Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2043(BUD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0249/2017

Predložena besedila :

A8-0249/2017

Razprave :

PV 04/07/2017 - 16
CRE 04/07/2017 - 16

Glasovanja :

PV 05/07/2017 - 8.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0302

Sprejeta besedila
PDF 387kWORD 59k
Sreda, 5. julij 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Proračun 2018 – mandat za trialog
P8_TA(2017)0302A8-0249/2017
Resolucija
 Priloga

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2017 o mandatu za trialog o predlogu proračuna za leto 2018 (2017/2043(BUD))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 314 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 106a Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju predloga splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2018, ki ga je 30. maja 2017 sprejela Komisija (COM(2017)0400),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002(1),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2017 o splošnih smernicah za pripravo proračuna za leto 2018, oddelek III – Komisija(4),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 21. februarja 2017 proračunskih smernicah za leto 2018 (06522/2017),

–  ob upoštevanju člena 86a Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun in mnenj drugih zadevnih odborov (A8-0249/2017),

Predlog proračuna za leto 2018: rezultati na področju rasti, delovnih mest in varnosti

1.  opozarja, da je Parlament v resoluciji z dne 15. marca 2017 potrdil, da so trajnostna rast, dostojna, kakovostna in stabilna delovna mesta, socialno-ekonomska kohezija, varnost, migracije in podnebne spremembe osrednja vprašanja in prednostne naloge proračuna EU za leto 2018;

2.  meni, da je predlog Komisije v splošnem dobro izhodišče za letošnja pogajanja, glede na to, da mora proračun EU za leto 2018 omogočiti, da bo EU še naprej ustvarjala trajnostno rast in delovna mesta, hkrati pa zagotavljala varnost svojih državljanov in se odzivala na izzive v zvezi z migracijami; obžaluje, da predlog Komisije ne odgovarja povsem na poziv Parlamenta k ukrepanju proti podnebnim spremembam;

3.  pozdravlja odločitev Komisije, da bo v predlog proračuna vključila rezultate vmesne revizije večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020 celo pred uradno odobritvijo Sveta, s čimer pošilja odločen signal glede pomena revizije večletnega finančnega okvira in potrebe po večji prožnosti proračuna EU, ki bo Uniji omogočila, da se bo učinkovito odzivala na nove nujne primere in financirala svoje politične prednostne naloge;

4.  ponovno izraža prepričanje, da so, če želimo zagotoviti trajnostno rast in ustvarjanje stabilnih in kakovostnih delovnih mest v EU, naložbe v raziskave, inovacije, infrastrukturo ter mala in srednja podjetja osrednjega pomena; v zvezi s tem pozdravlja predlagano povečanje sredstev za program Obzorje 2020, instrument za povezovanje Evrope in Erasmus+, saj bodo ti programi neposredno prispevali k uresničitvi zadanih ciljev; vendar meni, da bo potrebno dodatno povečanje, zlasti zaradi rezov finančnih sredstev za te politike v korist financiranja Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI);

5.  želi spomniti na bistveno vlogo malih in srednjih podjetij pri ustvarjanju delovnih mest in zmanjšanju naložbene vrzeli ter poudarja, da mora ustrezno financiranje teh podjetij ostati ena glavnih prednostnih nalog proračuna EU; v zvezi s tem obžaluje, da so predlagana sredstva za COSME v primerjavi s proračunom za leto 2017 nižja za 2,9 %, in izraža namero, da bo povečal sredstva tega programa za leto 2018; poudarja, da je treba dodatno okrepiti mala in srednja podjetja, in poziva k izpolnitvi vseh finančnih zavez programa v preostanku sedanjega večletnega finančnega okvira; pozdravlja prizadevanja Komisije za poenostavitev financiranja malih in srednjih podjetij v programu Obzorje 2020;

6.  želi pohvaliti vlogo EFSI pri zmanjševanju naložbene vrzeli po vsej EU in med ozemlji EU ter pri izvajanju strateških naložb, ki zagotavljajo visoko raven dodane vrednosti za gospodarstvo, okolje in družbo; zato podpira podaljšanje njegovega izvajanja do leta 2020; poudarja hitro črpanje sredstev v sklopu za mala in srednja podjetja v okviru EFSI ter pozdravlja njihovo predvideno rast; kljub temu obžaluje, da ne obstaja celovit pristop k financiranju malih in srednjih podjetij, ki bi omogočil jasen pregled vseh razpoložljivih sredstev; ponavlja svoje stališče iz potekajočih zakonodajnih pogajanj, da se podaljšanja ne bi smelo financirati z nadaljnjim zmanjševanjem sredstev za obstoječe programe EU; meni, da sklad EFSI, katerega jamstveni sklad se večinoma financira iz proračuna EU, ne bi smel podpirati subjektov, ki imajo sedež ali so registrirani v jurisdikcijah s seznama ustrezne politike EU o nekooperativnih jurisdikcijah oziroma ne upoštevajo davčnih standardov EU ali mednarodnih davčnih standardov o preglednosti in izmenjavi informacij;

