja, da je v obdobju 2014–2015 veliko držav članic spremenilo politiko in/ali zakonodajo o starševskem dopustu ter vpeljalo neprenosljivost pravice do dopusta, obvezno naravo očetovskega dopusta, daljši očetovski dopust in/ali bonus, če si starša delita ali enakopravno delita dopust, kar krepi starševske pravice, zagotavlja večjo enakost med ženskami in moškimi ter ustreznejšo delitev odgovornosti za nego, oskrbo in gospodinjstvo ter veča možnosti žensk za polno udeležbo na trgu dela; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi bodo moške spodbujale k enaki delitvi gospodinjskih opravil ter oskrbe in nege otrok ali drugih vzdrževanih družinskih članov;

17.  poziva Eurofund, naj še naprej razvija dejavnosti za spremljanje kakovosti zaposlovanja in delovnega življenja prek evropske raziskave o delovnih razmerah ki temelji na konceptu, da se kakovost delovnega mesta oblikuje glede na zaslužek, možnosti, kakovost delovnega časa, uporabo spretnosti in diskrecijsko pravico, socialno okolje, fizično tveganje in intenzivnost dela; poleg tega fundacijo poziva, naj razvije raziskave o politikah, sporazumih med socialnimi partnerji in praksah družb, ki podpirajo boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, ter o tem, kako gospodinjstva, kjer sta oba partnerja zaposlena, skupaj razporejajo delovni čas, in kako jih je mogoče najbolje podpreti;

18.  poziva države članice, ki še niso sprejele ukrepov za individualizacijo pravic na področju politike socialne enakosti, zlasti v davčnih sistemih, naj to storijo, da bi odpravile finančne spodbude za zakonca, ki zasluži manj, da se umakne s trga dela ali sprejme zaposlitev s krajšim delovnim časom;

19.  čestita državam članicam, ki so dosegle oba barcelonska cilja; spodbuja Portugalsko, Nizozemsko, Luksemburg, Finsko, Italijo, Malto in Estonijo, naj dosežejo še drugi cilj, ter poziva Poljsko, Hrvaško in Romunijo, ki so še daleč od doseganja obeh ciljev, naj si bolj prizadevajo za zagotavljanje formalnega otroškega varstva, da bi pripomogle k boljšemu usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja delavcev; poudarja, da sedanje ugotovitve močno nakazujejo, da bomo z naložbami v varstvo in nego otrok in starejših izboljšali udeležbo žensk v delovni sili za polni delovni čas in jim omogočili boljše lokalno in socialno vključevanje:

20.  ponovno poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za jamstvo za otroke, po katerem bo imel vsak evropski otrok, ki je ogrožen zaradi revščine, dostop do brezplačnega zdravstvenega varstva, brezplačnega izobraževanja, brezplačnega otroškega varstva, dostojnega stanovanja in ustrezne prehrane; poudarja, da mora tovrstna politika obravnavati položaj žensk in deklet, zlasti v ranljivih in marginaliziranih skupnostih; ugotavlja, da je treba v pobudo jamstva za mlade vključiti vidik enakosti spolov;

21.  obžaluje, da še vedno obstajajo razlike v plačilu med spoloma, ter poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj nujno ukrepajo in jih odpravijo;

22.  opaža, da je prvi korak v boju proti razlikam v plačilu med spoloma vzpostavitev preglednosti na ravni plačil, in z navdušenjem ugotavlja, da so številna podjetja uvedla prakso analiziranja in objavljanja razlik v plačilu med uslužbenci in uslužbenkami; poziva vsa gibanja zaposlenih in sindikalna gibanja, naj pripravijo operativna orodja za ocenjevanje posameznih delovnih mest in jih uveljavijo, da bo mogoče opredeliti enako plačilo za enako delo in delo enake vrednosti; poleg tega poziva države članice, naj redno izvajajo vzporejanje plač in objavljajo podatke ter naj podjetja pozivajo k uvedbi notranjih mehanizmov za ugotavljanje razlik v plačilu;

23.  pozdravlja, da Komisija področje enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti obravnava kot eno poglavitnih področij za ukrepanje in v tem kontekstu poziva k prenovitvi direktive o enakem obravnavanju iz leta 2006;

24.  obsoja, da se je razlika v pokojninah med spoloma v več kot polovici držav članic povečala; spodbuja Ciper, Nemčijo in Nizozemsko, naj zmanjšajo skoraj 50-odstotno razliko med pokojninami moških in žensk; poziva Malto, Španijo, Belgijo, Irsko, Grčijo, Italijo in Avstrijo, naj odpravijo razliko med spoloma glede pokojninskega zavarovanja, saj od 11 % do 36 % žensk v teh državah nima dostopa do pokojnine;

25.  čestita vladi Švedske, ker je dosegla enako zastopanost spolov, ter Sloveniji in Franciji, ker sta dosegli tako rekoč enako zastopanost, ter spodbuja Madžarsko, Slovaško in Grčijo, ki so sestavile vlade brez žensk,(40) naj zagotovijo ustrezno zastopanost žensk na vseh ravneh političnega in gospodarskega odločanja; poziva države članice, naj zagotovijo enako zastopanost spolov na visokih položajih v vladi, javnih institucijah in organih ter na volilnih seznamih ter s tem enako zastopanost v lokalnih svetih in v regionalnih in nacionalnih parlamentih, pa tudi v Evropskem parlamentu; poudarja, da je iz različnih študij razvidno, da bi se lahko z ustreznimi zakonodajnimi ukrepi hitro spremenila zastopanost spolov na političnem prizorišču; se strinja z mnenjem Komisije, da mora kvotam, če naj bodo te učinkovite, slediti zakonodaja v zvezi z vrstnim redom na seznamih kandidatov in ustrezne sankcije v primeru kršitev;

26.  poudarja, da je očitna nezadostna zastopanost žensk na izvoljenih in imenovanih političnih položajih na ravni EU in držav članic demokratični deficit, ki ogroža verodostojnost odločanja na ravni EU in nacionalni ravni;

27.  poziva institucije EU, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da v kolegiju komisarjev in na visokih položajih v vseh institucijah, agencijah, inštitutih in organih EU zagotovijo enakost spolov;

28.  zaskrbljeno ugotavlja, da je leta 2015 večina držav ostala pod povprečjem EU, kar zadeva stopnjo zastopanosti žensk v upravnih odborih velikih družb, ki kotirajo na borzi, v primerjavi z letom 2010; ceni pa splošni napredek, zlasti v Franciji, Italiji, Združenem kraljestvu, Belgiji in na Danskem;

29.  ponovno poziva Svet, naj kot prvi korak k enaki zastopanosti spolov v javnem in zasebnem sektorju hitro sprejeme direktivo o uravnoteženi zastopanosti spolov med neizvršnimi direktorji družb, ki kotirajo na borzi (direktiva o zastopanosti žensk v upravnih odborih); ugotavlja, da najotiplivejši napredek (od 11 % leta 2010 do 22,7 % leta 2015) beležijo v državah članicah, ki so sprejele zavezujočo zakonodajo o kvotah v upravnih odborih(41);

30.  obžaluje dejstvo, da je le ena država članica dosegla enako zastopanost spolov na najvišjih položajih v visokošolskih ustanovah, obenem pa pozdravlja, da se zastopanost žensk na teh položajih na splošno izboljšala;

31.  odločno poziva države članice, naj preprečujejo vse vrste nasilja nad ženskami in nasilja na podlagi spola in se nanje odzovejo ter naj sprejmejo nadaljnje strategije za preprečevanje, zagotovijo široko razpoložljivost posebnih podpornih in zaščitnih storitev, da bodo imele dostop do njih vse žrtve, ter naj v okviru poročila o izvajanju direktive o pravicah žrtev leta 2017 posebno pozornost namenijo pravicam žrtev, vezanih na spol, tudi v povezavi z njihovo spolno identiteto in spolnim izrazom; poziva Svet, naj uporabi premostitveno klavzulo in soglasno sprejme sklep o vključitvi nasilja na podlagi spola med področja kaznivih dejanj iz člena 83(1) PDEU; poziva Komisijo, naj vzpostavi evropski register evropske odredbe o zaščiti, ki bo dopolnjeval zakonodajo EU o zaščiti žrtev;

32.  odločno ponavlja, da oblike nasilja in diskriminacije na podlagi spola, med drugim posilstvo in spolno nasilje, spolno nadlegovanje, pohabljanje ženskih spolnih organov, dogovorjene poroke in nasilje v družini, zelo teptajo človekovo dostojanstvo; poziva Komisijo in države članice, naj uvedejo politike ničelne tolerance za vse oblike nasilja, vključno z nasiljem v družini, ki ga žrtve nerade prijavijo, saj so nasilneži njihovi partnerji ali družinski člani; poziva države članice, naj izpostavijo položaj invalidk kot žrtev nasilja v družini, ki pogosto ne morejo pobegniti iz nasilnega razmerja;

33.  pozdravlja napredek držav članic pri podpisu konvencije o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter boju proti njima (Istanbulska konvencija), ki je prvi pravno zavezujoč instrument s tega področja na mednarodni ravni; in poziva 14 držav članic, ki te konvencije še niso ratificirale, naj to nemudoma storijo; pozdravlja predlog Komisije iz marca 2016 o pristopu EU h tej konvenciji; poziva Svet in Komisijo, naj pospešita pogajanja o podpisu in sklenitvi Istanbulske konvencije, in podpira pristop k njej brez zadržkov in na široki podlagi; poleg tega poziva Komisijo, naj sprejme opredelitev nasilja na podlagi spola v skladu z določbami Direktive 2012/29/EU in čim prej predstavi celovito evropsko strategijo za preprečevanje nasilja na podlagi spola in boj proti njemu, ki naj vsebuje zavezujoč zakonodajni akt;

34.  pozdravlja prakso Eurostata ter nacionalnih sodnih organov in policije, da sodelujejo pri izmenjavi podatkov, da bi osvetlili obžalovanja vredno nasilje na podlagi spola v EU, ter jih poziva, naj to postane stalna praksa, v okviru katere naj v sodelovanju z Evropskim inštitutom za enakost spolov na letni ravni spremljajo pojav kaznivih dejanj, katerih žrtve so ženske;

35.  poudarja tesno povezavo med stereotipi in precejšnjim porastom primerov nadlegovanja žensk in seksizma na spletu in v socialnih medijih, ki povzročajo nove oblike nasilja nad ženskami in dekleti, kot so kibernetsko ustrahovanje in nadlegovanje, uporaba ponižujočih slik na spletu in širjenje zasebnih fotografij in videoposnetkov prek socialnih medijev brez privolitve udeleženih oseb; poudarja, da se je treba proti temu boriti že od zgodnje mladosti; poudarja, da lahko do tega prihaja, če javni organi in druge institucije, ki naj bi ustvarjale spolno nevtralno okolje in obsojale seksizem, ne zagotavljajo zaščite;

36.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse pravne in pravosodne ukrepe za boj proti pojavu nasilja nad ženskami na spletu; zlasti poziva EU in države članice, naj v okviru celovite evropske strategije za preprečevanje nasilja na podlagi spola in boj proti njemu združijo moči in ustvarijo okvir, v katerem bodo nove oblike nasilja na spletu priznane kot kazniva dejanja, ter uvedejo psihološko podporo za ženske in dekleta, ki so žrtve nasilja na spletu; poziva, naj se opravi ocena učinka strategije EU za kibernetsko varnost in Evropskega centra za boj proti kibernetski kriminaliteti (Europol) na enakost spolov, da se v okviru njihovega dela upoštevajo ta vprašanja in sprejme razsežnost spola;

37.  ponovno poziva Komisijo, naj ustanovi evropski center za spremljanje seksističnega nasilja (po zgledu Evropskega inštituta za enakost spolov), ki ga bo vodil evropski koordinator za preprečevanje nasilja nad ženskami in dekleti;

38.  poziva Komisijo in države članice, naj vključijo ukrepe za zaščito žensk in oseb LGBTI pred nadlegovanjem na delovnem mestu; poziva Komisijo, naj revidira veljavni okvirni sklep Sveta o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi(42), da bo vključeval seksizem, kazniva dejanja iz sovraštva in spodbujanje k sovraštvu zaradi spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnih značilnosti;

39.  obsoja dejstvo, da se v večini držav EU pri obojespolnih dojenčkih še vedno izvajajo kirurški posegi za t. i. normalizacijo genitalij, čeprav medicinsko niso nujni; poziva države članice, naj preprečijo te medicinske posege brez svobodne in informirane privolitve posameznika, pri katerem naj bi se ta poseg izvedel;

40.  ugotavlja, da so interseksualne osebe na Malti in v Grčiji zaščitene pred diskriminacijo na podlagi spolnih značilnosti; poziva države članice, naj pri prenosu direktiv EU o enakosti spolov v svojo zakonodajo med razloge za diskriminacijo vključijo spolno identiteto in spolne karakteristike;

41.  poudarja, da oblike nasilja in diskriminacije na podlagi spola, med drugim posilstvo in spolno nasilje, pohabljanje ženskih spolnih organov, prisilne poroke, nasilje v družini, t. i. kazniva dejanja iz časti in diskriminacija na podlagi spola, ki jo odobrava država, pomenijo preganjanje in bi morale biti utemeljen razlog za prošnjo za azil v EU; podpira k vzpostavitvi varnih in zakonitih poti za vstop v EU; poudarja, da je pri ženskah in dekletih še posebej velika nevarnost, da jih izkoristijo tihotapci;

42.  ponovno poziva države članice, naj takoj odpravijo pridržanje otrok, nosečnic in doječih mater ter žrtev posilstva, spolnega nasilja in trgovine z ljudmi, na voljo pa naj jim bo ustrezna psihološka in zdravstvena podpora, ki naj jo zagotavljajo strokovnjaki, ki ustrezno upoštevajo različnost spolov, kot so psihologi, socialni delavci, zdravstveni tehniki in zdravniki, ki so bili deležni ustreznega usposabljanja za te nujne primere; želi spomniti, da bi bilo treba beguncem, ki so žrtve nasilja na podlagi spola ali (domnevne) spolne usmerjenosti ali spolne identitete, pravočasno zagotoviti podporo v vseh fazah migracijskega procesa, vključno z njihovo takojšnjo preselitvijo v primeru, da jim ni mogoče zagotoviti varnosti, kakovostno podporo na področju duševnega zdravja in takojšnjim priznanjem njihove spolne identitete skozi ves azilni postopek kot ukrep za preprečevanje nasilja;

43.  ponavlja, da je treba pri preprečevanju trgovine z ljudmi, ki je ena najdonosnejših dejavnosti organiziranega kriminala, in boju proti njej dosledno spremljati vidik spola, ko gre za izvajanje zakonodaje EU za preprečevanje trgovine z ljudmi, ter ponovno poziva Komisijo, naj pri svojem ocenjevanju skladnosti držav članic z direktivo in njenega izvajanja še naprej spremlja ta vidik, pri tem pa zagotovi izpolnjevanje obveznosti in časovnega razporeda poročanja, kot je določeno z direktivo;

44.  poziva Komisijo, naj zagotovi finančno in logistično podporo državam članicam, ki sodelujejo v boju proti trgovini z ljudmi, zlasti Italiji in Grčiji, ki sta se v sedanji migracijski krizi znašle na prvi bojni črti pri reševanju teh nujnih razmer;

45.  poziva h krepitvi prizadevanj na nacionalni ravni in ravni EU v boju proti stereotipom in diskriminaciji na podlagi spola, in sicer s kampanjami ozaveščanja vseh družbenih slojev s poudarkom na nestereotipnem prikazovanju žensk in deklet ter moških in fantov; poziva države članice, naj sprejmejo pozitivne pobude, kot so strategije za spodbujanje žensk, da se odločajo za poklicno pot in poklice, v katerih so ženske premalo zastopane, moških pa, da prevzamejo pošten delež družinskih in gospodinjskih nalog, ali za povečanje razumevanja moških o tem, kako nasilje, vključno s trgovino z ljudmi za namene spolnega izkoriščanja, prisilne poroke in prisilno delo, prizadene ženske, moške in otroke in ogroža enakost spolov, poleg tega naj sprejmejo ukrepe za zmanjšanje povpraševanja po ženskah in otrocih, ki so žrtve trgovine z ljudmi, s kampanjami obveščanja;

46.  ponavlja, da morajo imeti ženske nadzor nad svojim spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami; poziva države članice, naj ženskam zagotovi enostaven dostop do prostovoljnega načrtovanja družine in celotnega sklopa storitev na področju reproduktivnega in spolnega zdravja, vključno s kontracepcijo in varnim ter zakonitim splavom; poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo ukrepe za ozaveščanje javnosti, da bodo moški in ženske povsem seznanjeni s svojimi pravicami in odgovornostjo, kar zadeva spolne in reproduktivne zadeve;

47.  opozarja na naraščajoči trend pretirane uporabe klavzule ugovora vesti, zaradi česar je dostop do storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja oviran; poziva države članice, naj zagotovi, da te klavzule ne bodo ovirale dostopa pacientov do zakonitega zdravstvenega varstva;

48.  meni, da odrekanje življenjsko pomembnih storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, vključno s splavom, pomeni grobo kršitev temeljnih človekovih pravic;

49.  poudarja pomen dejavnih politik preprečevanja, izobraževanja in obveščanja, namenjenih najstnikom, mladim in odraslim, da se zagotovi dobro spolno in reproduktivno zdravje državljanov EU in preprečijo spolno prenosljive bolezni ter neželene nosečnosti;

50.  spodbuja pristojne organe v državah članicah, naj enakost spolov spodbujajo v splošnih izobraževalnih programih o spolnosti in medsebojnih odnosih, kjer se bodo dekleta in fantje učili o odnosih, ki gradijo na privolitvi, spoštovanju in obojestranskosti, pa tudi v športu in prostočasnih dejavnostih, kjer lahko stereotipi in pričakovanja na podlagi spola vplivajo na samopodobo, zdravje, pridobitev strokovnega znanja, intelektualni razvoj, družbeno vključenost in oblikovanje identitete deklic in dečkov;

51.  poudarja pomen spodbujanja moških, da polno sodelujejo v vseh ukrepih za doseganje enakosti spolov, in opredelitve vseh okvirov, v katerih je mogoče doseči veliko število moških, zlasti institucije, sektorje in združenja, v katerih prevladujejo, da se moške senzibilizira glede njihove vloge in odgovornosti pri spodbujanju enakosti spolov in se podpre načelo skupne moči in odgovornosti žensk in moških na delovnem mestu, v skupnosti, zasebnosti ter širši nacionalni in mednarodni skupnosti;