7.  pozdravlja pobude EU na področju obrambnih raziskav ter razvoja in nakupa obrambne tehnologije, s katerimi bo mogoče v tem sektorju doseči ekonomijo obsega in posledično poskrbeti za boljše usklajevanje med državami članicami, če bodo ustrezno razvite, pa bodo pripeljale tudi do bolj smotrnih izdatkov na področju obrambe in prihrankov na nacionalni revni; poudarja tudi, da je treba povečati konkurenčnost in inovativnost evropske obrambne industrije; spominja na svoje stališče iz preteklosti, da bi se morale nove pobude na tem področju financirati z dodatnimi sredstvi, ne pa na račun obstoječih programov, vključno z instrumentom za povezovanje Evrope;

8.  ugotavlja, da Komisija ni upoštevala zahteve Parlamenta, naj pripravi oceno in ustrezne predloge za „vozovnico Interrail za Evropo ob 18. rojstnem dnevu“; poudarja, da bi lahko taki predlogi povečali evropsko zavest in identiteto; poudarja pa, da je treba morebitne nove projekte financirati iz novih finančnih virov, ne na račun obstoječih programov, in da morajo biti čim bolj socialno vključujoči; ponovno poziva Komisijo, naj pripravi ustrezne predloge v zvezi s tem;

9.  pozdravlja dejstvo, da predlog proračuna za leto 2018 v odgovor na pozive Parlamenta za nadaljevanje pobude za zaposlovanje mladih vsebuje dodatna sredstva za ta program; prav tako ugotavlja, da predlog spremembe proračuna št. 3/2017 v zvezi s pobudo za zaposlovanje mladih zajema sredstva za prevzem obveznosti v znesku 500 milijonov EUR, kakor sta se v spravnem postopku o proračunu za leto 2017 dogovorila Parlament in Svet; je prepričan, da predlagani zneski očitno ne bodo zadoščali za to, da bi uresničili cilje pobude za zaposlovanje mladih, in da bo mogoče brezposelnost mladih izkoreniniti samo, če bo pobuda za zaposlovanje mladih še naprej prispevala k prednostnima ciljema Unije, tj. rasti in zaposlovanju; vztraja, da se je treba učinkovito odzvati na brezposelnost mladih po vsej Uniji, in poudarja, da je mogoče pobudo za zaposlovanje mladih dodatno izboljšati in povečati njeno učinkovitost, zlasti zagotoviti, da bo prinašala resnično evropsko dodano vrednost za politike zaposlovanja mladih v državah članicah in da ne bo nadomeščala financiranja nekdanjih nacionalnih politik;

10.  opozarja, da ima kohezijska politika glavno vlogo pri razvoju in rasti EU; poudarja, da bodo začeli programi kohezijske politike leta 2018 predvidoma odpravljati zamude in delovati s polno paro; potrjuje zavezo Parlamenta, da si bo prizadeval zagotoviti ustrezna sredstva zanje, saj so ena od glavnih politik EU; je kljub temu zaskrbljen zaradi nedopustnih zamud pri izvajanju operativnih programov na nacionalni ravni; poziva države članice, naj poskrbijo, da se bo imenovanje organov upravljanja, revizijskih organov in organov za potrjevanje zaključilo, izvajanje pa pospešilo; priznava, da so za nizko stopnjo izvrševanja delno odgovorne institucije EU, ki so sodelovale v dolgih pogajanjih o pravni podlagi; ugotavlja, da nekatere države članice menijo, da bi morala biti kohezijska sredstva orodje za zagotavljanje solidarnosti v vseh politikah Unije;

11.  je zlasti zaskrbljen zaradi morebitnih ponovnih zaostankov pri plačilu neporavnanih računov ob koncu sedanjega večletnega finančnega okvira in opozarja, da je ta znesek ob koncu leta 2014 dosegel doslej največjo raven 24,7 milijarde EUR; pozdravlja, da je Komisija ob vmesni reviziji večletnega finančnega okvira prvič predložila napoved plačil do leta 2020, a hkrati opozarja, da je treba to napoved vsako leto redno posodabljati, da bo lahko proračunski organ pravočasno sprejel potrebne ukrepe; svari pred škodljivimi posledicami, ki bi jih imela nova plačilna kriza, zlasti za upravičence proračuna EU; je prepričan, da je verodostojnost EU povezana tudi z njeno sposobnostjo zagotavljanja ustrezne ravni sredstev za plačila v proračunu EU, s katerimi bo mogoče izpolniti prevzete obveznosti; opozarja na škodljive posledice zamud pri izplačevanju za zasebni sektor, zlasti mala in srednja podjetja iz EU, ki imajo pogodbe z javnimi organi;