52.  poziva države članice, naj spremljajo primere, ko mediji in oglaševalska industrija spodbujajo seksualizacijo žensk in njihovo obravnavanje kot tržno blago ter ženske stereotipe mladosti, lepote in spolne privlačnosti pogosto prikazujejo kot zgled za uspeh v družbi; poziva Komisijo, naj v primeru, da države članice kršijo direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah, pravno ukrepa in naj spodbuja dobro prakso v javnih in zasebnih medijskih podjetjih; poziva medije in oglaševalsko industrijo, naj spoštujejo dostojanstvo žensk in zagotovijo njihovo prikazovanje brez stereotipov in diskriminacije v skladu z obstoječo raznolikostjo med njimi; poleg tega jih poziva, naj pozornost namenijo zdravemu življenjskemu slogu, različnim družinskim modelom in načinom življenja;

53.  želi spomniti na zaveze, o katerih sta se dogovorili EU in Skupnost latinskoameriških in karibskih držav (CELAC) v akcijskih načrtih 2013 in 2015 v zvezi z odpravo nasilja nad ženskami, in je zaskrbljen, ker se sedmo poglavje o spodbujanju enakosti spolov ne izvaja; poziva države članice in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj sodelujejo ter dodelijo ekonomske in institucionalne vire, da zagotovijo uresničevanje priporočil o spodbujanju enakosti spolov, dogovorjenih v akcijskih načrtih, zlasti kar zadeva odpravo vseh oblik nasilja v skladu s konvencijo iz Belém do Pará, Istanbulsko konvencijo in konvencijo CEDAW;

54.  poudarja, da po podatkih raziskav podnebne spremembe bolj vplivajo na ženske kot moške, saj ženske v revščini pogosteje nosijo večje breme; meni, da morajo ženske dejavno sodelovati v podnebni politiki in ukrepih;

55.  poziva Komisijo, naj pripravi splošno strategijo za trajnostni razvoj, ki bo zajemal vsa pomembna področja notranje in zunanje politike, in naj razvije učinkovite mehanizme spremljanja, pregledovanja in prevzemanja odgovornosti za izvajanje agende 2030, vključno z njenimi cilji in kazalniki o enakosti spolov, pravicah žensk in krepitvi vloge žensk;

56.  poziva Komisijo, naj učinkoviteje spremlja izvajanje veljavne zakonodaje EU s področja enakosti spolov v državah članicah, pri čemer poudarja, da mora v primeru neizvajanja ustrezne zakonodaje začeti postopek za ugotavljanje kršitev;

57.  obžaluje, da kljub medinstitucionalni izjavi o zagotavljanju vključevanja načela enakosti spolov, priloženi večletnemu finančnemu okviru, še vedno ni bil sprejet ukrep v zvezi s pripravo proračuna ob upoštevanju vidika spola; v zvezi s tem poudarja, da je treba pozorno spremljati, kako so se načela skupne izjave izvajala v okviru letnih proračunskih postopkov, in poziva, naj se pristojnemu odboru v postopku pregleda večletnega finančnega okvira podeli formalna vloga;

58.  poziva vlade držav članic, naj zagotovijo trajni obstoj organov z nalogo oblikovanja, usklajevanja in izvajanja politik za enakost spolov ter jim namenijo ustrezna sredstva, kar bo glavni pokazatelj, da so zavezane spodbujanju enakosti spolov;

59.  poziva, naj institucije EU v nadzorni sistem prihodnjega mehanizma EU za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice vključijo posebne kazalnike za enakost spolov, vključno z indeksom enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov;

60.  poziva Komisijo, naj razvije širšo strategijo za enakost spolov, vključno s horizontalno direktivo proti diskriminaciji, da bi odpravili vse oblike diskriminacije na podlagi spola; zato poziva Svet, naj čim prej oblikuje skupno stališče o predlogu direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost, spol ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426), ki je blokirana, odkar je Parlament sprejel svoje stališče dne 2. aprila 2009(43); ponovno poziva Svet, naj med dejavnike diskriminacije vključi spol;

61.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in vladam držav članic.

(1) UL L 315, 14.11.2012, str. 57.
(2) UL L 101, 15.4.2011, str. 1.
(3) UL C 70 E, 8.3.2012, str. 162.
(4) UL L 204, 26.7.2006, str. 23.
(5) UL L 373, 21.12.2004, str. 37.
(6) UL L 353, 28.12.2013, str. 7.
(7) UL L 180, 15.7.2010, str. 1.
(8) UL L 68, 18.3.2010, str. 13.
(9) UL L 348, 28.11.1992, str. 1.
(10) UL L 359, 19.12.1986, str. 56.
(11) UL L 6, 10.1.1979, str. 24.
(12) UL C 341 E, 16.12.2010, str. 35.
(13) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 65.
(14) UL C 251 E, 31.8.2013, str. 1.
(15) UL C 316, 30.8.2016, str. 2.
(16) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0105.
(17) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0042.
(18) UL C 407, 4.11.2016, str. 2.
(19) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0126.
(20) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0312.
(21) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0073.
(22) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0203.
(23) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0235.
(24) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0338.
(25) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0360.
(26) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0072.
(27) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0227.
(28) ISBN 978-92-79-29898-1
(29) UL L 59, 2.3.2013, str. 5.
(30) http://www.un.org/womenwatch/daw/csw/csw48/ac-men-auv.pdf
(31) ISBN 978-92-79-36171-5.
(32) Poročilo Eurofound (2016) z naslovom The gender employment gap: challenges and solutions (Razlika v stopnji zaposlenosti med spoloma: izzivi in rešitve).
(33) Poročilo Eurofounda (2015) z naslovom Promoting uptake of parental and paternity leave among fathers in the European Union (Spodbujanje koriščenja starševskega in očetovskega dopusta med očeti v Evropski uniji).
(34) Eurofound (2015): First findings: Sixth European Working Conditions Survey (Prve ugotovitve: šesta evropska raziskava o delovnih razmerah).
(35) http://ec.europa.eu/eurostat/web/crime/database
(36) Poročilo Eurostata z naslovom Trafficking in human beings (Trgovina z ljudmi), izdano leta 2015.
(37) Evropska mreža pravnih strokovnjakov za enakost spolov in nediskriminacijo: A comparative analysis of gender equality law in Europe 2015 (Primerjalna analiza prava o enakosti spolov v Evropi leta 2015).
(38) Evropski inštitut za enakost spolov (2014): Effectiveness of institutional mechanisms for the advancement of gender equality. Review of the implementation of the Beijing platform for action in the EU Member States (Učinkovitost institucionalnih mehanizmov za spodbujanje enakosti spolov. Pregled izvajanja Pekinških izhodišč za ukrepanje v državah članicah EU).
(39) Poročilo Eurofound (2014): Social partners and gender equality in Europe (Socialni partnerji in enakost spolov v Evropi).
(40) Spremembe v letih 2014 in 2015.
(41) Bilten Evropske komisije iz oktobra 2015 z naslovom Gender balance on corporate boards – Europe is cracking the glass ceiling (Uravnotežena zastopanost spolov v upravnih odborih podjetij – Evropa razbija t. i. stekleni strop) Evropska komisija, DG JUST, Women in economic decision-making in the EU: Progress report: A Europe 2020 initiative(Zastopanost žensk pri gospodarskem odločanju v EU: Poročilo o napredku: pobuda Evropa 2020), 2012; Aagoth Storvik in Mari Teigen, Women on Board: The Norwegian Experience (Ženske v upravnih odborih: norveška izkušnja), junij 2010.
(42) UL L 328, 6.12.2008, str. 55.
(43) UL C 137 E, 27.5.2010, str. 68.


Enako obravnavanje moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi
PDF 445kWORD 58k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2017 o uporabi Direktive Sveta 2004/113/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (2016/2012(INI))
P8_TA(2017)0074A8-0043/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 19(1) in člena 260 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2004/113/ES z dne 13. decembra 2004 o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi(1),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o uporabi Direktive Sveta 2004/113/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (COM(2015)0190),

–  ob upoštevanju smernic Komisije z dne 22. decembra 2011 za uporabo Direktive Sveta 2004/113/ES na področju zavarovanja v skladu s sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi C-236/09 (Test-Achats)(2),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 1. marca 2011 v zadevi C-236/09 (Test-Achats)(3),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, zlasti njenega člena 3, v katerem je „spol“ opredeljen kot „družbeno oblikovane vloge, vedenje, dejavnosti in lastnosti, ki v posamezni družbi veljajo kot primerni za ženske in moške“,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Evropska agenda za sodelovalno gospodarstvo (COM(2016)0356),

–  ob upoštevanju študije European Implementation Assessment on Gender Equal Access to Goods and Services – Directive 2004/113/EC (Evropska ocena izvajanja načela enakosti spolov pri dostopu do blaga in storitev – Direktiva 2004/113/ES), ki jo je januarja 2017 pripravila Služba Evropskega parlamenta za raziskave(4),

–  ob upoštevanju poročila mreže Equinet iz novembra 2014 z naslovom Equality Bodies and the Gender Goods and Services Directive (Organi za enakost in direktiva o enakem dostopu moških in žensk do blaga in storitev),

–  ob upoštevanju poročila Evropske mreže pravnih strokovnjakov s področja enakosti spolov iz leta 2014 z naslovom Gender Equality Law in 33 European Countries: How are EU rules transposed into national law? (Pravo o enakosti spolov v 33 evropskih državah: Kako so predpisi EU preneseni v nacionalno pravo?),

–  ob upoštevanju poročila Evropske mreže pravnih strokovnjakov s področja enakosti spolov iz julija 2009 z naslovom Sex Discrimination in the Access to and Supply of Goods and Services and the Transposition of Directive 2004/113/EC (Diskriminacija na podlagi spola pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi ter prenos Direktive 2004/113/ES),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča v zadevi C-13/94, da pravica do nediskriminacije na podlagi spola lahko vključuje tudi diskriminacijo, ki izhaja iz spremembe spola osebe(5), pa tudi raziskave Agencije Evropske unije za temeljne pravice o osebah LGBTI in njenega poročila z naslovom Professionally speaking: challenges to achieving equality for LGBT people (Mnenje stroke: izzivi pri doseganju enakosti za osebe LGBT), vse na področju blaga in storitev,

–  ob upoštevanju predloga Komisije za direktivo Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426) ter stališča Parlamenta o predlogu z dne 2. aprila 2009(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o zunanjih dejavnikih, ki ovirajo podjetništvo med ženskami v Evropi(7),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov in mnenj Odbora za promet in turizem ter Odbora za pravne zadeve (A8-0043/2017),

A.  ker je boj proti diskriminaciji na podlagi spola, tako neposredni kot posredni, na področju blaga in storitev bistveni del načela enakosti moških in žensk, ki je temeljna vrednota Evropske unije, in ker Pogodbi in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah prepovedujejo diskriminacijo na podlagi spola ter določajo, da se mora enakost moških in žensk zagotoviti na vseh področjih in v vseh državah članicah EU;

B.  ker je z Direktivo 2004/113/ES (v nadaljnjem besedilu: direktiva) načelo enakega obravnavanja moških in žensk razširjeno onkraj področja zaposlovanja in trga dela tudi na področje dostopa do blaga in storitev ter oskrbe z njimi;

C.  ker direktiva prepoveduje neposredno in posredno diskriminacijo na podlagi spola pri dostopu do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti, ter oskrbi z njimi, tako v javnem kot v zasebnem sektorju;

D.  ker se direktiva uporablja za vse blago in storitve, ki se opravljajo proti plačilu, v smislu člena 57 PDEU in glede na ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije; ker ni nujno, da storitev plača oseba, za katero se storitev izvede, in je lahko v obliki posrednega plačila, ki ne vključuje nujno prejemnika storitve;

E.  ker medijski in oglaševalski sektor, z izobraževanjem povezane storitve in storitve, ki se zagotavljajo znotraj zasebne sfere, ne spadajo na področje uporabe direktive; ker imajo države članice zakonodajna pooblastila, da zagotovijo enako obravnavo žensk in moških na drugih področjih, in ker v nekaterih primerih nacionalna zakonodaja presega obveznosti iz direktive, saj pokriva tudi diskriminacijo med moškimi in ženskami v medijih, oglaševanju in izobraževanju;

F.  ker je bila direktiva prenesena v nacionalno pravo vseh 28 držav članic; ker je v skladu s poročilom Komisije leta 2015 s šestimi državami članicami še vedno potekal intenziven dialog o zadostnem izvajanju direktive;

G.  ker je Sodišče v zadevi Test-Achats sklenilo, da je člen 5(2) direktive v nasprotju z uresničevanjem cilja enake obravnave moških in žensk; ker se ta določba od 21. decembra 2012 dalje šteje za neveljavno, posledično pa so enake premije in denarna nadomestila za oba spola obvezne v vseh državah članicah;

H.  ker so med glavnimi problematičnimi področji pri izvajanju direktive preveč restriktivno razumevanje pojma blaga in storitev, široke in včasih nejasne utemeljitve neenakega obravnavanja na podlagi člena 4(5), pa tudi nezadostno varstvo žensk zaradi materinstva in nosečnosti;

I.  ker je pri prepovedi diskriminacije pomembno spoštovati druge temeljne pravice in svoboščine, vključno z varstvom zasebnega življenja in poslovanja v njegovem okviru ter versko svobodo;

J.  ker bi leta 2008 predlagana direktiva o enakem obravnavanju varstvo pred diskriminacijo na podlagi vere ali prepričanja, starosti, invalidnosti in spolne usmerjenosti razširila s trga dela na socialno zaščito, tudi socialno in zdravstveno varstvo, socialne ugodnosti, izobraževanje ter dostop do blaga in storitev in oskrbo z njimi; ker Svet še ni sprejel stališča o tem predlogu direktive;

K.  ker je nedavno sporočilo Komisije o evropski agendi za ekonomijo delitve sicer dobro izhodišče za spodbujanje in učinkovito regulacijo tega sektorja, hkrati pa je treba v prihodnje analize in priporočila na tem področju vključiti vidik enakosti spolov in upoštevati določbe direktive;

L.  ker je izkoriščanje celotnega potenciala direktive odvisno od učinkovitega in doslednega vključevanja načela enakosti spolov v ustrezne sektorje, za katere se uporablja;

M.  ker je delo evropske mreže organov za enakost bistveno za boljše izvajanje zakonodaje o enakem obravnavanju ter usklajevanje sodelovanja in izmenjavo dobre prakse med nacionalnimi organi za enakost v EU;

Splošni vidiki

1.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da uporaba direktive ni enotna in se v posameznih državah članicah razlikuje ter da so kljub doseženemu napredku na tem področju pri njenem izvajanju še vedno težave in vrzeli, ki jih je treba v nekaterih državah članicah in v nekaterih sektorjih nemudoma odpraviti; poziva Komisijo, naj v dialogu z državami članicami prednostno obravnava preostale vrzeli pri izvajanju; poudarja, da imajo države članice ključno vlogo pri izvajanju zakonodaje in politike EU, ter meni, da bi bila lahko za zagotovitev doslednega izvajanja direktive potrebna večja podpora s strani regionalnih in lokalnih organov ter sodelovanje s civilno družbo, kot tudi smernice držav članic za industrijo;

2.  je seznanjen s poročilom o uporabi direktive, ki ga je Komisija po prvem poročanju leta 2009 predstavila z veliko zamudo;

3.  ugotavlja, da je v poročilu Komisije sicer navedeno, da pri izvajanju vrste določb direktive niso bile izpostavljene posebne težave, da pa ta trditev temelji na zelo majhnem številu poročanj o diskriminaciji; ugotavlja tudi, da je na splošno na voljo zelo malo informacij in da se zbiranje podatkov na tem področju med državami članicami precej razlikuje;

4.  poudarja, da je eden od izzivov, s katerim se soočajo nekatere države članice, nizka ozaveščenost oblikovalcev politik, ponudnikov storitev in državljanov o pravicah in zaščiti državljanov, ki jih zagotavlja direktiva; poudarja, da je lahko posledica pomanjkanja znanja in ozaveščenosti javnosti o direktivi nižje število pritožb zaradi diskriminacije na podlagi spola; poziva države članice, Komisijo in ustrezne deležnike, naj po možnosti v sodelovanju z organizacijami za varstvo potrošnikov širijo ozaveščenost o določbah direktive, da bi se enakemu obravnavanju na področju blaga in storitev pripisovalo večji pomen;

5.  ugotavlja, da je le nekaj držav članic poročalo o sprejetih posebnih določbah o pozitivnih ukrepih; poziva države članice, naj bolje vključijo in spodbujajo določbe pozitivnih ukrepih, ki v skladu z direktivo temeljijo na legitimen cilju, njihov namen pa je preprečevanje ali kompenzacija za neenakosti med spoloma;

Zavarovalništvo, bančništvo in finančni sektorji

6.  pozdravlja, da države članice v nacionalni zakonodaji izvajajo sodbo v zadevi Test-Achats in da je bila nacionalna zakonodaja spremenjena na pravno zavezujoč način; poudarja, da še vedno obstajajo težave glede skladnosti nacionalne zakonodaje s sodbo, na primer v okviru sistemov zdravstvenega zavarovanja ter z vidika popolne odprave diskriminacije zaradi nosečnosti in materinstva;

7.  poudarja, da ima ta sodba izenačevalen učinek na pokojnine ter prepoveduje uporabo aktuarskih faktorjev na podlagi spola v zavarovalniških pogodbah in določa, da morajo biti premije in ugodnosti v zasebnih zavarovalnih shemah, tudi v pokojninah, za oba spola enake; ugotavlja, da se ta sodba uporablja le za zasebne sheme, pravilo o enakih pogojih za oba spola pa je dobra praksa za zmanjšanje razlik v pokojninah med spoloma; pozdravlja odločitev nekaterih držav članic, da z razširitvijo pravila o enakih pogojih za oba spola na druge vrste zavarovanj in pokojnin, tudi poklicnih pokojninskih shem, presežejo obseg sodbe, da bi zagotovile enakost med spoloma na tem področju; spodbuja druge države članice, naj po potrebi storijo enako;

8.  meni, da je zagotovitev ustreznega in doslednega izvajanja sodbe ključnega pomena; poziva Komisijo, naj s pomočjo rednih poročil spremlja skladnost s temi predpisi v državah članicah za zagotovitev, da bodo morebitne vrzeli odpravljene;

9.  poudarja, da direktiva izrecno prepoveduje diferenciacijo pri izračunavanju premij za namene zavarovanja in z njim povezanih finančnih storitev zaradi nosečnosti in materinstva; poziva države članice, naj si bolj prizadevajo za in jasneje opredelijo varstvo pravic in socialno varstvo nosečnic na tem področju, naj jih zaščitijo pred neupravičenimi stroški, povezanimi z nosečnostjo, saj nosečnice ne bi smele imeti višjih stroškov zgolj zaradi nosečnosti, hkrati pa je treba ponudnike storitev ozaveščati o posebnem varstvu, ki se priznava nosečnicam; zlasti poudarja, da je treba zagotoviti, da se v prehodnih obdobjih pri različnih vrstah zavarovanja, predvsem pri zdravstvenem, ne bo posegalo v pravice nosečnic do enakega obravnavanja v času nosečnosti;