12.  poudarja, kako pomembno je uresničiti zaveze EU glede ciljev, sprejetih na konferenci COP21, zlasti zaradi odločitve administracije ZDA, da se umakne iz sporazuma; glede na to opozarja, da brez dodatnih prizadevanj obstaja resno tveganje, da ne bo dosežen cilj, nameniti vsaj 20 % izdatkov EU v večletnem finančnem okviru 2014–2020 za ukrepe, povezane s podnebjem; z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je povečanje sredstev za biotsko raznovrstnost skromno, le 0,1-odstotno; poudarja, da je treba zaščito biotske raznovrstnosti vključiti v vse postavke proračuna EU, in znova poziva k metodologiji spremljanja, ki bo upoštevala vse odhodke, povezane z biotsko raznovrstnostjo, in njihovo učinkovitost; poudarja tudi, da projekti, financirani z denarjem EU, ne bi smeli negativno vplivati na blaženje podnebnih sprememb ali na prehod h krožnemu, nizkoogljičnemu gospodarstvu;

13.  poudarja, da so bili posebni instrumenti prvič uporabljeni v takšnem obsegu, kar je dokaz, da proračun EU ni bil zasnovan za reševanje vprašanj, kot je sedanja migracijska in begunska kriza; meni, da bi bil pristop, primeren za obdobje po krizi, preuranjen; zato nasprotuje predlaganemu zmanjšanju sredstev v razdelku 3 glede na proračun za leto 2017, saj to ni v skladu z zavezo EU, da bo učinkovito obravnavala migracijsko in begunsko krizo; poudarja pa, da je treba po odzivu na nujne razmere brez primere uporabiti bolj sistematičen in proaktiven pristop, dopolnjen z učinkovito uporabo proračuna EU; znova poudarja, da sta varnost in zaščita državljanov prednostna naloga EU;

14.  ponovno poudarja, da je treba, če želimo doseči dolgoročno trajnostno rešitev, obravnavati temeljne vzroke migracijske in begunske krize, poleg stabilizacije sosedstva EU, in da so naložbe v države izvora migrantov in beguncev osrednjega pomena pri uresničevanju tega cilja; v zvezi s tem pozdravlja načrt za zunanje naložbe in dogovor med institucijami o Evropskem skladu za trajnostni razvoj in poziva k njegovemu hitremu izvajanju; zato presenečeno ugotavlja, da so bila sredstva za razdelek 4 zmanjšana, saj tega ni mogoče upravičiti s povečevanjem sredstev v preteklosti ali nizko stopnjo izvrševanja; znova poudarja, da odpravljanje vzrokov za migracije med drugim vključuje reševanje vprašanj, kot so revščina, brezposelnost, izobraževanje in gospodarske priložnosti, pa tudi nestabilnost, konflikti in podnebne spremembe;

15.  pozdravlja predlagano povečanje sredstev za vzhodno komponento evropskega instrumenta sosedstva, saj je predlog v skladu s pozivi Parlamenta v preteklosti; meni, da je podpora EU, zlasti za države podpisnice pridružitvenih sporazumov, bistvena za nadaljnje gospodarsko povezovanje in konvergenco z EU, pa tudi za napredek na področju demokracije, načel pravne države in človekovih pravic v vzhodnem sosedstvu; poudarja, da bi se smela ta podpora zagotavljati le, dokler te države izpolnjujejo merila upravičenosti, zlasti kar zadeva pravno državo, boj proti korupciji in krepitev demokratičnih institucij;

16.  poudarja, kako pomemben je Solidarnostni sklad Evropske unije (EUSF), ustanovljen za odzivanje na večje naravne nesreče ter za izražanje evropske solidarnosti z evropskimi regijami, ki so jih prizadele naravne nesreče, in je seznanjen s predlaganim povečanjem sredstev za prevzem obveznosti in sredstev za plačila zanj; poziva Komisijo, naj brez odlašanja oceni, ali bo potrebno dodatno povečanje, pri tem pa upošteva predvsem potrese v Italiji ter požare v Španiji in na Portugalskem (ki so zahtevali človeška življenja), ki so dramatično in občutno vplivali na življenje prebivalcev, zlasti v najbolj prikrajšanih regijah; poziva k prilagoditvi pravil za uporabo tega sklada, da se omogoči bolj prožna in pravočasna uporabo, ki bo zajemala več vrst naravnih nesreč z občutnimi posledicami, ter da se skrajša čas, ki preteče med nesrečo in trenutkom, ko so sredstva na razpolago;