10.  ponovno izjavlja, da lahko pravica do nediskriminacije na podlagi spola vključuje diskriminacijo zaradi spremembe spola osebe(8), in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo ženske in moški zaščiteni pred tovrstno diskriminacijo; poudarja, da direktiva v zvezi s tem zagotavlja varstvo, države članice pa lahko v nacionalnih zakonodajah opredelijo dodatne podrobne določbe; v zvezi s tem poudarja, da trinajst držav članic še ni sprejelo neposrednih pravnih določb za zaščito transspolnih oseb, ki so še vedno žrtve diskriminacije na področju dostopa do blaga in storitev ter oskrbe z njimi, ter da bi lahko z vključitvijo teh določb prispevali k širjenju ozaveščenosti o načelu nediskriminacije; poziva Komisijo, naj v svojih prihodnjih poročilih o izvajanju direktive spremlja to obliko diskriminacije;

11.  obžaluje, da se ženske pri dostopu do zavarovalniških in bančnih storitev še vedno soočajo z diskriminacijo in diskriminatorno prakso, vezano na nosečnost, načrtovanje materinstva in materinstvo;

12.  ugotavlja, da je lahko težavnejši dostop podjetnic do financiranja deloma povezan s težavami pri ustvarjanju ustrezne kreditne zgodovine in nabiranju vodstvenih izkušenj; poziva države članice, naj sodelujejo s finančnim sektorjem pri zagotavljanju enakosti moških in žensk pri dostopu do kapitala za samostojne podjetnike ter mala in srednja podjetja; poziva jih tudi, naj preučijo možnost uvedbe vidika enakosti spolov v strukturo poročanja o dodeljevanju posojil, oblikovanje profilov tveganja, naložbeno politiko in kadrovske strukture ter v finančne produkte; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami pri sprejetju učinkovitih ukrepov s konkretnimi primeri za zagotovitev, da bo lahko direktiva vsem v celoti in ustrezno služila kot orodje za zaščito lastnih pravic do enakega obravnavanja pri dostopu do blaga in storitev;

13.  poziva k celostnemu pristopu k ženskemu podjetništvu, s katerim bi spodbujali in podpirali ženske na poklicni poti v podjetništvu, omogočali dostop do finančnih in poslovnih priložnosti ter ustvarjali okolje, v katerem bodo lahko ženske uresničevale svoj potencial ter postale uspešne podjetnice, med drugim tako, da se jim omogoči usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, dostop do otroškega varstva in prilagojeno usposabljanje;

Prometni sektor in javne površine

14.  ugotavlja, da je prepoved nadlegovanja, vključno s spolnim nadlegovanjem in nadlegovanjem na podlagi spola, sicer vključena v nacionalno zakonodajo, vendar so ženske, transspolne in interseksualne osebe v različnih prevoznih sredstvih še vedno sistematično in pogosto žrtve različnih oblik nadlegovanja in da je še vedno treba krepiti preventivne ukrepe proti nadlegovanju, vključno z ozaveščanjem ponudnikov storitev;

15.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo izmenjavo zgledov najboljše prakse s tega področja; poziva k osredotočanju na tiste preventivne ukrepe, ki so skladni z načelom enakosti med ženskami in moškimi, kot se denimo priporoča v Konvenciji Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, ter ne omejujejo svoboščin žensk in se osredotočajo predvsem na potencialne storilce in ne na spreminjanje vedenja žensk kot potencialnih žrtev; ugotavlja, da omenjena konvencija določa, da „je uresničevanje de jure in de facto enakosti žensk in moških ključna sestavina preprečevanja nasilja nad ženskami“, zato poziva države članice in Komisijo, naj ta celoviti pristop upoštevajo v svoji politiki za odpravo nasilja proti ženskam, vključno z izvajanjem določb za preprečevanje nadlegovanja iz direktive; poziva države članice, ki omenjene konvencije še niso ratificirale, naj to storijo, Komisijo in Svet pa, naj pospešita proces pristopa EU k tej konvenciji;

16.  obžaluje, da se starši in skrbniki majhnih otrok še vedno soočajo s fizičnimi in drugimi ovirami, kot je neustrezen dostop do previjalnic v prostorih ponudnikov storitev; poudarja, da je treba varovati pravice mater in očetov, da bodo imeli v družbi svojih otrok v prostorih ponudnikov storitev enake možnosti; poudarja, da je enako obravnavanje žensk in moških kot staršev in skrbnikov majhnih otrok pri uporabi storitev in dostopu do njih ključnega pomena za vsesplošno enakost spolov, saj spodbuja enako in skupno odgovornost žensk in moških za otroško varstvo; zato poziva države članice, naj širijo ozaveščenost ponudnikov storitev, da je treba staršem zagotoviti enake in varne prostore znotraj njihove namestitve;

17.  ugotavlja tudi, da imajo skrbniki otrok, večinoma ženske, specifične zahteve glede dostopnosti, in spodbuja Komisijo, naj v skladu z zaključki pete konference o težavah, s katerimi se ženske soočajo v prometu, ki je potekala leta 2014 v Parizu, obravnava vse ovire in omejitve, s katerimi se soočajo ženske kot glavne uporabnice javnih prevoznih sredstev ter skrbniki na sploh; poudarja, da je bila kljub raziskavam na tem področju majhna pozornost namenjena razvoju ukrepov v prometnem sektorju ob upoštevanju vidikov spola; ugotavlja, da sta vključevanje vidika spola v zgodnje faze načrtovanja in strukturiranja prevoznih sredstev in drugih javnih površin ter izvajanje rednih ocen učinka na enakost spolov dobra in stroškovno učinkovita praksa za odpravo fizičnih ovir, ki ogrožajo enak dostop staršev in skrbnikov majhnih otrok;

18.  poudarja, da so ženske v državah članicah zaradi materinstva ali nosečnosti, tudi dojenja v prostorih ponudnikov storitev, še vedno neenako obravnavane; meni, da je treba v skladu z direktivo na ravni držav članic okrepiti in dosledno izvajati varstvo žensk zaradi materinstva in nosečnosti, tudi dojenja; poudarja, da morajo ponudniki storitev upoštevati vodilna načela iz direktive ter nacionalno zakonodajo za njen prenos;

19.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo vozila in infrastruktura javnega prevoza enako dostopni in prilagojeni moškim in ženskam v vlogi ne le uporabnikov in potnikov, temveč tudi zaposlenih v sektorju;

20.  poziva Komisijo, naj oceni pravila letalskih družb o omejevanju potovanja nosečnic z letalom in pomoči zanje med letom ter sprejme ukrepe, da bi letalske družbe imele usklajen pristop k temu vprašanju;

21.  poziva Svet, naj sprejme stališče Parlamenta o uredbi o pravicah potnikov, kar zadeva obveznost letaliških delavcev, da otroške vozičke vrnejo potnikom takoj po izkrcanju ali zagotovijo drugačen način prevoza, da potnikom ne bi bilo treba nositi otrok po letališču do prostora za prevzem prtljage;

22.  meni, da je mreža podpornih materinskih storitev, zlasti varstva v jaslih ter predšolskih in obšolskih storitev, bistvena za zagotovitev dejanskega izvajanja načela enakosti med moškimi in ženskami pri dostopu do blaga in storitev; meni, da bi morale tovrstne mreže vsebovati raven javnih storitev v skladu s potrebami prebivalstva;

23.  ugotavlja, da se pri dostopu do zdravstvenega blaga in storitev še vedno beležijo diskriminacija in neenakosti, zato je treba spodbujati dostop do visokokakovostnih in brezplačnih javnih zdravstvenih storitev;

Ekonomija delitve

24.  poudarja, da je mogoče direktivo uporabljati na novih področjih, zlasti zaradi digitalizacije nekaterih storitev in sektorjev ter širjenja skupnih oblik zagotavljanja storitev, kar je spremenilo dostop do blaga in storitev ter oskrbo z njimi, še vedno pa se uporablja na digitalnem področju; poudarja, da bi moralo biti nedavno sporočilo Komisije o evropski agendi za sodelovalno gospodarstvo prvi korak pri spodbujanju in učinkoviti regulaciji tega sektorja, Komisija pa bi morala v nadaljnje faze zajeti vključevanje načela enakosti spolov in upoštevati predpise direktive za zagotavljanje enakega obravnavanja žensk in moških ter za učinkovito preprečevanje nadlegovanja pri zagotavljanju storitev v okviru ekonomije delitve in ustrezno varnost;

25.  meni, da je nadlegovanje poseben izziv za enakost spolov na področju storitev ekonomije delitve; poudarja, da je politika ničelne strpnosti do nadlegovanja, ki so jo sprejele številne platforme, dobra praksa, ki jo je treba v sektorju nadalje okrepiti, da pa morajo te platforme dajati prednost preprečevanju nadlegovanja ter razmisliti o uvedbi jasnih postopkov, po katerih bodo lahko uporabniki prijavljali primere zlorabe; poudarja, da je treba na osnovi direktive razjasniti določbe o odgovornosti ponudnikov blaga in storitev, tudi v primerih nadlegovanja tretjih strani, ter povezovalnih spletnih platform;

26.  meni, da storitve v okviru ekonomije delitve, ki so javno dostopne in ustvarjajo dobiček, spadajo v pristojnost direktive in bi morale biti kot takšne skladne z načelom enakega obravnavanja žensk in moških;

27.  v zvezi s tem ugotavlja, da na digitalnem področju „dobiček“ ne pomeni nujno denar in da se podatki čedalje bolj uporabljajo v zameno za blago in storitve;

28.  poziva Komisijo, naj načelo enakosti spolov v ekonomiji delitve spremlja v okviru svojih prihodnjih poročil o uporabi direktive in naj izda posebne smernice za opredelitev primerov dobre prakse glede zaščite enakega obravnavanja žensk in moških pri storitvah, ki se nudijo v ekonomiji delitve;

Različno obravnavanje

29.  poudarja, da se je uporaba člena 4(5) izkazala za velik izziv pri izvajanju direktive in je najpogostejši razlog za pritožbe, ki jih prejmejo organi za enakost v državah članicah in se nanašajo predvsem na rekreacijski in razvedrilni sektor;

30.  poudarja, da je – kljub nejasnosti v zvezi z uporabo člena 4(5) direktive – glavni namen tega odstopanja ustvariti priložnosti za nadaljnjo krepitev enakosti med ženskami in moškimi pri zagotavljanju blaga in storitev;

31.  ugotavlja, da obstajajo različne prakse, npr. v primerih, ko se storitve zagotavljajo samo moškim ali samo ženskam ali ko se za isto storitev zaračuna različna cena; poudarja, da bi bilo treba uporabo diferencirane obravnave ocenjevati za vsak primer posebej, da bi ugotovili, ali jo upravičuje legitimen cilj, kot je določeno v direktivi;

32.  spodbuja organe za enakost in organizacije za varstvo potrošnikov, naj širijo ozaveščenost ponudnikov storitev o omejitvah in pogojih za različno obravnavanje ter okrepijo ozaveščenost uporabnikov storitev o pravicah do enakega obravnavanja, saj se pogosto poroča, da uporabniki niso seznanjeni z veljavnimi določbami na področju blaga in storitev;

33.  meni, da je razmeroma majhno število pozitivnih ukrepov na podlagi člena 4(5) v državah članicah pomanjkljivost pri izvajanju direktive; poziva k spodbujanju oblik pozitivnih ukrepov na podlagi legitimnega cilja, pri čemer obstaja neposredna povezava med prednostno obravnavo in pomanjkljivostmi, ki jih je treba preprečiti ali odpraviti, kot je zaščita žrtev spolnega nasilja v zatočiščih, namenjenih samo moškim ali samo ženskam;

34.  ponovno poziva Svet, naj preuči vse možnosti za zagotovitev, da bo predlagana direktiva o enakem obravnavanju čim prej sprejeta, s čimer bo zagotovljena celovita enakopravna zaščita pred diskriminacijo na podlagi spola, rase ali etničnega izvora, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;

Priporočila za izboljšanje uporabe direktive

35.  poziva Komisijo, naj skupaj z zadevnimi državami članicami s konkretnimi ukrepi prednostno obravnava vprašanja glede prenosa in jim pomaga pri doslednejšem izvajanju direktive;

36.  poudarja, da imajo organi za enakost ključno vlogo pri spremljanju ter zagotavljanju doslednega uveljavljanja pravic iz direktive na nacionalni ravni, da pa se podeljene pristojnosti v zvezi s ponudbo in dostopom do blaga ter učinkovitost pri izpolnjevanju opredeljenih ciljev razlikujejo; poziva države članice, naj v skladu z določbami direktive in nacionalne zakonodaje organom za enakost zagotovijo ustrezne pristojnosti in neodvisnost ter zadostna sredstva, da bodo lahko učinkovito izpolnjevali svoje glavne naloge, kot so nudenje neodvisne podpore žrtvam diskriminacije pri vlaganju pritožb, izvajanje neodvisnih raziskav v zvezi z diskriminacijo, objavljanje neodvisnih poročil in priporočil, širjenje ozaveščenosti o direktivi ter odprava stereotipov o vlogah spolov pri ponudbi in dostopu do blaga in storitev; meni, da bi bilo treba nacionalne organe za enakost ustrezno podpreti pri neodvisnem in učinkovitem opravljanju njihovih nalog na področju spodbujanja, spremljanja in podpiranja enakega obravnavanja;

37.  poziva Komisijo, naj okrepi sodelovanje z organi za enakost pri ugotavljanju, ali vse države članice izpolnjujejo določbe v zvezi z njihovimi pristojnostmi, ter zagotavlja podporo pri sistematičnem ugotavljanju glavnih težav in izmenjavi zgledov najboljše prakse; Komisijo poziva, naj zbere zglede najboljše prakse in jih da na razpolago državam članicam, da bi tako zagotovila potrebna sredstva za podporo pozitivnih ukrepov in boljše izvajanje zadevnih določb na nacionalni ravni;

38.  poudarja, da se lahko dostop do sodnega varstva izboljša, tako da se neodvisnim organom za enakost podelita pristojnost za zagotavljanje podpore, tudi brezplačne pravne pomoči, ter pravica do zastopanja posameznikov v primerih domnevne diskriminacije;

39.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja učinkovitost nacionalnih pritožbenih organov in postopkov v okviru izvajanja direktive ter zagotovi pregledne in učinkovite pritožbene mehanizme, vključno z odvračilnimi sankcijami;

40.  poziva Komisijo, države članice in organe za enakost, naj po možnosti v sodelovanju z organizacijami za varstvo potrošnikov tako ponudnike storitev kot uporabnike ozaveščajo o določbah direktive, da bi izvajali načelo enakega obravnavanja na tem področju in zmanjšali število neprijavljenih kršitev direktive;

41.  poziva Komisijo, naj glede na obstoječe vrzeli pri praktični uporabi direktive pozove Evropsko mrežo pravnih strokovnjakov, naj v sodelovanju z organi za enakost izvede celovito študijo, pri tem pa upošteva tudi medsektorske oblike neenakosti med spoloma ter večplastno diskriminacijo, ki zajema vrsto občutljivih družbenih skupin, naj še naprej izvaja spremljanje ter podpira države članice pri zbiranju podatkov in jih spodbuja k temu, s čimer bi uresničili ves potencial direktive; poziva države članice, naj zbirajo bolj celovite, primerljive specifične podatke o nadlegovanju in spolnemu nadlegovanju na področju enakega dostopa do blaga in storitev, da bi jih ločeno obravnavali glede na razloge za diskriminacijo, pri tem spodbuja okrepljeno sodelovanje z ustreznimi institucijami; poziva Komisijo, naj vzpostavi javno zbirko podatkov o ustrezni zakonodaji in sodni praksi na področju enakega obravnavanja spolov, da bi širili ozaveščenost o uporabi pravnih določb na tem področju;

42.  poudarja, da je področje oglaševanja povezano s področjem blaga in storitev, ki se potrošnikom predstavljajo predvsem z oglaševanjem; poudarja pomen oglaševanja o ustvarjanju, ohranjanju in oblikovanju spolnih stereotipov in diskriminatornih upodobitev žensk; zato poziva Komisijo, naj izvede študijo o enakosti spolov v oglaševanju, razišče potrebo in možnosti za izboljšanje enakega obravnavanja žensk in moških na področju oglaševanja ter spodbuja zglede najboljše prakse na tem področju; pozdravlja nacionalne predpise in smernice o enakosti med ženskami in moškimi v medijih ter poziva države članice, naj te določbe po potrebi okrepijo, da bi zagotovile enako obravnavanje žensk in moških;

43.  poziva države članice, naj spodbujajo dialog z ustreznimi deležniki, ki imajo legitimen interes prispevati k boju proti diskriminaciji na podlagi spola na področju dostopa do blaga in storitev ter oskrbe z njimi;

44.  poziva države članice in Komisijo, naj pri krepitvi izvajanja direktive glede vključevanja načela enakosti spolov upoštevajo sektorski pristop;

45.  poziva Komisijo, naj pri spremljanju in podpiranju držav članic pri izvajanju direktive bolje usklajuje zahteve iz direktive in drugih direktiv o enakosti;

o
o   o

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL L 373, 21.12.2004, str. 37.
(2) UL C 11, 13.1.2012, str. 1.
(3) UL C 130, 30.4.2011, str. 4.
(4) PE 593.787.
(5) ECLI:EU:C:1996:170. Glej tudi skupna izjavo Sveta in Komisije, Dodatek k izidu postopka o predlogu direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi (st.15622/04 ADD 1).
(6) UL C 137 E, 27.5.2010, str. 68.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0007.
(8) Skupna izjava Sveta in Komisije, Dodatek k izidu postopka o predlogu direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi.


Sredstva EU za enakost spolov
PDF 291kWORD 57k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2017 o sredstvih EU za enakost spolov (2016/2144(INI))
P8_TA(2017)0075A8-0033/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 2 in drugega pododstavka člena 3(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter člena 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(1),

–  ob upoštevanju skupne izjave Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(2) o vključevanju načela enakosti spolov, priložene večletnemu finančnemu okviru,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006(3),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Vmesni pregled/revizija večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020: Proračun EU, usmerjen v rezultate (COM(2016)0603),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije o letnem poročilu 2014 o spremljanju programa Obzorje 2020 (SWD(2016)0123),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta Komisije o izkazih operativnih odhodkov programov za predlog splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2016)0300),

–  ob upoštevanju skupnega delovnega dokumenta Komisije in visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z naslovom Gender Equality and Women’s Empowerment: Transforming the Lives of Girls and Women through EU External Relations 2016-2020 (Enakost spolov in krepitev vloge žensk: spreminjanje življenja deklet in žensk prek zunanjih odnosov EU v obdobju 2016–2020, SWD(2015)0182),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z naslovom Strategic engagement for gender equality 2016-2019 (Strateška prizadevanja za enakost spolov v obdobju 2016–2019, SWD(2015)0278),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o ustvarjanju ugodnih razmer na trgu dela za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja(5),

–  ob upoštevanju študije o proračunu EU za enakost spolov, ki jo je leta 2015 objavil tematski sektor D Evropskega parlamenta in nadaljnje študije o uporabi sredstev za enakost spolov v izbranih državah članicah, ki jo je leta 2016 objavil tematski sektor C,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. septembra 2010 z naslovom Strategija za enakost žensk in moških 2010–2015 (COM(2010)0491),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. marca 2016 o vključevanju načela enakosti spolov v delo Evropskega parlamenta(6),

–  ob upoštevanju poročila Sveta Evrope o upoštevanju vidika spola pri pripravi proračuna: končno poročilo skupine strokovnjakov o upoštevanju vidika spola pri pripravi proračuna, Strasbourg, 2005,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za pravice žensk in enakost spolov in mnenj Odbora za proračun ter Odbora za proračunski nadzor (A8-0033/2017),

A.  ker je enakost žensk in moških temeljna vrednota Evropske unije, zapisana v Pogodbah; ker člen 8 PDEU določa vključevanje načela enakosti spolov, in sicer je v tem členu navedeno, da si Unija v vseh svojih dejavnostih prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakosti med moškimi in ženskami;

B.  ker je med 17 cilji trajnostnega razvoja v okviru Združenih narodov, ki jih je treba doseči do leta 2030, cilj št. 5 o enakosti spolov, ki velja za vseh 17 ciljev;

C.  ker je v dokumentu Komisije o strateških prizadevanjih za enakost spolov v obdobju 2016–2019, objavljanem decembra 2015, poudarjena ključna vloga finančnih sredstev EU za podporo enakosti spolov; ker nobena institucija EU ni dosledno uveljavila načela upoštevanja vidika spola pri pripravi proračuna;

D.  ker odločitve o odhodkih in prihodkih različno vplivajo na ženske in moške;

E.  ker Parlament v svoji resoluciji z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije(7) podpira učinkovito vključevanje načela enakosti spolov;

F.  ker se vprašanja spola običajno v večji meri obravnavajo na področjih t. i. mehke politike, na primer razvoj človeških virov, kot v okviru t. i. trde politike, ki prejema višjo finančno podporo.

G.  ker je treba za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zagotoviti dobro zastavljen sistem za dopust, povezan z varstvom in nego, poleg visokokakovostne, cenovno sprejemljive in dostopne nege, vključno z javnimi zmogljivostmi, in ker je treba izdatke za te zmogljivosti obravnavati kot infrastrukturne naložbe; ker sta ta dva dejavnika osnovni pogoj za udeležbo žensk na trgu dela, na vodilnih položajih ter na področju znanosti in raziskav ter s tem za enakost spolov;

H.  ker so Evropski parlament, Evropski svet in Komisija v skupni izjavi pozvali, naj se v letni proračunski postopek za večletni finančni okvir 2014–2020 po potrebi vključijo elementi za enakost spolov, pri čemer se upoštevajo načini, na katere splošni finančni okvir Unije prispeva k večji enakosti spolov in zagotavlja vključevanje načela enakosti spolov; ker je treba kljub temu okrepiti trdno zavezanost vključevanju načela enakosti spolov, saj je bilo izvajanje veljavnih politik minimalno in se vprašanju enakosti spolov ni namenilo dovolj proračunskih sredstev;

I.  ker se po krizi leta 2008 v javni razpravi in programu politike na ravni EU in nacionalni ravni enakosti spolov očitno pripisuje manjši pomen; ker bo zaradi fiskalne konsolidacije in proračunskih omejitev, ki so posledica krize, verjetno še manj razpoložljivih sredstev za strategije in organe za enakost spolov;

J.  ker bi morale vse evropske institucije v času krize zaupanja v EU prednostno zagotoviti popolno preglednost svojih financ in tega ne bi smele prezreti;

K.  ker cilj o enakosti spolov v Evropi glede na indeks enakosti spolov za leto 2015, ki ga je objavil Evropski inštitut za enakost spolov, še zdaleč ni uresničen;

L.  ker je eno izmed najbolj izpovednih meril enakosti spolov enako plačilo; ker so enako pomembna tudi prizadevanja EU in rezultati teh prizadevanj na področju krepitve udeležbe žensk na trgu dela in enake ekonomske neodvisnosti žensk in moških, spodbujanja enakosti žensk in moških pri odločanju, boja proti nasilju na podlagi spola ter zaščite in podpore za žrtve ter spodbujanja enakosti spolov in pravic žensk po svetu;

M.  ker so Združeni narodi v Pekinških izhodiščih za ukrepanje iz leta 1995 pozvali k upoštevanju različnosti spolov v proračunskih postopkih;

Splošne pripombe

1.  pozdravlja, da naj bi se načelo enakosti spolov v skladu s členom 8 PDEU kot medsektorski politični cilj proračuna vključevalo v sklade in programe EU;

2.  vseeno obžaluje, da se politična zavezanost EU na visoki ravni enakosti spolov in vključevanju načela enakosti spolov še vedno popolnoma ne odraža pri dodeljevanju proračunskih sredstev in odločitvah glede njihove porabe v okviru vseh področij politike EU kot del metodologije upoštevanja enakosti spolov pri pripravi proračuna;

3.  ugotavlja, da je upoštevanje enakosti spolov pri pripravi proračuna del celovite strategije o enakosti spolov, in zato poudarja, da je zavezanost institucij EU na tem področju bistvenega pomena; v zvezi s tem obžaluje, da za obdobje 2016–2020 ni bila sprejeta strategija EU za enakost spolov, in poziva Komisijo, naj dokument o strateških prizadevanjih za enakost spolov za obdobje 2016–2019 sprejme v obliki sporočila, ki bo odražalo sklepe Sveta z dne 16. junija 2016 o enakosti spolov, in tako okrepi status tega dokumenta;

4.  poudarja, da so strukture in procesi, povezani s pripravo proračuna, pomembni in da je treba tiste, pri katerih se je izkazalo, da podpirajo ali nenamerno spodbujajo neenakost spolov, spremeniti;

5.  ugotavlja, da so za razvoj struktur in postopkov, pri katerih se upošteva različnost spolov, nujni ozaveščanje in usposabljanje o vključevanju načela enakosti spolov ter priprava proračuna ob upoštevanju enakosti spolov;

6.  ugotavlja, da nekateri programi EU (npr. Evropski socialni sklad, program za pravice, enakost in državljanstvo 2014–2020, program Obzorje 2020, instrument za predpristopno pomoč II na področju humanitarne pomoči, instrument za razvojno sodelovanje in evropski instrument za demokracijo in človekove pravice) vsebujejo posebne ukrepe, povezane z enakostjo spolov, medtem ko drugi npr. program za zaposlovanje in socialne inovacije, Sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo ter Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji) vsebujejo sklicevanja na splošna načela enakosti spolov, zelo malo programov pa dejansko določa jasne cilje in namenska sredstva ali zagotavlja sistematično izvajanje in spremljanje;

7.  obžaluje, da je v številnih programih enakost spolov le presečni cilj, zaradi česar je poleg manjše podpore za ukrepe, pri katerih se upošteva različnost spolov, tudi skoraj nemogoče oceniti znesek sredstev, ki se dodelijo za vprašanja spola(8);

8.  obžaluje, da večina programov, ki jih financira EU, nima posebnih ciljnih ukrepov, pri katerih se dodelijo posebna proračunska sredstva za enakost spolov; poudarja, da bi bilo treba enakost spolov priznati kot cilj politike v naslovih proračuna EU in torej opredeliti znesek, ki se dodeli posameznim ciljem in ukrepom politike, da bodo ti naslovi bolj pregledni in ne bodo zasenčili ciljev enakosti spolov; prav tako meni, da bi bilo treba v okviru nalog proračunskega nadzora pokazati, v kakšnem obsegu proračun EU in njihovo izvrševanje podpirata ali ovirata politike enakosti spolov;

9.  obžaluje, da se pri oblikovanju in izvajanju politike na ravni EU ali na ravni nacionalnih institucij zelo redko uporabljajo orodja za vključevanje načela enakosti spolov, kot so kazalniki, vezani na spol, ocena učinka na enakost spolov in priprava proračuna ob upoštevanju enakosti spolov; obžaluje sedanje pomanjkanje celovitih kazalnikov, vezanih na spol, in po spolu razčlenjenih podatkov in poudarja, da bi moral Evropski inštitut za enakost spolov zbirati kazalnike, vezane na spol, in po spolu razčlenjene podatke, da bi bilo mogoče pridobiti zanesljiv pregled učinka politik EU na enakost spolov ter ustvariti pravo finančno in proračunsko odgovornost v zvezi s tem; poudarja temeljno vlogo Evropskega inštituta za enakost spolov pri zapolnitvi vrzeli v sodelovanju med statistiki in oblikovalci politik, da bi povečali ozaveščenost o izzivih pri zbiranju občutljivih podatkov; zato ponavlja svoj poziv k nadaljnjemu razvoju kazalnikov in statističnih podatkov o enakosti spolov, da bo mogoče proračun EU oceniti z vidika spola in spremljati upoštevanje enakosti spolov pri njegovi pripravi;

10.  obžaluje, da kljub skupni izjavi o vključevanju načela enakosti spolov, priloženi večletnemu finančnemu okviru, na tem področju ni bilo doseženega občutnega napredka;

11.  zelo obžaluje, da se iz večletnega finančnega okvira 2014–2020 ni izoblikovala jasna strategija za enakost spolov s posebnimi in konkretnimi cilji ter dodelitvami;

12.  obžaluje, da v sporočilu Komisije o vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira iz septembra 2016 ni omenjeno izvajanje vključevanja načela enakosti spolov;

13.  poziva, naj strategija za enakost spolov in vključevanje načela enakosti spolov postaneta del evropskega semestra;

14.  poudarja, da bi morala biti dejanska prednostna naloga Evropske unije zagotoviti preglednost in dostop do informacij o dejanskih dosežkih na področju enakosti spolov in ne zgolj o izvajanju;

15.  poziva k sprejetju vključevanja načela enakosti spolov tudi na področjih politike, ki niso neposredno povezane z enakostjo spolov, kot so IKT, promet, podpora podjetništva in naložb ali podnebne spremembe;

16.  meni, da bi morala biti mreža zunanjih strokovnjakov in organizacij vključena v vse faze proračunskega postopka, da bi se povečala preglednost in njegova demokratična kakovost, zlasti kar zadeva uporabo pristopa upoštevanja enakosti spolov pri pripravi proračuna;

Sredstva EU za enakost spolov na področju zaposlovanja, socialnih zadev in vključevanja v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov (skladov ESI)

17.  opozarja, da so evropski strukturni in investicijski skladi najpomembnejša finančna podpora za izvajanje politike enakosti spolov v EU, zlasti v primeru Evropskega socialnega sklada, ki je namenjen spodbujanju popolnega vključevanja žensk na trg dela; poudarja, da je na podlagi Uredbe (EU) št. 1304/2013 vključevanje načela enakosti spolov obvezen del vseh faz programov in projektov, ki se financirajo iz Evropskega socialnega sklada, vključno s pripravo, izvajanjem, spremljanjem in ocenjevanjem;

18.  poudarja pomembno vlogo javnih storitev pri spodbujanju enakosti spolov; poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo doseči barcelonske cilje, da bi bilo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja realnost za vse, ter naj z uporabo ustreznih orodij in spodbud, vključno z evropskimi skladi, kot so Evropski socialni sklad, Evropski sklad za regionalni razvoj in Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, zagotovijo potrebno financiranje socialne infrastrukture za zagotavljanje kakovostne, cenovno sprejemljive in dostopne storitve varstva in nege otrok in drugih vzdrževanih oseb, vključno s starejšimi vzdrževanimi osebami in invalidnimi družinskimi člani; ugotavlja, da se bosta tako povečali udeležba žensk na trgu dela in njihova ekonomska neodvisnost;

19.  obžaluje, da se ženske še vedno srečujejo z neenakostjo na delovnem mestu, kot so nižje stopnje udeležbe v zaposlovanju, razlike v plačilu in večje število netipičnih zaposlitev s krajšim delovnim časom, slabše pokojninske pravice, poklicna segregacija in slabša stopnja napredovanja; poudarja pomen Evropskega socialnega sklada pri zagotavljanju možnosti financiranja boja proti diskriminaciji in spodbujanja enakosti spolov delovnem mestu;

20.  ugotavlja, da je tradicionalni pristop pri plačilu dajatev za socialno varnost ne upošteva neplačanega dela, kot sta na primer varstvo otrok ter nega starejših;

21.  ugotavlja, da se bo na podlagi delovnega dokumenta služb Komisije o strateških prizadevanjih za enakost spolov za obdobje 2016–2019 za ukrepe za spodbujanje enakosti spolov v obdobju 2014–2020 porabilo 5,85 milijarde EU, od tega se jih bo 1,6 % porabilo v okviru Evropskega socialnega sklada za posebno prednostno naložbo „Enakost moških in žensk na vseh področjih, vključno z dostopom do zaposlitve, poklicnim napredovanjem, usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja in spodbujanjem enakega plačila za enako delo“;

22.  ugotavlja, da bi bilo treba v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj še naprej podpirati naložbe v otroško varstvo, nego starejših ter drugo javno in zasebno socialno infrastrukturo, da bi med drugim spodbudili boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

23.  poudarja pomembno vlogo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja pri zagotavljanju potrebnih sredstev za podporo javnih storitev in socialne infrastrukture na podeželju in spodbujanju dostopa do zemljišč in naložb za ženske;

24.  poziva Komisijo, naj predlaga nove ciljno usmerjene ukrepe za spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela, kot so posebni programi za spodbujanje podjetništva žensk, ki se financirajo s sredstvi Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja;

25.  poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne oblasti, naj izkoristijo možnosti medsektorskega financiranja v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov v podporo projektov, ki so namenjeni spodbujanju enakosti spolov; poudarja, da je treba v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov uporabljati načelo partnerstva, ki pozitivno prispeva k vključevanju načela enakosti spolov na lokalni ravni;

26.  želi spomniti, kako pomembna je zahteva o vključitvi kazalnikov, razčlenjenih po spolu, v spremljanje in ocenjevanje operativnih programov, kakor je določeno v Uredbi (EU) št. 1303/2013 o skupnih določbah o evropskih strukturnih in investicijskih skladih, da bi upoštevali cilj enakosti spolov v fazi izvajanja;

27.  obžaluje, da kljub prizadevanjem za vzpostavitev standarda na tem področju sistematična metoda za vključevanje načela enakosti spolov v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov ali ciljni ukrepi, povezani s splošno strategijo vključevanja tega načela, še niso oblikovani; poziva Komisijo in države članice, naj po potrebi povečajo sredstva za oceno enakosti spolov in naj skrbno spremljajo vključevanje načela enakosti spolov;

28.  opozarja, da so evropski strukturni in investicijski skladi, za katere velja predhodna pogojenost na področju spolov, ki zahteva ureditve za usposabljanje ustreznega osebja in za vključitev organov, pristojnih za enakost spolov, v pripravo in izvajanje programov; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo ta zahteva izpolnjena; poziva k učinkoviti uporabi obstoječih stalnih organov za enakost spolov na ravni držav članic; v zvezi s tem pozdravlja najboljše prakse na nacionalni ravni, na primer evropsko skupnost za vključevanje načela enakosti spolov v praksi (Gender CoP) na Švedskem; poziva države članice, naj zagotovijo neodvisnost, učinkovitost ter zadostna pooblastila in vire za organe za enakost, da bodo lahko izpolnjevali svoje glavne naloge;

29.  poudarja, da je treba posebno pozornost in prednost nameniti ukrepom evropskih strukturnih in investicijskih skladov za podpiranje naložb v izobraževalne, socialne in zdravstvene storitve poleg otroškega varstva, saj se te storitve soočajo z zmanjšanjem javnih sredstev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, poleg tega bi s temi ukrepi ustvarili delovna mesta;

30.  priporoča, da se v večletnem finančnem okviru več sredstev dodeli za socialno infrastrukturo in storitve za varstvo in nego otrok in starejših;

Sredstva EU za enakost spolov na področju temeljnih pravic, enakosti in državljanstva v okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo 2014–2020

31.  obžaluje, da v proračunskih vrsticah v okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo 2014–2020 niso opredeljeni viri, ki se dodelijo za posamezne cilje programa, kar otežuje analizo izdatkov za enakost spolov in boj proti nasilju nad ženskami;

32.  ugotavlja, da je po podatkih iz delovnega dokumenta služb Komisije o strateških prizadevanjih za enakost spolov 2016–2019, dvema ciljema v zvezi z enakostjo spolov ter programu Daphne za boj proti nasilju nad ženskami namenjenih približno 35 % sredstev programa za pravice, enakost in državljanstvo, medtem ko znaša skupni proračun za enakost spolov na področju temeljnih pravic, enakosti in državljanstva v okviru tega programa za obdobje 2014–2020 439.5 milijonov EUR; opozarja, da bo veliko več sredstev dodeljenih v okviru cilja Daphne kot v okviru cilja o enakosti spolov; kljub temu obžaluje, da program Daphne nima ločene proračunske vrstice, čeprav je trenutno eden ob posebnih ciljev programa za pravice, enakost in državljanstvo; poudarja, da je treba zagotoviti zadostno finančno podporo za program Daphne ter ohranjati njegovo prepoznavnost in veliko uspešnost;

33.  poudarja, da pozivi v okviru cilja Daphne v obdobju 2014–2020 obravnavajo vse oblike nasilja nad ženskami in/ali otroki; ugotavlja, da je večina sredstev namenjenih boju proti nasilju, povezanemu s škodljivimi praksami, in njegovemu preprečevanju (39 %) ter podpori za žrtve nasilja zaradi spola, nasilja v družini ali nasilja v intimnem razmerju, ki jo zagotavljajo specializirane podporne službe za ženske (24 %);

34.  ugotavlja, da so bile v okviru cilja enakosti spolov obravnavane naslednje prednostne naloge: enaka ekonomska neodvisnost žensk in moških ter usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja (44 % sredstev); spodbujanje dobre prakse, kar zadeva spolne vloge, in odprava spolnih stereotipov v izobraževanju in usposabljanju ter na delovnem mestu (44 %) ter podpiranje mrež na temo enakosti spolov (12 %);