17.  ugotavlja, da predlog proračuna za leto 2018 v razdelkih 1, 3 in 4 predvideva zelo majhno razliko do zgornje meje v večletnem finančnem okviru oziroma je sploh ne predvideva; meni, da je to posledica pomembnih novih pobud, sprejetih od leta 2014 (EFSI, predlogi v zvezi z migracijo, v zadnjem času pa tudi obrambne raziskave in evropski solidarnostne enote), ki so se financirale iz razlike do zgornje meje v večletnem finančnem okviru, dogovorjene leta 2013; opozarja, da bo večletni finančni okvir, zlasti po vmesni reviziji, vseboval določbe o prožnosti, ki so sicer omejene, vendar bi jih bilo treba v celoti izkoristiti, da bo mogoče uresničiti težnje uspešnih programov ter se spoprijeti z novimi in nepredvidenimi izzivi; izraža namero Parlamenta, da bi se v procesu spremembe pogosteje uporabljale določbe o prožnosti; ponovno poziva k uvedbi novih dejanskih virov lastnih sredstev v proračunu EU;

18.  v zvezi s tem ugotavlja, da se v predlogu proračuna na več mestih namiguje na potrebo po dopolnilnem pismu, s katerim bi se delno vnaprej opredelilo stališče Parlamenta v proračunskem postopku; obžaluje, da Komisija ni vključila morebitnih novih pobud v zvezi z varnostjo in migracijami ter morebitnim podaljšanjem instrumenta za begunce v Turčiji, temveč je napovedala, da se utegnejo predlagati v sklopu dopolnilnega pisma, ki ga pripravlja; poziva Komisijo, naj pravočasno posreduje podrobnosti o prihodnjih predlogih, da jih bo lahko proračunski organ ustrezno preučil; poudarja, da morebitne pobude ne bi smele zanemarjati, kaj šele nadomeščati zahtev in predlogov sprememb, ki jih je Parlament vložil v tem proračunskem postopku;

19.  ponovno izraža podporo izvajanju strategije Komisije o proračunu, usmerjenem v rezultate, in poziva k nenehnemu izboljševanju kakovosti in predstavljanja podatkov o uspešnosti, da bi bilo mogoče zagotavljati natančne, jasne in razumljive informacije o uspešnosti programov EU;

Podrazdelek 1a – Konkurenčnost za rast in delovna mesta

20.  ugotavlja, da so se v predlogu Komisije za leto 2018 obveznosti v podrazdelku 1a v primerjavi z letom 2017 povečale za 2,5 %, 21.841,3 milijona EUR; pozdravlja dejstvo, da je precejšen del teh dodatnih sredstev namenjen programu Obzorje 2020, instrumentu za povezovanje Evrope in programu Erasmus+, saj so se njihova sredstva za prevzem obveznosti povečala za 7,3 %, 8,7 % in 9,5 %, a ugotavlja, da so sredstva še vedno nekoliko nižja, kot pa je bilo predvideno v finančnem načrtu; poudarja predvsem zelo nizko stopnjo uspešnosti vlog za program Obzorje 2020;

21.  vendar je presenečen, da so se sredstva za prevzem obveznosti in sredstva za plačila v okviru programa COSME zmanjšala za 2,9 % in 31,3 %, čeprav je podpora malim in srednjim podjetjem uvrščena med najpomembnejše prednostne naloge EU;

22.  v zvezi s podaljšanjem EFSI poudarja, da Parlament nasprotuje nadaljnjemu zmanjševanju sredstev za instrument za povezovanje Evrope, in meni, da bi bilo treba dodatnih 1,1 milijarde EUR, dodeljenih jamstvu EU, črpati zgolj iz nedodeljene razlike do zgornje meje (v višini 650 milijonov EUR) in pričakovanih neto pozitivnih prihodkov (v višini 450 milijonov EUR); opominja, da instrument za povezovanje Evrope (del IKT) vključuje tudi novo pobudo Wifi4EU; opozarja, da se proračun instrumenta za povezovanje Evrope zaradi pomanjkanja sredstev, predvsem kar zadeva infrastrukturni del, prepogosto izkorišča;

23.  je seznanjen s predlogom Komisije o vzpostavitvi evropskih solidarnostnih enot; vendar z zaskrbljenostjo ugotavlja, da zakonodajni predlog, sprejet 30. maja 2017, kljub opozorilom Parlamenta predvideva, da bi se tri četrtine proračuna evropskih solidarnostnih enot financiralo s prerazporeditvijo iz obstoječih programov, predvsem programa Erasmus+ (197,7 milijona EUR); je zaskrbljen, saj bi bili zaradi tega ti programi EU v nevarnosti, in izraža namero v proračunu 2018 dodatno okrepiti program Erasmus+; poudarja, da bi bilo treba morebitne nove politične zaveze financirati z novimi sredstvi, ne pa s prerazporejanjem sredstev;