35.  poudarja, da bi morala biti krepitev državljanstva povezana ne le z varstvom in razširitvijo pravic, temveč tudi z izobraževanjem in usposabljanjem o socialnih pravicah in dobrem počutju brez spolnih stereotipov ter z dostopom do socialnih in zdravstvenih storitev, vključno s spolnim in reproduktivnim zdravjem;

36.  obžaluje zmanjšanje sredstev za posebne cilje programa Daphne; poudarja, da je višina proračunskih sredstev za prevzem obveznosti v letu 2013 znašala 18 milijonov EUR v primerjavi s 19,5 milijona EUR leta 2012 in več kot 20 milijoni EUR leta 2011; ugotavlja tudi, da je bilo leta 2016 v delovnem programu za pravice, enakost in državljanstvo za ta cilj predvidenih nekaj več kot 14 milijonov EUR;

37.  poziva Komisijo, naj pri pripravi letnega delovnega programa spoštuje ustrezno in pravično porazdelitev finančne podpore med različna področja, ki so zajeta v specifičnih ciljih programa za pravice, enakost in državljanstvo, pri čemer naj upošteva višino finančnih sredstev, ki so že bila dodeljena v okviru prejšnjega programskega obdobja 2007–2013;

38.  poziva Komisijo, naj poveča podporo za evropske mreže na področju enakosti spolov in s tem poveča možnosti vzajemnega učenja, zlasti med podnacionalnimi organi ; zlasti ugotavlja, da je treba posebej podpreti povečanje udeležbe žensk pri odločanju;

39.  poziva, naj se bolj pojasni, kako se cilj boja proti nasilju uresničuje v okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo; poudarja, kako pomembno je, da finančna sredstva dosežejo lokalne organizacije na terenu ter lokalne in regionalne oblasti, da se zagotovi učinkovito izvajanje; poziva, naj se da prednost organizacijam, ki preprečujejo nasilje in zagotavljajo podporo žrtvam vseh oblik nasilja;

40.  priznava, da je treba zagotoviti podporo za izvajanje obstoječih lokalnih in regionalnih pobud za enakost spolov, kot je evropska listina za enakost žensk in moških v lokalnem življenju;

41.  poziva Komisijo, naj poostri zahteve glede zbiranja po spolu razčlenjenih podatkov pri izvajanju tega programa, saj je to bistveno sredstvo za učinkovito analizo upoštevanja enakosti spolov pri načrtovanju proračuna;

Sredstva EU za enakost spolov na področju raziskav in inovacij v okviru programa Obzorje 2020

42.  poudarja dejstvo, da se v okviru programa Obzorje 2020 v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1291/2013 o tem programu načelo enakosti spola in razsežnost spola kot medsektorski vprašanji vključujeta v raziskave v vseh posameznih delih delovnega programa;

43.  želi spomniti na tri cilje vključevanja v okviru tega programa, in sicer: spodbujati enake možnosti in uravnoteženo zastopanost spolov v projektnih skupinah, zagotoviti uravnoteženo zastopanost spolov pri odločanju in vključiti razsežnost spola v vsebino raziskav;

44.  pozdravlja dejstvo, da ta program raziskovalnim telesom zagotavlja podporo pri izvajanju načrtov o enakosti spolov; pozdravlja tudi skupni projekt Komisije in Evropskega inštituta za enakost spolov za oblikovanje spletnega orodja za načrte za enakost spolov kot sredstva za ugotavljanje najboljše prakse in njeno izmenjavo z ustreznimi deležniki;

45.  pozdravlja dejstvo, da imajo vložniki možnost, da v svoje predloge vključijo usposabljanje in posebne študije o enakosti spolov kot upravičene stroške;

46.  pozdravlja dejstvo, da je uravnotežena zastopanost spolov med zaposlenimi eden od razvrstitvenih dejavnikov pri vrednotenju meril v tem programu in da ocenjevalci pri ocenjevanju predloga poleg drugih pomembnih vidikov upoštevajo analizo glede na spol;

47.  pozdravlja posebne kazalnike, ki se uporabljajo za spremljanje izvajanja vidika enakosti spolov v programu Obzorje 2020, in dejstvo, da je, kar zadeva uravnoteženo zastopanost spolov v svetovalnih skupinah tega programa, udeležba žensk v letu 2014 znašala 52 %(9);

48.  meni, da je treba opraviti nadaljnji pregled, da se tudi na podlagi kazalnikov, kot je delež žensk med udeleženci in koordinatorji projektov v programu Obzorje 2020, ocenijo rezultati in po potrebi predlagajo prilagoditve posebnih ukrepov;

49.  poziva h krepitvi vključevanja načela enakosti spolov v okviru tega programa in k oblikovanju ciljev v zvezi z enakostjo spolov v strategijah, programih in projektih, in sicer v vseh fazah raziskovalnega kroga;

50.  poziva k ohranitvi neodvisne proračunske vrstice za strukturne spremembe projektov glede na spol (na primer enakost spolov v raziskavah in inovacijah (GERI) za obdobje 2014–2016), pa tudi drugih vprašanj v zvezi z enakostjo spolov v raziskavah in inovacijah;

51.  pozdravlja dejstvo, da je eden od ciljev iz programa „Znanost z in za družbo“, da se v raziskovalnih postopkih in vsebinah zagotovi enakost spolov; poleg tega pozdravlja nepovratna sredstva v okviru podpore raziskovalnim organizacijam za izvajanje načrtov o enakosti spolov in v okviru spodbujanja enakosti spolov v programu Obzorje 2020 in evropskem raziskovalnem prostoru; vendar obžaluje, da v proračunu ni posebne vrstice za cilje iz tega programa;

Drugi programi in skladi, ki vključujejo posebne cilje o enakosti spolov

52.  poudarja, da imajo naravne nesreče velike posledice za infrastrukturo, povezano z javnimi storitvami, in zato ženske posebej prizadenejo; poziva Komisijo, naj uvede zahtevo, da se pri ocenjevanju posledic za prebivalstvo opravi analiza Solidarnostnega sklada EU, pri kateri se upošteva različnost spolov;

53.  ugotavlja, da akcijski načrt za enakost spolov za obdobje 2016–2020 na področju zunanjega delovanja in razvojnega sodelovanja vključuje dejavnosti EU v tretjih državah in da obstaja več instrumentov zunanje pomoči, s katerimi se podpirajo cilji o enakosti spolov;

54.  poudarja, da imajo ženske in deklice, ki so žrtve oboroženih konfliktov, pravico do nujne zdravniške oskrbe, vključno z dostopom do kontracepcije, nujne kontracepcije in splava; opozarja, da je treba v okviru humanitarne pomoči EU spoštovati pravice deklic in žensk v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in da zanje ne bi smele veljati omejitve, ki so jih uvedli drugi partnerski donatorji, kot je navedeno v proračunu EU za leto 2016; pozdravlja pristop EU v zvezi s tem; spodbuja Komisijo, naj ohrani to stališče;

55.  poziva Komisijo, naj razvojna sredstva EU nameni za prostovoljne, sodobne storitve načrtovanja družine in reproduktivno zdravje, da nadomesti finančni primanjkljaj kot posledico pravila o globalni prepovedi („global gag“), ki ga je uvedla nova vlada ZDA, in tako rešuje življenja žensk, varuje njihovo zdravje in preprečuje razširjanje okužb, ki se prenašajo s spolnostjo;

56.  poudarja, da vključevanje načela enakosti spolov prav tako sodi med načela, na katerih temelji nedavno oblikovan Sklad za azil, migracije in vključevanje; ponovno poziva, naj se v okviru politik na področju migracij in azila upošteva razsežnost spola in se ženskam zagotovi dostop do varnega prostora, posebne zdravstvene oskrbe, povezane s spolnim in reproduktivnim zdravjem in pravicami, ter naj se posebna pozornost nameni posebnim potrebam ranljivih oseb, kot so ženske, ki so žrtve nasilja, tudi spolnega nasilja, mladoletniki brez spremstva in druge ogrožene skupine, vključno z LGBTI;

57.  poziva k sprejetju celovitega sklopa smernic EU o enakosti spolov v migracijski in azilni politiki z zadostnimi finančnimi sredstvi za programe celovitega usposabljanja za strokovnjake, ki utegnejo imeti stik z begunci in prosilci za azil; poudarja, da bi morali biti ti dovzetni za posebne potrebe begunk in probleme, vezane na spol, kot je trgovina z ženskami in deklicami;

58.  opozarja na aktualna vprašanja o prenapolnjenosti centrov za sprejem beguncev in o tem, kako to vpliva na varnost žensk; poziva, naj se Sklad za azil, migracije in vključevanje v večji meri uporabi za izboljšanje sprejemnih centrov, tako da bodo imeli ločene spalne in sanitarne prostore za ženske in moške, ter za izboljšanje dostopa do zdravstvenih storitev, ki upoštevajo različnost spolov, vključno s predporodno in poporodno nego;

59.  meni, da bi bilo treba države članice spodbujati k boljši uporabi sredstev iz kohezijskih skladov in evropskih strukturnih in investicijskih skladov ter Sklada za azil, migracije in vključevanje za spodbujanje vključevanja beguncev na trg dela, pri čemer bi bilo treba posebej upoštevati, da bi s cenovno sprejemljivim otroškim varstvom begunkam omogočili dostop do zaposlitve;

60.  poziva k pregledu zvišanja finančnih sredstev programov Daphne in Odysseus ter širšega področja njune uporabe z oceno njune razširitve tako, da bi obravnavala veliko ranljivost begunk in zagotavljala večjo podporo pri obravnavanju teh problemov, vezanih na spol;

61.  poudarja, da so bili za izpolnjevanje potreb v okviru sedanje begunske krize uporabljeni tudi drugi skladi, kot je Sklad za notranjo varnost, posebni finančni instrumenti, kot je instrument za zagotavljanje nujne pomoči, ter drugi ad hoc instrumenti in nepovratna sredstva; opozarja na težave pri spremljanju uporabe teh skladov, zlasti z vidika enakosti spolov, in poziva k usklajeni, učinkoviti in pregledni uporabi sredstev EU na tem področju ob upoštevanju različnosti spolov;

62.  poziva, naj se posebna sredstva namenijo za podporo ciljno usmerjenih ukrepov, pri katerih sodelujejo organizacije na terenu ter lokalni in regionalni organi, da se zagotovijo zadostitev osnovnih potreb, varstvo človekovih pravic, varnost in zaščita prosilk za azil, begunk in migrantk ter deklic med njimi, pa tudi oseb LGBTI;

Priporočila politike

63.  ponavlja svojo zahtevo, da se pri pripravi proračuna na vseh ravneh proračunskega postopka EU upošteva načelo enakosti spolov; poziva k doslednemu upoštevanju načela enakosti spolov v celotnem proračunskem postopku, da se bodo lahko proračunski odhodki uporabljali kot sredstvo za spodbujanje enakosti spolov;

64.  poziva, naj se pri pripravi programov financiranja EU po letu 2020 načelo enakosti spolov dosledno in učinkovito vključuje v pripravo proračuna in v politike, da bi se povečalo financiranje EU za ukrepe proti diskriminaciji na podlagi spola, pri čemer je treba upoštevati naslednje vidike:

   (i) opredelitev implicitnih in eksplicitnih vprašanj spola,
   (ii) opredelitev dodeljevanja povezanih virov, kjer je to mogoče ter
   (iii) ocena, ali se bodo s programi financiranja EU obstoječe neenakosti med ženskami in moškimi (tudi skupinami žensk in moških) oziroma deklicami in dečki ter vzorci odnosov med spoloma nadaljevali ali spremenili.

65.  poziva, naj naslovi proračuna EU stremijo k enako prepričljivim ciljem glede spolov in standardom vključevanja načela enakosti spolov;

66.  poziva, naj se jasno opredeli znesek, ki ga je treba dodeliti za posamezne cilje in ukrepe politike za enakost spolov, da se povečata preglednost in odgovornost;

67.  ugotavlja, da vključevanje načela enakosti spolov ni enkraten ukrep in da upoštevanje enakosti spolov pri pripravi proračuna zahteva stalno zavezanost razumevanju spolov, kar vključuje analizo in posvetovanja ter stalne proračunske prilagoditve, da se upoštevajo spreminjajoče se potrebe žensk in moških ter dečkov in deklic;

68.  meni, da je znesek sredstev EU v višini 6,17 milijarde EUR, ki je v večletnem finančnem okviru dodeljen za doseganje ciljev tega strateškega prizadevanja za enakost spolov, prvi korak;

69.  meni, da bi lahko bil vmesni pregled večletnega finančnega okvira priložnost za to, da se izboljšajo rezultati proračuna EU pri uresničevanju enakosti spolov in da se dosežki predstavijo javnosti;

70.  zato obžaluje, da se je Komisija odločila, da v vmesnem pregledu večletnega finančnega okvira ne bo obravnavala vprašanja izvajanja vključevanja načela enakosti spolov, in poziva h konkretnejšim ukrepom za odpravo te pomanjkljivosti;

71.  poziva, naj se pri izbiri projektov ter spremljanju in ocenjevanju vseh ukrepov, ki se financirajo iz proračuna EU, upoštevajo kazalniki glede na spol; poleg tega poziva, naj se v okviru splošne predhodne pogojenosti obvezno oceni učinek na enakost spolov in naj se zbirajo po spolu razčlenjeni podatki o upravičencih in udeležencih;

72.  odločno priporoča, naj bodo po spolu razčlenjeni podatki dostopni javnosti, da se zagotovita finančna odgovornost in preglednost;

73.  poziva k sprejetju metodologije za merjenje neenakosti spolov iz poročila z naslovom Indeks enakosti spolov za leto 2015 – merjenje enakosti spolov v Evropski uniji v obdobju 2005–2012, ki ga je leta 2015 objavil Evropski inštitut za enakost spolov, ki bo podlaga za načrtovanje in izvajanje programov financiranja EU.

74.  poziva institucije EU in države članice, naj za vse uslužbence, ki sodelujejo pri oblikovanju politike in v proračunskih postopkih, organizirajo redna usposabljanja in programe tehnične pomoči v zvezi z orodji za vključevanje načela enakosti spolov; poziva k spodbujanju upoštevanja načela enakosti spolov pri pripravi proračuna v politikah EU in nacionalnih strategijah, da bi učinkoviteje spodbujali enakost spolov;

75.  poziva Komisijo, naj skrbno spremlja učinkovitost nacionalnih pritožbenih organov in postopkov na področju izvajanja direktiv o enakosti spolov;

76.  poziva Računsko sodišče, naj razsežnost spola vključi tudi v ocenjevanje izvrševanja proračuna Unije v zvezi s posebnimi cilji EU na področju politik enakosti ter njihovimi horizontalnimi vidiki, in sicer tako v svojih priporočilih kot tudi v posebnih poročilih; ravno tako poziva države članice, naj razsežnost spola vključijo v svoje proračune, da bi preučili vladne programe in politike, njihov učinek na dodeljevanje sredstev in prispevek k enakosti moških in žensk;

77.  ponovno izraža zaskrbljenost zaradi očitnega neravnovesja v zastopanosti spolov med člani Evropskega računskega sodišča, ki je daleč največje od vseh institucij EU, saj ima zdaj 28 moških in le 3 ženske (dve manj kot na začetku leta 2016); poziva Svet, naj v prihodnje, dokler ne bo dosežena ustrezna uravnotežena zastopanost, Parlamentu predlaga dva kandidata, in sicer eno žensko in enega moškega za vsako prihodnje imenovanje;

78.  izreka pohvalo delu urada komisarja za človekove pravice na Poljskem, ki je v skladu z zakonom o enakem obravnavanju organ za enakost, pristojen za zakonodajo o enakem obravnavanju; je zelo zaskrbljen zaradi nedavnih proračunskih rezov, ki vplivajo na tisti del urada komisarja za človekove pravice, ki se ukvarja z enakostjo spolov; opozarja, da bi moral imeti nacionalni organ ustrezne človeške in finančne vire, poleg tega bi bilo treba spoštovati in ohranjati njegovo neodvisnost;

o
o   o

79.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(2) UL C 436, 24.11.2016, str. 51.
(3) UL L 347, 20.12.2013, str. 470.
(4) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0338.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0072.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0309.
(8) Delovni dokument Komisije Del I o izkazih operativnih odhodkov programov za predlog splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2017 (COM(2016)0300), str. 15.
(9) Evropska komisija, Generalni direktorat za raziskave in inovacije, Letno poročilo 2015 o spremljanju programa Obzorje 2020, ISBN 978-92-79-57749-9, str. 44.