24.  pozdravlja predlagano okrepitev pripravljalnega ukrepa za obrambne raziskave in predstavitev Komisije o zakonodajnem predlogu razvojnega programa na področju obrambne industrije;

Podrazdelek 1b – Ekonomska, socialna in teritorialna kohezija

25.  ugotavlja, da skupna sredstva za prevzem obveznosti v podrazdelku 1b znašajo 55 407,9 milijona EUR, kar je 2,4 % več kot v proračunu za leto 2017, če k temu prištejemo tudi predlog spremembe proračuna št. 3;

26.  ugotavlja, da je predlagani znesek 46 763,5 milijona EUR v sredstvih za prevzem obveznosti 25,7 % višji kot leta 2017, kar gre pripisati predvsem zmanjšanju v letu 2017 zaradi zamude pri začetku izvajanja novih operativnih programov; opozarja, da je bila v letu 2016 zaradi nenatančnih napovedi držav članic v podrazdelku 1b uporaba sredstev za plačila za več kot 11 milijard EUR prenizka, in ugotavlja, da so bile predlagane stopnje za leto 2018 glede na prve napovedi že zmanjšane za 1,6 milijarde EUR;

27.  poudarja, da je treba programe za obdobje 2014–2020 začeti izvajati s polno paro, in je prepričan, da se je treba v prihodnje izogibati neobičajnemu kopičenju neporavnanih računov; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj nemudoma rešijo odprta vprašanja v zvezi z zamudami pri imenovanju nacionalnih organov upravljanja in organov za potrjevanje, prav tako pa naj odpravijo tudi druge zastoje pri vlaganju plačilnih zahtevkov; iskreno upa, da so nacionalni organi in Komisija v proračunu za leto 2018 izboljšali oceno potreb po plačilih in da bo mogoče v celoti izvršiti predlagano stopnjo sredstev za plačila; priznava, da so dolgotrajna pogajanja o pravni podlagi med institucijami EU eden od številnih vzrokov za trenutno nizko stopnjo izvrševanja;

28.  pozdravlja predlog Komisije o financiranju nadaljevanja pobude za zaposlovanje mladih in je seznanjen s predlagano uporabo zneska 233,3 milijona EUR iz splošne razlike do zgornje meje za obveznosti; poziva Komisijo in države članice, naj upoštevajo smernice v nedavnem poročilu Evropskega računskega sodišča; opozarja, da bi bilo treba vsako povečanje namenskih sredstev za pobudo za zaposlovanje mladih pospremiti tudi z ustreznim zneskom iz Evropskega socialnega sklada; namerava preučiti vse možnosti za dodatno povečanje sredstev za te programe v proračunu za leto 2018;

29.  opozarja na pomembnost Sklada za evropsko pomoč najbolj ogroženim (FEAD) v boju z revščino in socialno izključenostjo ter poziva, da se v proračunu za leto 2018 predvidijo zadostna proračunska sredstva, da bo mogoče zadostiti potrebam ciljnih skupin in uresničiti cilje sklada;

Razdelek 2 – Trajnostna rast: naravni viri

30.  je seznanjen s predlaganima zneskoma 59 553,5 milijona EUR v sredstvih za obveznosti (+1,7 % v primerjavi z letom 2017) in 56 359,8 milijarde EUR v plačilih (+2,6 %) za razdelek 2, pri čemer razlika do zgornje meje pri obveznostih znaša 713,5 milijona EUR; ugotavlja, da so povečana sredstva za financiranje potreb Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada v letu 2018 (+2,1 %) predvsem posledica precej nižjega zneska namenskih prejemkov, ki bodo predvidoma na voljo v letu 2018;

31.  ugotavlja, da je Komisija v razdelku 2 pustila razliko do zgornje meje v višini 713,5 milijona EUR; poudarja, da se bo morda treba zaradi čedalje večje nestanovitnosti kmetijskih trgov, kot na primer pri krizi v mlečnem sektorju v preteklosti, zateči k tej razliki do zgornje meje; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bo razlika do zgornje meje zadoščala za obravnavo kriz, do katerih utegne priti;

32.  opozarja na podaljšanje izrednih podpornih ukrepov za nekatere vrste sadja, za katere so tržne razmere še vedno težavne; obžaluje pa, da Komisija trenutno ne predlaga podpornih ukrepov v živinorejskih sektorjih, predvsem v mlekarstvu, povezanih z rusko prepovedjo uvoza iz EU, ter pričakuje spremembo smeri v zvezi s tem; posledično pričakuje, da se bo, če se bo uporabila razlika do zgornje meje v razdelku 2, del sredstev dodelil proizvajalcem mleka v državah, ki jih je ruski embargo najbolj prizadel; pričakuje, da bo Komisija oktobra pripravila dopolnilno pismo, ki bi moralo temeljiti na posodobljenih informacijah o financiranju Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada, da bi preverili dejanske potrebe v kmetijskem sektorju, pri tem pa ustrezno upoštevati vpliv ruskega embarga in drugih razlogov za nestanovitnost trgov;

33.  pozdravlja povečanje sredstev za prevzem obveznosti za Evropski pomorski in ribiški sklad (+2,4 %) ter program LIFE+ (+5,9 %) v skladu s finančnim načrtom, a obžaluje, da občutno nižja sredstva za plačila kažejo, da imata programa v obdobju 2014–2020 še vedno težave z začetkom izvajanja;

Razdelek 3 – Varnost in državljanstvo

34.  ugotavlja, da so za razdelek 3 predlagana sredstva za prevzem obveznosti v višini 3 473,1 milijona EUR; poudarja, da so za razmere v zvezi z migranti in begunci ter povezane izzive potrebne skupne, celovite in trajnostne rešitve;

35.  predlog Komisije, da se varnostnim vprašanjem nameni dodatnih 800 milijonov EUR, zlasti po več terorističnih napadih v EU;

36.  meni, da sta pomen in nujnost teh vprašanj v nasprotju s precejšnjim zmanjšanjem sredstev za prevzem obveznosti (–18,9 %) in plačila (–21,7 %), ki se glede na proračun za leto 2017 predlaga za razdelek 3, zlasti za Sklad za azil, migracije in vključevanje, Sklad za notranjo varnost in program za pravosodje; poziva, da se tem skladom namenijo ustrezna sredstva; vztraja, da tega zmanjšanja ni mogoče upravičiti z zamudami pri izvajanju dogovorjenih ukrepov in sprejemanju novih zakonodajnih predlogov; zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo na voljo zadostna proračunska sredstva in da se bodo morebitne dodatne potrebe hitro obravnavale;

37.  obžaluje, da doslej še ni učinkovitega sistema za prerazporejanje, to pa nekaterim državam članicam, predvsem Italiji in Grčiji, povzroča nesorazmerno breme; spominja, da je leta 2016 v EU prispelo 361 678 beguncev in migrantov, od tega 181 405 v Italijo in 173 447 v Grčijo, Italija pa je že sprejela 85 % beguncev in migrantov, ki so v letu 2017 doslej prispeli v EU; obžaluje, da je Italija doslej iz Sklada za azil, migracije in vključevanje prejela zgolj 147,6 milijona EUR, tj. zgolj 3 % vseh odhodkov te države za obvladovanje migracijske krize;

38.  meni tudi, da bi bilo mogoče z večjo podporo iz proračuna EU dodatno izboljšati sodelovanje med državami članicami v varnostnih zadevah; se sprašuje, kako bo mogoče doseči ta cilj, ko pa so se sredstva v ustreznih proračunskih vrsticah Sklada za notranjo varnost v primerjavi s proračunom za leto 2017 občutno zmanjšala; poudarja, da je treba zagotoviti potrebna sredstva za izvajanje predlaganih novih informacijskih in mejnih sistemov, na primer evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS) ter sistema vstopa in izstopa;

39.  meni, da bo leto 2018 izjemno pomembno za oblikovanje evropske agende o migracijah, saj se še razpravlja o več osrednjih komponentah; poudarja, da je treba natančno oceniti proračunske posledice številnih zakonodajnih predlogov v obravnavi, na primer reforme dublinskega skupnega azilnega sistema, novega sistema vstopa in izstopa ter evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve, vključno z možnostjo njihovega poznega sprejetja; poudarja, kako pomembno je ustrezno financiranje, ki bo odražalo ambicije Unije na tem področju in omogočilo hitro vzpostavitev učinkovite evropske azilne in migracijske politike ob popolnem upoštevanju mednarodnega prava in na temelju solidarnosti med državami članicami;

40.  poudarja, da predlog Komisije že tretje leto zapored ne pušča razlike do zgornje meje v razdelku 3, kar kaže, da je najmanjši razdelek v večletnem finančnem okviru že nekaj časa premajhen, na kar je pri vmesni reviziji opozoril tudi Parlament; v zvezi s tem pozdravlja predlog Komisije, da se iz instrumenta prilagodljivosti uporabi znesek 817 milijonov EUR v sredstvih za prevzem obveznosti, kar bo mogoče le zahvaljujoč dodatni prilagodljivosti v uredbi o revidiranem večletnem finančnem okviru; vztraja, da je raven odhodkov še vedno nezadostna, in obžaluje, da namerava Komisija morebitne nadaljnje predloge podati šele v dopolnilnem pismu;