Posledice velepodatkov na temeljne pravice
PDF 275kWORD 60k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2017 o posledicah velepodatkov za temeljne pravice: zasebnost, varstvo podatkov, nediskriminacija, varnost in kazenski pregon (2016/2225(INI))
P8_TA(2017)0076A8-0044/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 1, 7, 8, 11, 14, 21, 47 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju smernic za ureditev računalniških datotek o osebnih podatkih, ki jih je objavila Generalna skupščina Združenih narodov v resoluciji 45/95 z dne 14. decembra 1990,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov)(1) ter Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z dne 6. maja 2015 z naslovom „Strategija za enotni digitalni trg za Evropo“ (COM(2015)0192),

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov z dne 28. januarja 1981 (ETS št. 108) in dodatnega protokola h Konvenciji z dne 8. novembra 2001 (ETS št. 181)(3),

–  ob upoštevanju priporočila Odbora ministrov Sveta Evrope št. CM/Rec(2010)13 državam članicam o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov v okviru profiliranja z dne 23. novembra 2010(4),

–  ob upoštevanju mnenja št. 7/2015 Evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 19. novembra 2015 z naslovom Meeting the challenges of big data: A call for transparency, user control, data protection by design and accountability (Obvladovanje izzivov velepodatkov: poziv k preglednosti, nadzoru uporabnikov, vgrajenemu varstvu podatkov in odgovornosti)(5),

–  ob upoštevanju mnenja št. 8/2016 Evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 23. septembra 2016 z naslovom EDPS Opinion on coherent enforcement of fundamental rights in the age of big data (Mnenje ENVP o doslednem zagotavljanju spoštovanja temeljnih pravic v dobi velepodatkov)(6);

–  ob upoštevanju izjave Delovne skupine iz člena 29 o učinku razvoja velepodatkov na varstvo posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v EU z dne 16. septembra 2014(7),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0044/2017),

A.  ker se velepodatki nanašajo na zbiranje, analizo in ponavljajoče se zbiranje velikih količin podatkov, vključno z osebnimi, iz različnih virov, ki se avtomatsko obdelajo z računalniškimi algoritmi in naprednimi tehnikami za obdelavo podatkov, tako z uporabo shranjenih kot pretočnih podatkov, da bi oblikovali določene korelacije, gibanja in vzorce (analitika velepodatkov);

B.  ker nekateri primeri uporabe velepodatkov zajemajo učenje naprav z vgrajeno umetno inteligenco, kot so nevronske mreže in statistični modeli, za predvidevanje nekaterih dogodkov in vedenja; ker so učni podatki pogosto vprašljive kakovosti in niso nevtralni;

C.  ker sta napredek komunikacijskih tehnologij in splošno razširjena uporaba elektronskih naprav, nadzornih pripomočkov, družbenih medijev, spletnih interakcij in mrež, vključno z napravami, ki sporočajo informacije brez človeškega posredovanja, prispevala k razvoju masovnih, nenehno naraščajočih naborov podatkov, ki s pomočjo naprednih tehnik obdelave in analitike zagotavljajo doslej najboljši vpogled v človeško vedenje, zasebno življenje in naše družbe;

D.  ker obveščevalne službe tretjih držav in držav članic vse bolj slonijo na obdelavi in analitiki tovrstnih naborov podatkov, ki bodisi niso zajeti v nobenem pravnem okviru, bodisi so v zadnjem času predmet zakonodaje, katere združljivost s primarno in sekundarno zakonodajo Unije zbuja pomisleke in še ni preverjena;

E.  ker je tudi na internetu vse več ustrahovanja, nasilja nad ženskami in ranljivosti otrok; ker bi morale Komisija in države članice sprejeti vse potrebne pravne ukrepe za preprečevanje teh pojavov;

F.  ker čedalje več družb, podjetij, organov in agencij, vladnih in nevladnih organizacij (ter javnega in zasebnega sektorja na splošno), političnih voditeljev, civilne družbe, akademskega sveta, znanstvene skupnosti in državljanov kot celota izkorišča takšne nabore podatkov in analitiko velepodatkov za povečanje konkurenčnosti, pospešitev inovacij, tržna predvidevanja, politične kampanje, usmerjeno oglaševanje, znanstvene raziskave in oblikovanje politik na področju prometa, obdavčevanja, finančnih storitev, pametnih mest, kazenskega pregona, preglednosti, javnega zdravja in odzivanja na nesreče ter za vplivanje na volitve in politične rezultate, na primer s ciljno usmerjenimi sporočili;

G.  ker se trg velepodatkov širi, saj se pri iskanju rešitev čedalje bolj uveljavljata tehnologija in postopek sprejemanja odločitev, ki temeljita na podatkih; ker še ne obstaja metodologija za oceno vseh vplivov velepodatkov, podprto z dokazi, se pa izkazuje, da ima lahko analitika velepodatkov velik horizontalen učinek, tako v javnem kot zasebnem sektorju; ker Komisija v svoji strategiji za enotni digitalni trg za Evropo priznava potencial podatkovno vodenih tehnologij storitev in velepodatkov kot gonilne sile za gospodarsko rast, inovacije in digitalizacijo v EU;

H.  ker analitika velepodatkov ustvarja dodano vrednost na več načinov, ki imajo številne pozitivne primere, kar prinaša pomembne priložnosti za državljane, npr. na področjih zdravstvenega varstva, boja proti podnebnim spremembam, zmanjševanja porabe energije, izboljšanja prometne varnosti in omogočanja pametnih mest, s tem pa izboljšuje optimizacijo in učinkovitost poslovanja, prispeva k izboljšanju delovnih razmer ter pomaga pri odkrivanju goljufij in boju proti njim; ker lahko velepodatki zagotovijo konkurenčno prednost za procese odločanja v evropskih podjetjih, javnemu sektorju pa večjo učinkovitost zaradi večjega vpogleda v različne ravni socialno-ekonomskega razvoja;

I.  ker velepodatki ob že omenjenem potencialu za državljane, akademski svet, znanstveno skupnost ter javni in zasebni sektor prinašajo tudi precejšnja tveganja glede varstva temeljnih pravic, kot so pravica do zasebnosti ter zaščite in varstva podatkov, pa tudi svoboda izražanja in nediskriminacija, ki jih zagotavljata Listina EU o temeljnih pravicah in pravo Unije; ker lahko psevdonimizacija in tehnike šifriranja zmanjšajo tveganja, povezana z analitiko velepodatkov, in imajo zato pomembno vlogo pri varovanju zasebnosti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, hkrati pa spodbujajo inovacije in gospodarsko rast; ker je treba te elemente obravnavati v okviru tekoče revizije direktive o zasebnosti in elektronskih komunikacijah;

J.  ker vseprisotni senzorji, obsežna rutinska priprava podatkov in sodobne dejavnosti obdelave podatkov niso vedno dovolj pregledni, kar posameznikom in javnim organom otežuje oceno postopkov in namena zbiranja, obdelave, analize ter uporabe osebnih podatkov; ker se zaradi uporabe analitike velepodatkov zabrisuje meja med osebnimi in neosebnimi podatki, kar bi lahko privedlo do ustvarjanja novih osebnih podatkov;

K.  ker se sektor velepodatkov vsako leto poveča za 40 %, torej raste sedemkrat hitreje kot trg informacijskih tehnologij; ker zgoščenost obsežnih naborov podatkov, ki jih proizvajajo nove tehnologije, zagotavlja bistvene informacije velikim korporacijam, kar povzroča spremembe v uravnoteženosti moči med državljani, vladami in zasebnimi subjekti, kot jih doslej še ni bilo; ker bi lahko takšna zgoščenost moči v rokah korporacij utrdila monopole in zlorabe ter ogrozila pravice potrošnikov in pošteno konkurenco na trgu; ker bi bilo treba v okviru združevanja velepodatkov dodatno preučiti interese posameznikov in varstvo temeljnih pravic;

L.  ker imajo velepodatki ogromen neizkoriščeni potencial kot gonilna sila produktivnosti in kot sredstvo za zagotavljanje boljših proizvodov in storitev državljanom; ker po drugi strani vsesplošna raba pametnih naprav, omrežij in spletnih aplikacij ne pomeni nujno, da so državljani, podjetja in organizacije, ki jih uporabljajo, s temi produkti zadovoljni, temveč gre za splošno razumevanje, da so te storitve postale nujne za življenje, komunikacijo in delo, kljub slabemu poznavanju morebitnih tveganj za naše dobro počutje, varnost in pravice;

M.  ker bi bilo treba za učinkovitejšo uporabo velepodatkov (algoritmi in druga analitična orodja) razlikovati med količino in kakovostjo podatkov; ker lahko zaradi slabe kakovosti podatkov in/ali postopkov, na katerih temeljijo procesi sprejemanja odločitev in analitična orodja, pride do pristranskih algoritmov, lažnih korelacij, napak, podcenjevanja pravnih, socialnih in etičnih posledic, tveganja, da se podatki uporabijo za diskriminatorne ali goljufive namene, ter marginalizacije vloge ljudi v teh procesih, vse to pa vodi k pomanjkljivim postopkom odločanja, ki imajo negativen učinek na življenje in možnosti državljanov, zlasti marginaliziranih skupin, ter negativno vplivajo na družbe in podjetja;

N.  ker bi morala algoritmična odgovornost in preglednost pomeniti izvajanje tehničnih in operativnih ukrepov za zagotavljanje preglednosti, nediskriminacijo avtomatiziranega odločanja in izračunavanje verjetnosti ravnanja posameznikov; ker bi morala preglednost posameznikom zagotoviti smiselne informacije o uporabljeni logiki, pomenu in predvidenih posledicah; ker bi to moralo vključevati informacije o podatkih, ki se uporabljajo za učenje analitike velepodatkov, in posameznikom omogočiti, da razumejo in spremljajo odločitve, ki jih zadevajo;

O.  ker analiza podatkov in algoritmi čedalje bolj vplivajo na informacije, dostopne državljanom; ker so lahko ob zlorabi tovrstnih metod ogrožene temeljne pravice do obveščenosti ter svoboda in pluralnost medijev; ker je sistem javne radiodifuzije v državah članicah neposredno vezan na demokratične, družbene in kulturne potrebe v posameznih družbah ter na potrebo po zagotavljanju pluralnosti medijev, kot je opredeljeno v Protokolu o sistemu javne radiodifuzije v državah članicah k Amsterdamski pogodbi (11997D/PRO/09);

P.  ker so širjenje obdelave in analitike podatkov, veliko število akterjev, vključenih v zbiranje, hrambo, obdelavo, shranjevanje in izmenjavo podatkov, ter kombinacija obsežnih naborov osebnih in neosebnih podatkov iz različnih virov, ki sicer prinašaje velike priložnosti, med državljane ter v javni in zasebni sektor prinesli veliko negotovost v zvezi s posebnimi zahtevami glede skladnosti z veljavnim pravom EU o varstvu podatkov;

Q.  ker je veliko nestrukturiranih prevzetih sistemov z obsežnimi količinami podatkov, ki jih podjetja zbirajo vrsto let, z nejasnimi sistemi upravljanja podatkov, pri katerih bi bilo treba sistematsko zagotoviti njihovo skladnost;

R.  ker bi bilo treba spodbujati tesnejše sodelovanje in povezanost različnih regulativnih organov in organov za nadzor konkurence, varstvo potrošnikov in varstvo podatkov na nacionalni ravni in na ravni EU, da bi zagotovili skladen pristop in razumevanja posledic velepodatkov za temeljne pravice; ker lahko vzpostavitev in nadaljnji razvoj digitalne klirinške hiše(8) kot prostovoljne mreže izvršilnih organov prispeva k izboljšanju njihovega dela in dejavnosti izvrševanja posameznih organov ter lahko pripomore k poglobitvi sinergij in varstvu pravic in interesov posameznikov;

Splošni premisleki

1.  poudarja, da bodo lahko državljani, javni in zasebni sektor, akademski svet in znanstvena skupnost v celoti izkoristili možnosti in priložnosti velepodatkov šele takrat, ko bo s strogim uveljavljanjem temeljnih pravic, s skladnostjo z veljavnim pravom EU o varstvu podatkov in s pravno varnostjo za vse akterje vzpostavljeno zaupanje javnosti v te tehnologije; poudarja, da je obdelava osebnih podatkov mogoča le v skladu z eno od pravnih podlag, določenih v členu 6 Uredbe (EU) 2016/679; meni, da so preglednost in ustrezno obveščanje javnosti, ki jo zadeva ta problematika, ključnega pomena za izgradnjo zaupanja javnosti in zaščito pravic posameznikov;

2.  poudarja, da je skladnost z veljavno zakonodajo o varstvu podatkov, skupaj s trdnimi znanstvenimi in etičnimi standardi, ključnega pomena za vzpostavitev zaupanja v velepodatke in zanesljivost rešitev, ki temeljijo na velepodatkih; poudarja tudi, da informacije, ki jih razkrije analiza velepodatkov, ne zagotavljajo nepristranskega pregleda nad obravnavano zadevo in so le toliko zanesljive kot podatki, na katerih temeljijo; poudarja, da s predvidevanjem na podlagi velepodatkov dobimo zgolj statistično verjetnost in se zato ne more vedno točno napovedati ravnanja posameznikov; zato poudarja, da so trdni znanstveni in etični standardi bistveni za upravljanje zbiranja podatkov in presojanje rezultatov takih analiz;

3.  poudarja, da lahko občutljive informacije o posameznikih izhajajo iz neobčutljivih podatkov, tako da so meje med občutljivimi in neobčutljivimi podatki zabrisane;

4.  poudarja, da je nenačrtovana uporaba osebnih podatkov mogoča, ker posamezniki slabo poznajo in razumejo naravo velepodatkov; ugotavlja, da je v EU nadvse pomembno izobraževanje in ozaveščanje o temeljnih pravicah; poziva institucije EU in države članice, naj vlagajo v digitalno pismenost državljanov, tudi otrok, in njihovo ozaveščanje o digitalnih pravicah, zasebnosti in varstvu podatkov; poudarja, da bi moralo tako izobraževanje vključevati tudi razumevanje načel/logike, kako algoritmi in postopki avtomatiziranega sprejemanja odločitev delujejo, in kako jih smiselno razlagati; poudarja tudi, da je treba z izobraževanjem spodbuditi razumevanje, kje in kako se zajema podatkovni tok (npr. spletno žetje, povezovanje podatkov iz pretoka s podatki s socialnih omrežij in povezanih naprav ter njihovo združevanje v nov podatkovni tok);

Velepodatki za komercialne namene in v javnem sektorju

Zasebnost in varstvo podatkov

5.  poudarja, da se zakonodaja Unije o varstvu zasebnosti in osebnih podatkov, pravici do enakosti in nediskriminacije, pravici posameznikov, da dobijo informacije o logiki, uporabljeni pri avtomatiziranem sprejemanju odločitev in oblikovanju profilov, ter pravici do sodnega varstva za obdelavo podatkov uporabljajo, če so bile pred obdelavo uporabljene uporabljene tehnike psevdonimizacije, ali v vsakem primeru, če bi lahko uporaba neosebnih podatkov vplivala na zasebno življenje ali druge pravice in svoboščine posameznikov in bi to privedlo do stigmatizacije celotnih skupin prebivalstva;

6.  poudarja, da je treba enotni digitalni trg zgraditi na zanesljivih, zaupanja vrednih in visokohitrostnih omrežjih in storitvah, kjer se spoštujeta temeljni pravici do varstva podatkov in zasebnosti posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, hkrati pa se spodbujajo inovacije in analitika velepodatkov, da bi ustvarili primerne razmere in enake konkurenčne pogoje za okrepitev evropskega digitalnega gospodarstva;

7.  nadalje opozarja na možnost ponovne identifikacije posameznikov s povezovanjem različnih vrst anonimiziranih podatkov. poudarja, da se pravo Unije za varstvo zasebnosti in osebnih podatkov uporablja za obdelavo takih povezanih podatkov samo, če je posameznika dejansko mogoče ponovno identificirati;

8.  poudarja, da bi morala navedena načela služiti kot okvir za postopke odločanja v javnem in zasebnem sektorju in pri drugih subjektih, ki uporabljajo podatke; poudarja potrebo po veliko večji algoritemski odgovornosti in preglednosti v zvezi z obdelavo in analitiko podatkov v zasebnem in javnem sektorju in pri vseh drugih subjektih, ki uporabljajo analitiko podatkov, saj je to osnovno orodje za zagotovitev, da so posamezniki primerno obveščeni o obdelavi njihovih osebnih podatkov;

9.  poudarja, da bi morali imeti Komisija, Evropski odbor za varstvo podatkov, nacionalni organi za varstvo podatkov in drugi neodvisni nadzorni organi v prihodnosti ključno vlogo pri spodbujanju preglednosti in dolžnega pravnega postopanja, pravne varnosti na splošno in, gledano ožje, konkretnih standardov, ki ščitijo temeljne pravice in jamstva, povezana z uporabo obdelave in analitike podatkov v zasebnem in javnem sektorju; poziva k tesnejšemu sodelovanju med regulatorji ravnanja v digitalnem okolju, s čimer bi okrepili sinergije med regulativnimi okviri za potrošnike ter organi za varstvo konkurence in podatkov; poziva, naj se tem organom zagotovi ustrezno financiranje in dovolj osebja; poleg tega priznava, da je treba ustanoviti digitalno klirinško hišo;

10.  poudarja, da bi moral biti osnovni namen velepodatkov doseči primerljive korelacije z uporabo čim manjše količine osebnih podatkov; v zvezi s tem poudarja, da bi se morali znanost, podjetja in javne skupnosti osredotočiti na raziskave in inovacije na področju anonimizacije;

11.  ugotavlja, da lahko uporaba psevdonimizacije, anonimizacije in šifriranja osebnih podatkov zmanjša tveganje za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, kadar se uporabljajo v aplikacijah za velepodatke; nadalje poudarja prednosti psevdonimizacije iz splošne uredbe o varstvu podatkov kot primerne zaščite; opominja, da je anonimizacija nepovraten postopek, s katerim se osebni podatki ne morejo več uporabiti posamično za identifikacijo in izločanje fizičnih oseb; meni, da bi morale pogodbene obveznosti zagotoviti, da anonimizirani podatki ne bodo ponovno identificirani z uporabo dodatnih korelacij z združevanjem različnih virov podatkov; poziva zasebni in javni sektor in druge subjekte, ki so vključeni v analizo velepodatkov, naj redno pregledujejo takšna tveganja glede na nove tehnologije ter dokumentirajo primernost sprejetih ukrepov; poziva Komisijo, Evropski odbor za varstvo podatkov in druge neodvisne nadzorne organe, naj pripravijo smernice o tem, kako pravilno anonimizirati podatke, da v prihodnje ne bi prihajalo do zlorab teh ukrepov, in naj spremlja prakso;

12.  poziva zasebni in javni sektor ter druge upravljavce podatkov, naj uporabijo instrumente iz splošne uredbe o varstvu podatkov, kot so kodeksi ravnanja in sistemi potrjevanja, za povečanje gotovosti v zvezi s svojimi posebnimi obveznostmi v skladu z zakonodajo Unije ter uskladitev svojih praks in dejavnosti z ustreznimi pravnimi standardi in zaščitnimi ukrepi EU;

13.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da podatkovno vodene tehnologije ne bodo omejile dostopa do pluralnega medijskega okolja ali diskriminirale pri dostopu do njega, temveč bodo spodbujale svobodo in pluralnost medijev; poudarja, da bo imelo sodelovanje med vladami, izobraževalnimi ustanovami in medijskimi organizacijami odločilno vlogo pri zagotavljanju podpore digitalni medijski pismenosti za opolnomočenje državljanov in zaščito njihove pravice do obveščenosti in svobode izražanja;

14.  meni, da v demokratični družbi javni organi lahko objavijo osebne podatke, ko je to v javnem interesu, na primer zaradi preprečevanja korupcije, nasprotja interesov, davčnih goljufij in pranja denarja, če se podatki objavijo v skladu z zakonsko opredeljenimi pogoji, če so na voljo ustrezna varovala in če je objava sorazmerna in potrebna za dosego želenega cilja;

Varnost

15.  priznava dodano vrednost tehnološkega razvoja, ki bo prispeval k večji varnosti; priznava, da nekaj najbolj perečih nevarnosti, povezanih z dejavnostmi obdelave podatkov, kot so tehnike velepodatkov (zlasti v okviru interneta stvari), ki so pomembne za posameznike, vključujejo kršitve varstva podatkov, nepooblaščeno dostopanje do podatkov in nezakonit nadzor; meni, da je za obvladovanje takih groženj, ne da bi se pri tem zlorabile temeljne pravice, potrebno pristno in usklajeno sodelovanje med zasebnim in javnim sektorjem, organi kazenskega pregona in neodvisnimi nadzornimi organi; v zvezi s tem poudarja, da bi bilo treba posebno pozornost nameniti varnosti sistemov e-uprave ter tudi z dodatnimi zakonskimi ukrepi, kot je odgovornost za programsko opremo;