41.  opominja, da Parlament že od nekdaj odločno podpira programe na področju kulture in medijev; pozdravlja, da se v primerjavi s proračunom za leto 2017 predlaga povečanje sredstev za program Ustvarjalna Evropa, med drugim za evropsko leto kulturne dediščine v sklopu multimedijskih ukrepov; prav tako vztraja, naj se zagotovi dovolj sredstev za program Evropa za državljane; poziva Komisijo, naj pregleda pobude v proračunski vrstici multimedijskih ukrepov ter se prepriča, da proračun učinkovito podpira izjemno kakovostno in neodvisno poročanje o zadevah EU; ponovno izraža podporo trajnostnemu večletnemu dogovoru o financiranju kanala Euranet+; pozdravlja tudi, da so se v primerjavi s proračunom za leto 2017 povečala sredstva za prevzem obveznosti za program za živila in krmo ter program za varstvo potrošnikov; navsezadnje poudarja, kako pomembna sta močan program na področju zdravja in ustrezen proračun, ki bosta omogočila evropsko sodelovanje na področju zdravja, vključno z novimi inovacijami v zvezi z zdravstveno oskrbo, pa tudi na področju neenakosti pri zdravstvu, bremena kroničnih bolezni, protimikrobne odpornosti, čezmejne zdravstvene oskrbe in dostopa do nege;

Razdelek 4 – Evropa v svetu

42.  obžaluje skupno zmanjšanje sredstev za prevzem obveznosti v razdelku 4 v višini 9,6 milijarde EUR (5,6 % manj kot v proračunu za leto 2017); ugotavlja, da je zmanjšanje sredstev za najpomembnejše instrumente v razdelku 4 povezano predvsem s povečanjem sredstev za instrument za begunce v Turčiji in novi partnerski okvir v sklopu evropske agende o migracijah v prejšnjih letih, kakor je bilo odobreno v proračunu za leto 2017;

43.  meni pa, da tako korenito zmanjšanje sredstev za instrument za razvojno sodelovanje in evropski instrument sosedstva, zlasti za njegovo južno komponento, ni upravičeno, saj so na področju migracij potrebni dolgoročnejši ukrepi EU, ki presegajo migracijske dogovore v sklopu partnerskega okvira in njegove zaveze mednarodnemu razvoju; v zvezi s tem poziva k povečanju finančnih sredstev za mirovni proces in finančno pomoč Palestini in UNRWA; opominja, kako pomembno je zagotoviti zadostna sredstva za južno sosedstvo, saj je stabilnost na Bližnjem vzhodu osrednji element za odpravo temeljnih vzrokov migracij;

44.  kljub temu pozdravlja predlagano povečanje sredstev za vzhodno komponento evropskega instrumenta sosedstva, ki bo prispevalo k demokratičnim reformam in gospodarskemu povezovanju z EU, zlasti v državah, ki so podpisale pridružitvene sporazume z Unijo;

45.  je seznanjen s povečano podporo političnim reformam v Turčiji (IPA II), zlasti v luči dejstva, da država nazaduje na področju pravne države, svobode govora in temeljnih pravic; poziva Komisijo, naj ustavi predpristopno pomoč, če bodo pristopna pogajanja zastala, in v tem primeru sredstva nameni neposredni podpori civilni družbi in beguncem v Turčiji, prav tako pa naj več vlaga v programe medosebnih izmenjav, kot je Erasmus+ za študente, akademike in novinarje; pričakuje, da se bo dovolj sredstev namenilo državam upravičenkam do predpristopne pomoči z zahodnega Balkana, ki nujno potrebujejo finančno podporo za reforme;

46.  meni, da bi bilo treba glede na pomen visokošolskega izobraževanja za splošne reforme v partnerskih državah nenehno podpirati mobilnost študentov in akademsko sodelovanje med EU in državami sosedstva; zato obžaluje, da so se zmanjšala sredstva za tehnično in finančno pomoč v okviru treh zunanjih instrumentov (predpristopna pomoč, sosedstvo in razvojno sodelovanje), katerih cilj je spodbujati mednarodno razsežnost visokošolskega izobraževanja v izvajanju programa Erasmus+;