16.  meni, da bi bilo treba spodbujati in po potrebi zahtevati uporabo šifriranja od konca do konca, v skladu z načelom vgrajenega varstva podatkov; priporoča, naj morebiten prihodnji zakonodajni okvir v zvezi s tem ponudnikom šifriranja, ponudnikom komunikacijskih storitev in vsem drugim organizacijam (na vseh ravneh dobavne verige) izrecno prepove omogočanje ali dopuščanje „stranskih vrat“;

17.  poudarja, da rast količine ustvarjenih podatkov in podatkovnih tokov prinaša dodatne šibkosti in nove izzive za varnost informacij; v zvezi s tem poziva k uporabi vgrajene in privzete zasebnosti, anonimizacijskih tehnik, kjer je to ustrezno, tehnik za kodiranje in obveznih ocen učinka na zasebnost; poudarja, da bi morali takšne ukrepe uporabljati vsi subjekti, vključeni v analitiko velepodatkov v zasebnem in javnem sektorju ter drugimi subjekti, ki se ukvarjajo z občutljivimi podatki, kot so odvetniki, novinarji in delavci v zdravstvenem sektorju, da bi preprečili večjo izpostavljenost tveganjem glede varnosti informacij zaradi velepodatkov;

18.  opozarja, da v skladu s členom 15 Direktive 2000/31/ES države članice od ponudnikov storitev prenosa, hrambe ali gostovanja ne smejo zahtevati splošne obveznosti nadzora podatkov pri njihovem prenosu ali shranjevanju, kot tudi ne splošne obveznosti dejavnega odkrivanja dejstev ali okoliščin, ki bi kazale na nezakonito dejavnost; zlasti opozarja, da je Sodišče Evropske unije v sodbah C-360/10 in C-70/10 zavrnilo ukrepe za dejavni nadzor skoraj vseh uporabnikov zadevnih storitev (v prvem primeru je šlo za ponudnike internetnega dostopa, v drugem za družabno omrežje) in je pojasnilo, da je prepovedana vsaka odredba, ki bi od ponudnika storitev gostovanja zahtevala splošni nadzor;

Nediskriminacija

19.  poudarja, da lahko velepodatki zaradi uporabe naborov podatkov in algoritemskih sistemov pri pripravi ocen in napovedi na različnih stopnjah obdelave podatkov privedejo do kršitev temeljnih pravic posameznikov, pa tudi do različnega obravnavanja in posredne diskriminacije skupin ljudi s podobnimi lastnostmi, zlasti kar zadeva pravičnost in enake možnosti glede dostopa do izobraževanja in zaposlovanja, pri zaposlovanju ali ocenjevanju posameznikov ali pri določanju novih potrošniških navad uporabnikov družabnih medijev;

20.  poziva Komisijo, države članice in organe za varstvo podatkov, naj odkrivajo diskriminacijo in pristranskost v algoritmih in storijo vse, kar je mogoče, za njuno zmanjšanje ter naj razvijejo trden in skupen etični okvir za pregledno obdelavo osebnih podatkov in avtomatsko odločanje, ki bo lahko usmerjal uporabo podatkov in tekoče izvrševanje zakonodaje Unije;

21.  poziva Komisijo, države članice in agencije za varstvo podatkov, naj konkretno ocenijo potrebo po preglednosti algoritmov, pa tudi po preglednosti morebitnih pristranskih odklonov v testnih podatkih, ki se uporabljajo za pripravo sklepov na podlagi velepodatkov;

22.  priporoča, naj podjetja opravljajo redne ocene reprezentativnosti naborov podatkov, ocenijo, ali se pri tem pojavljajo pristranski odkloni, ter razvijejo strategije, kako preseči omenjene pristranske odklone; poudarja, da je treba preveriti pravilnost in pomembnost napovedi, temelječih na analitiki podatkov, na podlagi pravičnosti in etičnih pomislekov;

Velepodatki v znanstvene namene

23.  poudarja, da lahko analitika velepodatkov pripomore k znanstvenemu razvoju in raziskavam; meni, da bi morala razvoj in uporaba analitike velepodatkov v znanstvene namene potekati ob upoštevanju temeljnih vrednot iz Listine o temeljnih pravicah in skladno z veljavno zakonodajo EU na področju varstva podatkov;

24.  opominja, da lahko v skladu s splošno uredbo o varstvu podatkov nadaljnja obdelava osebnih podatkov v statistične namene ustvari zgolj zbirne podatke, ki jih ni mogoče ponovno povezati s posamezniki;

Velepodatki za kazenski pregon

Zasebnost in varstvo podatkov

25.  opominja vse akterje kazenskega pregona, ki uporabljajo obdelavo in analitiko podatkov, da Direktiva (EU) 2016/680: ureja obdelavo osebnih podatkov v državah članicah za namene kazenskega pregona; zahteva, da mora biti zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov za namene kazenskega pregona vedno zadostno, ustrezno in ne čezmerno glede na določene, izrecne in zakonite namene, za katere se obdelujejo; določa, da morata biti namen zbiranja teh podatkov in potreba po zbiranju jasno dokazana; določa, da je sprejemanje odločitev izključno na podlagi avtomatizirane obdelave, vključno z oblikovanjem profilov, ki ima lahko negativen pravni učinek za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali ga zelo prizadene, prepovedano, razen če to dovoljuje pravo Unije ali države članice, ki se uporablja za upravljavca in ki zagotavlja ustrezno zaščito pravic in svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, vsaj pravice do osebnega posredovanja s strani upravljavcev; poziva Komisijo, Evropski odbor za varstvo podatkov in druge neodvisne nadzorne organe, naj izdajo smernice, priporočila in primere najboljše prakse za dodatno opredelitev meril in pogojev za odločitve, ki temeljijo na oblikovanju profilov in uporabi velepodatkov za namene kazenskega pregona;

26.  poudarja, kako pomembna je skladnost z Direktivo (EU) 2016/680, kar zadeva izvajanje predhodnih ocen učinka in revizij, pri katerih se upoštevajo etični pomisleki, da bi ocenili celovitost, točnost in kakovost podatkov ter posameznikom, ki jih zadevajo odločitve, in/ali subjektom, vključenim v postopke odločanja, omogočili razumevanje in izpodbijanje zbiranja ali analize, vzorcev in korelacij, poleg tega pa preprečili škodljive učinke na določene skupine posameznikov;

27.  poudarja, da lahko vladne dejavnosti množičnega nadzora in neupravičeno dostopanje do poslovnih in drugih osebnih podatkov s strani organov pregona resno ogrozijo zaupanje državljanov v digitalne storitve;

28.  opozarja, da je treba zakonodajo, ki javnim organom omogoča splošen dostop do vsebine elektronskih komunikacij, obravnavati kot kršitev bistva temeljne pravice do spoštovanja zasebnega življenja, ki je zagotovljena v členu 7 Listine;

29.  poudarja, da je treba v javno naročanje modelov, orodij in programov za obdelavo podatkov, ki temeljijo na velepodatkih, za namene kazenskega pregona vključiti smernice in sisteme, da bi zagotovili, da je programsko kodo mogoče pregledati in da jo dejansko pregleda organ kazenskega pregona pred končnim nakupom ter da je mogoče preveriti njeno primernost, pravilnost in varnost, ob upoštevanju, da sta preglednost in odgovornost omejeni zaradi lastniške programske opreme; poudarja, da nekateri modeli nadzora na podlagi napovedi bolj upoštevajo zasebnost kot drugi, recimo pri verjetnostnih napovedih o krajih ali dogodkih in ne o posameznikih;

Varnost

30.  poudarja, da je nujno treba podatkovne zbirke organov kazenskega pregona zaščititi pred kršitvami varnosti in nezakonitim dostopanjem, saj je to pomembno za posameznike; zato meni, da je za obvladovanje takih tveganj potrebno usklajeno in uspešno sodelovanje med organi kazenskega pregona, zasebnim sektorjem, vladami in neodvisnimi nadzornimi organi za varstvo podatkov; vztraja, da je treba zagotoviti ustrezno varnost osebnih podatkov v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo (EU) 2016/680 ter čim bolj zmanjšati ranljivost z uporabo zavarovane in decentralizirane strukture zbirk podatkov;

Nediskriminacija

31.  opozarja, da je zaradi poseganja odločitev in ukrepov, ki jih sprejmejo organi kazenskega pregona med drugim z obdelavo in analitiko podatkov, v življenja in pravice državljanov potrebna največja previdnost, da bi preprečili nezakonito diskriminacijo in ciljno usmerjenost na nekatere posameznike ali skupine ljudi, opredeljene glede na raso, barvo, etnično ali socialno poreklo, genetske značilnosti, jezik, vero ali prepričanje, politično ali drugo mnenje, lastnino, rojstvo, invalidnost, starost, spol, spolno izražanje ali identiteto, spolno usmerjenost, status bivanja, zdravstveno stanje ali pripadnost narodnostni manjšini, ki so pogosto tarča etničnega profiliranja ali intenzivnejšega nadzora s strani organov kazenskega pregona, ter posameznike, ki so opredeljeni na podlagi neke značilnosti; poziva k ustreznemu usposabljanju za izpostavljene zbiratelje podatkov in uporabnike informacij, pridobljenih z analizo podatkov;

32.  poziva organe kazenskega pregona držav članic, ki uporabljajo analitiko podatkov, naj pri analiziranju podatkov ohranijo najvišje etične standarde ter zagotovijo človeško posredovanje in odgovornost v različnih fazah odločanja, ne le za oceno reprezentativnosti, točnosti in kakovosti podatkov, temveč tudi za oceno ustreznosti vsake odločitve, ki bo sprejeta na podlagi teh informacij;

o
o   o

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
(2) UL L 119, 4.5.2016, str. 89.
(3) http://www.svetevrope.si/sl/dokumenti_in_publikacije/konvencije/108/
(4) https://search.coe.int/cm/Pages/result_details.aspx?ObjectID=09000016805cdd00
(5) https://secure.edps.europa.eu/EDPSWEB/webdav/site/mySite/shared/Documents/Consultation/Opinions/2015/15-11-19_Big_Data_EN.pdf
(6) https://secure.edps.europa.eu/EDPSWEB/webdav/site/mySite/shared/Documents/Consultation/Opinions/2016/16-09-23_BigData_opinion_EN.pdf
(7) http://ec.europa.eu/justice/data-protection/article-29/documentation/opinion-recommendation/files/2014/wp221_en.pdf
(8) Mnenje št. 8/2016 Evropskega nadzornika za varstvo podatkov z dne 23. septembra 2016, str. 15.


Minimalni standardi za zaščito gojenih kuncev
PDF 353kWORD 57k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. marca 2017 o minimalnih standardih za zaščito gojenih kuncev (2016/2077(INI))
P8_TA(2017)0077A8-0011/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 13 in 43 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2008/120/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2008/119/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 1999 o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 2007/43/ES z dne 28. junija 2007 o določitvi minimalnih pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali,

–  ob upoštevanju posebne raziskave Eurobarometer št. 442 z naslovom „Odnos Evropejcev do dobrobiti živali“, objavljene marca 2016,

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja Evropske agencije za varnost hrane (EFSA) z dne 12. januarja 2011 o dobrobiti živali med prevozom,

–  ob upoštevanju znanstvenega mnenja Evropske agencije za varnost hrane z dne 11. oktobra 2005 o učinku sedanjih sistemov uhlevitve in reje na zdravje in dobrobit gojenih domačih kuncev;

–  ob upoštevanju poglavja 7.5 Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali o zakolu živali, ki ga je pripravila Svetovna organizacija za zdravje živali,

–  ob upoštevanju kodeksa s priporočili o dobrobiti kuncev, ki ga je pripravila vlada Združenega kraljestva,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0011/2017),

A.  ker so kunci številčno gledano četrta najbolj gojena žival na svetu in druga najbolj gojena živalska vrsta v EU,

B.  ker morajo evropski proizvajalci spoštovati visoke standarde zdravja in dobrobiti živali, ki niso vedno obvezni tudi v tretjih državah, od koder EU uvaža živali za zakol;

C.  ker potrošniki vse pogosteje preverjajo razmere, v katerih so živali gojene;

D.  ker je kunčjerejski sektor zelo prizadel upad uživanja mesa v Evropski uniji in gospodarska kriza v kmetijskem sektorju, in ker so se prodajne cene v treh letih zmanjšale za okrog 20 %, proizvodni stroški pa so ostali enaki;

E.  ker je poleg tega treba upoštevati hranilno vrednost kunčjega mesa in vlogo, ki ga ima kunčjereja za družinsko gospodarstvo, kjer ima velik pomen na številnih podeželskih območjih z majhnimi možnostmi za diverzifikacijo zaposlovanje žensk;

F.  ker je treba upoštevati ne le dobrobit živali, temveč tudi blaginjo kmetov;

G.  ker je večina kuncev gojenih za prirejo mesa, pri čemer jih gre vsako leto za ta namen v zakol več kot 340 milijonov; ker kunčjereja prispeva manj kot en odstotek končne reje živali za proizvodnjo hrane v EU;

H.  ker se kunčjerejski sektor v EU sooča z nenehnim upadanjem, zneski za leto 2016 pa kažejo zmanjšanje proizvodnje za 4,7 %, in sicer zaradi trenda zmanjševanja uživanja kunčjega mesa; ker kunčjerejski sektor deluje v pogojih svetovnega trga in ni deležen neposredne pomoči ali tržnih intervencij iz prvega stebra skupne kmetijske politike;

I.  ker ima Evropska unija negativno trgovinsko bilanco s Kitajsko na področju kunčjega mesa; ker 99 % uvoženega kunčjega mesa v EU prihaja iz Kitajske; ker bodo kitajski rejci, če ne bodo uvedeni ukrepi, prehiteli kmete v EU, kar bo imelo škodljive posledice za dobrobit živali;

J.  ker je pomembno in nujno zagotavljati in ohranjati donosno kunčjerejo, da bi ohranili strukturo podeželskih območjih, kjer niso možne druge vrste proizvodnje, in tudi delovna mesta, zlasti za ženske, ter da bi potrošnikom še naprej zagotavljali raznoliko in kakovostno prehrano;

K.  ker je Evropska unija na svetovni ravni glede gojenih kuncev na prvem mestu, pred Azijo, zlasti Kitajsko, ki je s proizvodnjo 417.000 ton trupov na prvem mestu med izvozniki;

L.  ker je v interesu rejcev in celotnega kunčjerejskega sektorja, da se pri reji v skladu z evropskim modelom proizvodnje spoštujejo najvišji standardi na svetu na področju varnosti hrane, zdravja in dobrega počutja živali ter varstva okolja;

M.  ker evropska kunčjereja temelji na soobstoju različnih sistemov pireje, ker je kunčjereja pomembno sredstvo za diverzifikacijo prihodkov mnogih majhnih kmetij po vsem ozemlju;

N.  ker je kunčje meso s povprečno porabo 1,70 kg na prebivalca eno od najmanj uživanih vrst mesa v Uniji (1–2 % celotne porabe mesa);

O.  ker obstaja resna zaskrbljenost zaradi nezadostne dobrobiti, visoke ravni stresa ter velike umrljivosti in obolevnosti pri gojenih kuncih v Evropi, kar je ugotovila že Evropska agencija za varnost hrane leta 2005; ker so uhlevitev, krma, genska slika, sanitarni vidiki ali optimizacija čustvenega stanja gojenih kuncev pomembna vprašanja, ki jih obravnavajo deležniki iz kunčjerejskega sektorja, zlasti glede ohranjanja zdravja in dobrobiti živali;

P.  ker se že od njihove udomačitve večino kuncev v EU ponavadi uhlevi v baterijskih kletkah, katerih specifikacije so lahko od države do države različne, in se dejansko pogosto razlikujejo;

Q.  ker kunci tako kot druge vrste živali, ki sobivajo s človekom, ohranjajo elemente svojega naravnega vedenja, zato so potrebne dodatne raziskave ukrepov in pogojev, ki se jih lahko izvaja med rejo, da bodo lahko kunci v največji možno meri ohranili svoje naravno vedenje, če to koristi njihovemu zdravju;

R.  ker se za intenzivno kunčjerejo uporabljajo pasme kuncev, ki hitro in zgodaj odrastejo – t.i. kunci za prirejo mesa – zlasti komercialni križanci, ki se uporabljajo na industrijskih kunčjerejskih farmah za prirejo mesa;

S.  ker so sistemi ekološke reje, kjer so pitovni kunci uhlevljeni v skupinskih hlevih, v katerih imajo dostop do manjše pašne površine in na splošno več prostora, možna alternativa baterijski reji, vendar lahko ti sistemi skupinske uhlevitve povzročajo težave zaradi negativne socialne interakcije in napadalnosti med živalmi, ki privede do poškodb, ki vplivajo na njihovo zdravje in dobrobit in porast bolezni zaradi prenašanja prek iztrebkov v usta;

T.  predpisih nekaterih držav o ekološki reji spodbujajo kunčjerejo v skupinskih hlevih, ki imajo ob vznožju odprtino za dostop do manjše pašne površine;

U.  ker bi lahko tako kot pri drugih vrstah, na primer perutnini, preučili drugačne sisteme reje, vključno z ekološkimi, s katerimi bi lahko potrošnikom ponudili večjo izbiro hrane in ki so zaenkrat slabo razviti;

V.  ker so glede na zgornje ugotovite potrebne dodatne raziskave izzivov in možnosti, ki jih prinašajo sistemi skupinskih hlevov;

W.  ker je majhen gospodarski pomen tega sektorja v Evropski uniji močan razlog, da se ne izvajajo raziskave in inovacije za izboljšanje zdravja in dobrega počutja kuncev;

X.  ker obstajajo minimalni standardi EU za zaščito prašičev(1), telet(2), kokoši nesnic(3) in pitovnih piščancev(4) ter splošna direktiva Sveta o zaščiti rejnih živali(5), vendar ni posebne zakonodaje EU o minimalnih standardih za zaščito gojenih kuncev; ker vse več potrošnikov in državljanov v Evropski uniji zahteva ureditev in večjo dobrobit za gojene kunce;

Y.  ker na podlagi Uredbe 1999/74/ES od leta 2012 velja prepoved konvencionalne baterijske reje kokoši nesnic, ki je bila v veliki meri tudi uspešno prenesena v države članice;

Z.  ker so nekatere države članice že sprejele nacionalno zakonodajo in pravne zahteve za gojenje kuncev in v sodelovanju s sektorjem oblikovale smernice dobre prakse; ker Avstrija leta 2012 prepovedala gojenje kuncev v kletkah za prirejo mesa, v Belgiji pa velja zakonodaja, katere namen je do leta 2025 odpraviti baterijske kletke ter jih nadomestiti s sistemi talne reje;

AA.  ker je treba v skladu z evropsko strategijo za dobrobit živali pred uvedbo nove zakonodaje v celoti uporabljati veljavno ter spodbujati k oblikovanju smernic dobre prakse;

AB.  ker bi morale države članice in Komisija glede na zahteve po prehodu na alternativne proizvodne sisteme in skromen gospodarski pomen kunčjereje za evropsko živinorejo, spodbujati nadaljnje raziskave na področju zdravja, dobrobiti, reje, uhlevitve, prehrane, vedenja in omamljanja koncev;

AC.  ker se v znanstvenem mnenju Evropske agencije za varnost hrane o sistemih uhlevitve in reje za gojene kunce iz leta 2005 priporoča povečanje velikosti kletk, zmanjšanje največje gostote za živali med rastjo in terapevtske posege, tudi rabo dodatkov za zmanjšanje bolezni;

AD.  ker za kunce veljajo priporočila iz Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali glede zakola živali, tudi o metodah omamljanja in zahtevah za znanje izvajalcev;

AE.  ker člen 3 Direktive Sveta 98/58/ES o zaščiti rejnih živali zahteva, da se sprejmejo „vsi primerni ukrepi“, da se zagotovi dobrobit živali, v členu 4 pa so opredeljeni standardi za rejo živali „v skladu z obstoječo prakso in znanstvenimi dognanji“, kar vključuje tudi standarde Evropske agencije za varnost hrane in Svetovne organizacije za zdravje živali;

Splošne opombe

1.  ugotavlja, da se kunci v EU navadno gojijo v neizpopolnjenih kletkah, v pustem okolju, v katerem sta nameščeni le napravi za pitje in krmljenje, ki ne izpolnjujejo pogojev za optimalno rejo v skladu z najnovejšimi znanstvenimi dognanji; ravno tako ugotavlja, da so kunci včasih krmljeni s peleti, ne pa z vlakninsko krmo, in da se v premajhnih in pustih žičnatih kletkah ne morejo vesti naravno;

2.  ugotavlja, da so potrebne nadaljnje raziskave sistemov uhlevitve kuncev, ki bi spodbujali kakovost zdravja in omejili tveganja, da bodo živali zbolele ali bile okužene;

3.  ugotavlja, da se uspešno izvajajo alternativne baterijski reji kuncev, na primer talna reja ali sistemi zajčnikov s travo kot glavnim virom hrane, kar izboljša udobje in dobrobit gojenih kuncev; meni, da bi bilo treba razviti, izboljšati in spodbujati alternativne sisteme in hkrati priznava, da bi bilo povpraševanje po kunčjem mesu iz takih sistemov do določene mere omejeno zaradi učinka dodatnih proizvodnih stroškov na cene, zaračunane potrošnikom;

4.  spodbuja uporabo sistemov skupinske talne reje, ker omogočajo več življenjskega prostora, s tem pa družabnega vedenja in gibanja; poudarja, da uporaba skupinske talne reje izboljša dobrobit gojenih kuncev, saj jim omogoča bivanje, ki je zelo podobno življenju v naravi; poudarja, da je zdravje živali odvisno tudi od dveh pomembnih načinov praks reje, in sicer okoljskih pogojev v stavbah ter razvoja ustreznih prakse reje, biološke zaščite in upravljanja;

5.  poziva države članice in Komisijo, naj izvedejo nadaljnje raziskave, da bi našli najboljše sisteme uhlevitve za izboljšanje dobrobiti živali v različnih oblikah reje, ki bodo omogočali izboljšavo kmetij, hkrati pa zagotavljati njihovo vzdržnost;

6.  poudarja, da mora vse kunčje mesto na trgu EU ustrezati visokim standardom za varnost in kakovost hrane ter merilom za dobrobit živali, tudi meso, uvoženo iz tretjih držav; opozarja na nevarnost nepoštene konkurence iz tretjih držav, če za uvoz ne bodo veljali enakovredni standardi in merila;

7.  poziva Komisijo in države članice, naj ohranijo kakovost in varnost uvoženega kunčjega mesa, tako da izvajajo temeljit nadzor in inšpekcijske preglede pri vstopu uvoženega mesa v Unijo;

8.  pozdravlja vzpostavitev evropske platforme za dobrobit živali ter poziva Komisijo in države članice, naj izmenjajo in ocenijo kodekse dobre prakse na področju kunčjereje;

Rejski programi

9.  poudarja, da je kunčjereja v EU zelo intenzivna in da so pogoji, v katerih se kunce redi, različni, deloma zaradi različnih namenov, za katere se jih redi, in zaradi različnih pričakovanj potrošnikov na trgih in v državah EU;

10.  poudarja, da se velikost kletke razlikuje glede na starost in težo živali, kar vpliva na njihovo premikanje, kot so iztegovanje telesa, sedenje in stanje s pokončno dvignjenimi uhlji (položaj „pozornosti“, ki je značilen za vrsto), postavljanje na zadnje noge, udobno obračanje in poskakovanje; poudarja, da lahko pomanjkanje gibanja povzroči oslabitev kosti, stereotipično vedenje in poškodbe nožnih blazinic;

11.  poudarja, da se sistemi uhlevitve postopoma izboljšujejo z vključitvijo novih naprav, kot so nasloni za noge, katerih namen je zmanjšati poškodbe nog in izboljšati dobrobit; vendar poudarja, da je glede na moderne standarde oblika nekaterih starejših modelov kletk morda neustrezna;

12.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je za gojene kunce značilna visoka pogostost bolezni in smrtnost zaradi dejavnikov, kot so višja stopnja okuženosti z zajedavci (kokcidioza, gliste itd.) in dovzetnost za nalezljive bolezni, kot sta hemoragična bolezen kuncev in zajcev, miksomatoza;

13.  poudarja, da Evropska agencija za varnost hrane leta 2005 ugotovila, da je stopnja umrljivosti in obolevnosti gojenih kuncev znatno višja kot pri drugih vrstah rejnih živali zaradi okužb črevesja in dihal ter reproduktivnih težav; ugotavlja tudi, da je agencija v istem poročilu opozorila na večje tveganje za zdravje kuncev, do katerega prihaja pri talni reji kuncev v primerjavi z rejo v kletkah, zlasti zaradi kokcidioze in okužb z zajedavci;

14.  pozdravlja napredek, ki so ga številni rejci naredili z izboljšanjem zasnove sistemov uhlevitve v skladu s priporočili te agencije; vendar je zaskrbljen, ker obstaja premalo zdravljenj in raziskav za boj proti boleznim gojenih kuncev;

Reja kuncev

15.  izraža zaskrbljenost, ker so kunci, ki se v EU redijo in pitajo za pridelavo mesa, običajno uhlevljeni v staromodnih kletkah, ki ne izpolnjujejo modernih vzrejnih standardov, in kjer ima vsak kunec na voljo manj površine, kot je površina dveh navadnih listov papirja formata A4;

16.  poudarja, da so kunci izjemno občutljive živali in lahko trpijo zaradi številnih različnih težav in bolezni, povezanih z neustreznimi rejskimi razmerami, vključno s smrtonosnimi virusi, dihalnimi težavami in vnetimi skočnimi sklepi zaradi sedenja na tleh iz žične mreže;

17.  poudarja, da je rejcem kuncev in veterinarjem na voljo le malo terapevtskih orodij za reševanje zdravstvenih težav, ki se pojavljajo, in da so potrebna dodatna prizadevanja, da bi odpravili pomanjkanje raziskav in naložb v razvoj zdravil za uporabo v manjši meri ali za manj pomembne vrste;

18.  ugotavlja tudi, da ima prehrana velik učinek na dobrobit in zdravje živali in zato meni, da bi morali imeti kunci stalen dostop do uravnotežene prehrane s pravimi odmerki vlakninske krme;

19.  kljub temu ugotavlja, da so zdravstvena tveganja omejena zaradi zelo strogih pravil EU na področju zdravja ter poudarja, da se v skladu z veljavno zakonodajo (Direktiva 98/58/ES) obolele živali nemudoma zdravijo, hkrati pa se žival do ozdravitve izolira ali, če je treba, evtanazira;

20.  priznava, da je za preprečevanje nepotrebnega trpljenja živali pomembno, da se ljudem, ki pri kunčjereji sodelujejo pri vseh vidikih ravnanja z živalmi, omogoči ustrezno usposabljanje, pa tudi oblikovanje smernic o dobri praksi, ki bi temeljile na zanesljivi tehnični in znanstveni analizi, kar bo namenjeno izboljšanju njihovega ravnanja in poznavanja ustreznih zahtev glede dobrobiti živali;

21.  poudarja, da imajo kunci, ki se jih odstavi za pitanje, in samice, ki so nastanjeni v alternativnih skupinski talni reji, v katerih ima vsak pitovni kunec običajno na voljo 750 cm², vsaka samica pa 800 cm² površine, več prostora za gibanje, socialno interakcijo in igro ter da ploščadi v takih sistemih skupinske talne reje omogočajo kuncem, da se z umikom izognejo napadalnim osebkom, zagotovljeno pa je tudi, da so samice med dojenjem nastanjene ločeno;

22.  priznava, da taki sistemi uhlevitve pomenijo velike stroške za kmetijska gospodarstva, ki jih bo treba upoštevati in nuditi finančno podporo tistim rejcem, ki se prostovoljno odločijo za tak način reje; poziva Komisijo, naj v prihodnjih proračunih EU podpira kunčjerejski sektor; ugotavlja, da je v programih za razvoj podeželja na voljo finančna podpora za tiste kmete, ki uporabljajo ukrepe za dobrobit živali za izboljšanje dobrobiti kuncev;

23.  opozarja, da morajo vse obvezne ukrepe, ki bodo uvedeni, spremljati ustrezna proračunska sredstva za podporo rejcem kuncev; meni, da bi bilo treba vključiti tudi poseben razdelek za spodbujanje uživanja kunčjega mesa;

24.  poudarja, da bi več raziskav o skupinski uhlevitvi samic, zlasti glede časa, ki ga prebijejo ločeno od skupine in kdaj se jih vrne v skupino, prispevalo k njihovi dobrobiti;

25.  svetuje, naj bodo samci kuncev, ki so starejši od 12 tednov in se gojijo za razplod, zaradi težav z napadalnostjo v katerem koli sistemu vedno nastanjeni ločeno;

Prevoz in zakol

26.  opozarja, da je prevoz za kunce stresna izkušnja; poudarja, da bi bilo treba kunce pred prevozom nahraniti ter jim med prevozom na dolge razdalje zagotoviti dovolj hrane, vode in prostora, čas prevoza pa bi moral biti zaradi občutljivosti vrste čim krajši; poudarja, da na dobrobit živali vpliva ogromno različnih stresnih dejavnikov, kot so vročina, sestradanost, dehidracija, bolečina in poškodbe, mraz, potovalna slabost in strah;

27.  poudarja, da je dobrobit gojenih kuncev med prevozom in zakolom odvisno od odnosa in ravnanja kmetov, prevoznikov in osebja klavnice ter transportne logistike; poziva Komisijo, nadzoruje izvajanje in izvrševanje ustrezne zakonodaje EU, zlasti Uredbe Sveta (ES) št. 1/2005 o zaščiti živali med prevozom;

28.  poudarja, da bi bilo treba kunce pred zakolom popolnoma omamiti ter pri tem zagotoviti, da ne trpijo, ne čutijo bolečine in niso pod stresom; opozarja, da je treba v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1099/2009 o zaščiti živali pri usmrtitvi zakol izvesti brez tveganja, da bi omamljena žival prišla k zavesti; opozarja, da bi bilo z razvojem praktičnih raziskav o tehnikah omamljanja za druge živalske vrste mogoče uvesti omamljanje z električnim tokom ali z uporabo drugih metod omamljanja, kot je omamljanje z mešanico plinov, ki bi ustrezale značilnostim kuncev in bile poslovno izvedljive;

Protimikrobna odpornost

29.  pozdravlja prizadevanja evropskih rejcev, da bi zmanjšali uporabo antibiotikov pri kunčjereji; poudarja, da se lahko zaradi razširjene uporabe antibiotikov pri kunčjereji, zlasti pri intenzivni kunčjereji v kletkah, poveča protimikrobna odpornost;

30.  ugotavlja, da lahko močna odvisnost od antibiotikov privede do povečanja protimikrobne odpornosti, zato je nujno, da se začne z odgovornejšo rabo; meni, da je kunčjereja del teh razmer, poleg drugih živinorejskih sektorjev, in da se mora prav tako pomembno potruditi za spodbujanje odgovorne rabe antibiotikov, da bi ohranili njihovo učinkovitost in preprečili protimikrobno odpornost;

31.  poudarja, da bi bilo treba doseči in ohranjati visoke higienske standarde v vseh rejnih sistemih, zlasti z razvojem preventivnih ukrepov in ciljno usmerjenih preverjanj, države članice pa bi bilo treba spodbujati k postopni odpravi uporabe običajnih baterijskih kletk v vsej EU in spodbujanju ekonomsko uspešnih obogatenih rejnih sistemov;

32.  poudarja, da je treba antibiotike uporabljati le za namene zdravljenja in da bi morala v skladu z Uredbo (ES) št. 470/2009 Evropskega parlamenta in Sveta o mejnih vrednostih ostankov farmakološko aktivnih snovi v živilih živalskega izvora pred zakolom slediti ustrezna karenca, da je zagotovljena varnost kunčjega mesa;

33.  poudarja, da lahko manjšo uporabo antibiotikov in njen pozitiven učinek za javno zdravje zagotovimo le z večjim poudarkom na upravljanju in nadzoru kmetijskih gospodarstev, ki se ukvarjajo s kunčjerejo;

Sklepi

34.  poziva Komisijo, naj zaradi dejstva, da se v EU redi in gre v zakol veliko število kuncev in da imajo sistemi, ki se trenutno uporabljajo za uhlevitev kuncev, hude posledice za dobrobit živali, pripravi časovni načrt za finančno vzdržne minimalne standarde za zaščito gojenih kuncev; poudarja, da je treba v tem načrtu določiti merljive mejnike ter redno poročanje in v kronološkem vrstnem redu opredeliti najmanj:

   pripravo smernic dobre prakse ter pravila o dobrobiti kuncev v sodelovanju z vsemi, ki sodelujejo pri pridelavi, in drugimi deležniki v kunčjerejskem sektorju,
   priporočilo Komisije, pri čemer je treba upoštevati veljavne nacionalne ukrepe, ki vsebujejo, kadar je to primerno, predloge za skupni pristop EU, zlasti kar zadeva zdravje, dobrobit in uhlevitev kuncev,
   zakonodajni predlog o minimalnih standardih za zaščito gojenih kuncev v ustreznem roku;

35.  poziva Komisijo, naj uporabi znanstvene dokaze in ugotovitve, ko predlaga ukrepe glede zahtev za uhlevitev plemenskih samic in pitovnih kuncev za prirejo mesa, ob ustreznem upoštevanju bioloških potreb živali in specifičnih vedenjskih vzorcev te živalske vrste pri zahtevah glede uhlevitve;

36.  meni, da bi bilo treba uporabiti zahteve iz členov 3 in 4 Direktive 98/58/ES po sprejetju vseh razumnih ukrepov za dobrobit živali in opredelitvi standardov v skladu s pridobljenimi izkušnjami in znanstvenimi dognanji za izvajanje znanstvenih priporočil o dobrobiti kuncev, ki sta jih oblikovala Evropska agencija za varnost hrane in Svetovna organizacije za zdravje živali;

37.  poudarja, da morajo biti različni vidiki, ki se pri tem upoštevajo, med seboj v ravnovesju, tako glede dobrobiti in zdravja živali, finančnega stanja in delovnih pogojev rejca kot vzdržnosti pridelave, okoljskega učinka in varstva potrošnika; poudarja tudi, da je treba upoštevati potrebe potrošnikov po cenovno dostopnem in kakovostnem kunčjem mesu;

38.  poudarja, da je cilj skupne kmetijske politike dobava kmetijskih in živilskih proizvodov za potrošnike po v vsej EU, ob upoštevanju njihove potrebe in želje po zdravih in visokokakovostnih kmetijskih in živilskih proizvodih po razumnih cenah;

39.  spodbuja države članice in sektor, naj oblikujejo jasen sistemih označevanja proizvodov in k uporabi sistemov označevanja, kot je določeno v poglavju V Uredbe (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom, da bi se zagotovila večja preglednost trga, ohranjanje standardov kakovosti in varovanje zdravja potrošnikov, potrošnikom pa omogočila ozaveščena in pregledna izbira pri nakupu, obenem pa poudarilo poreklo proizvoda in se ga zaščitilo pred nelojalno konkurenco;

40.  poudarja, da bi bilo treba vse veljavne predpise uskladiti na ravni EU; poudarja, da sta izmenjava informacij za pripravo smernic o dobri praksi in podpora nacionalnih smernic ključnega pomena za ta proces;

41.  spodbuja vse države članice, naj zaradi vzpostavitve enakih konkurenčnih pogojev uskladijo svoje predpise o dobrobiti kuncev s predpisi, veljavnimi v Avstriji, Belgiji, Nemčiji in Združenem kraljestvu;

42.  priznava potrebo po nadaljnjih znanstvenih raziskavah o kunčjereji, ob upoštevanju zahtev po prehodu na alternativne sisteme reje; spodbuja države članice in Komisijo, naj namenijo posebno proračunsko podporo in raziščejo:

   zdravje gojenih kuncev,
   dobrobit gojenih kuncev,
   uhlevitev gojenih kuncev,
   rejske programe, vključno programe reje iz genskih linij z umirjenim temperamentom,
   rejo kuncev,
   vedenje gojenih kuncev,
   prehrano gojenih kuncev,
   bolezni, značilne za vrsto, obolevnost in umrljivost gojenih kuncev,
   ustrezna zdravila, cepiva in zdravljenje za gojene kunce, pri čemer bi bilo treba upoštevati vedno večje težave zaradi protimikrobne odpornosti,
   vrsti primerne humane metode omamljanja gojenih kuncev;

43.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo podatke o prireji kunčjega mesa in trgovini z njim in kunčje meso vključijo v področje dela evropske opazovalne skupine za trg mesa;

o
o   o

44.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Direktiva Sveta 2008/120/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev (UL L 47, 18.2.2009, str. 5).
(2) Direktiva Sveta 2008/119/ES z dne 18. decembra 2008 o določitvi minimalnih pogojev za zaščito telet (UL L 10, 11.1.2009, str. 7).
(3) Direktiva Sveta 1999/74/ES z dne 19. julija 1999 o minimalnih standardih za zaščito kokoši nesnic (UL L 203, 3.8.1999, str. 53).
(4) Direktiva Sveta 2007/43/ES z dne 28. junija 2007 o določitvi minimalnih pravil za zaščito piščancev, ki se gojijo za proizvodnjo mesa (UL L 182, 12.7.2007, str. 19).
(5) Direktiva Sveta 98/58/ES z dne 20. julija 1998 o zaščiti rejnih živali (UL L 221, 8.8.1998, str. 23).

Pravno obvestilo