47.  je seznanjen s predlogom Komisije, da se pusti razlika do zgornje meje v višini 232 milijonov EUR; je prepričan, da izzivi, s katerimi se EU sooča na področju zunanjega delovanja, zahtevajo trajno financiranje, ki presega sedanjo velikost razdelka 4; opozarja, da je v proračunu za leto 2017 uporaba varnostne rezerve omogočila financiranje nad zgornjimi mejami; meni, da bi se morale nove pobude financirati z novimi sredstvi in da bi bilo treba izkoristiti vse možnosti za prilagodljivost, dogovorjene pri reviziji večletnega finančnega okvira;

48.  poziva Komisijo, ki je že večkrat omenila morebitno podaljšanje instrumenta za begunce v Turčiji, naj čim prej pripravi ustrezen predlog, če namerava to dejansko storiti; opozarja, da si Parlament, Svet in Komisija prizadevajo, da bi bila ustanovitev skrbniških skladov in instrumenta za begunce v Turčiji pregledna, jasna in skladna z načelom enotnosti proračuna Unije ter da se ne bo posegalo v pristojnosti proračunskega organa, vključno s parlamentarnim nadzorom; ponovno poziva države članice, naj pravočasno izpolnijo svoje zaveze glede financiranja instrumenta za begunce v Turčiji in skrbniških skladov;

49.  celoti podpira zaobljube, ki jih je EU dala na bruseljski konferenci v podporo Siriji in s katerimi je podkrepila prejšnje londonske zaobljube; se strinja, da se evropski instrument sosedstva in humanitarna pomoč za izpolnitev te zaobljube povečata s po 120 milijoni EUR;

Razdelek 5 – Uprava

50.  ugotavlja, da so se odhodki v razdelku 5 v primerjavi s proračunom za leto 2017 povečali za 3,1 % na 9 682,4 milijona EUR (+287,9 milijona EUR); ugotavlja, da gre več kot tretjino nominalnega povečanja pripisati dodatnim sredstvom za pokojnine (+108,5 milijona EUR); je seznanjen, da so dodatna sredstva predvsem posledica pričakovanega povečanja števila upokojencev (+4,2 %); ugotavlja, da se bo njihovo število v prihodnjih letih predvidoma še povečevalo; je seznanjen s strogim pristopom k upravnim odhodkom in nominalno zamrznitvijo vseh odhodkov, ki niso povezani s plačami;

51.  ugotavlja, da dejanska razlika do zgornje meje znaša 93,6 milijona EUR, potem ko bo 570 milijonov EUR namenjenih za izravnavo uporabe varnostne rezerve za razdelek 3 v letu 2017; poudarja, da se je delež, ki ga v proračunu EU predstavlja razdelek 5, zaradi pokojnin nekoliko povečal na 6,0 % (v sredstvih za prevzem obveznosti);

Pilotni projekti in pripravljalni ukrepi

52.  poudarja pomen pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov kot orodij za opredeljevanje političnih prednostnih nalog in uvedbo novih pobud, ki utegnejo postati stalne dejavnosti in programi EU; namerava določiti uravnotežen sveženj pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov; ugotavlja, da so v sedanjem predlogu razlike do zgornje meje v nekaterih razdelkih zelo omejene ali jih celo ni, zato namerava preučiti, kako bi lahko omogočili več pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov, ne da bi s tem ogrozili druge politične prednostne naloge; meni, da bi morala Komisija pri izvajanju pilotnih projektov in pripravljalnih ukrepov obveščati poslance Evropskega parlamenta, ki so jih predlagali, o vseh korakih izvajanja, s čimer bi zagotovili, da se bo spoštoval duh njihovega predloga;

Agencije

53.  ugotavlja, da so se sredstva za decentralizirane agencije v predlogu proračuna za leto 2018 povečala za 3,1 % (brez namenskih prihodkov), število delovnih mest pa za 146, a poudarja, da je opaziti precejšnje razlike med agencijami, ki delujejo ustaljeno (–11,2 %), in agencijami z novimi nalogami (+10,5 %); domneva, da ti zneski ustrezno odražajo dejstvo, da je večina agencij po letu 2013 izpolnila ali celo presegla cilj 5-odstotnega zmanjšanja števila delovnih mest (nekatere ga bodo izpolnile leta 2018), medtem ko se je število zaposlenih povečalo le v agencijah, ki se ukvarjajo z migracijami in varnostjo (+183 delovnih mest), agencijah za finančni nadzor (+28 delovnih mest) in nekaterih agencijah, ki so jim bile zaupane nove naloge (ERA, EASA, GSA) (+18 delovnih mest); ponavlja poziv iz postopka(5) o podelitvi razrešnice za leto 2015, da je treba prihraniti in po potrebi poiskati dodatna sredstva, da se zagotovi ustrezno delovanje agencij, vključno s stalnim sekretariatom mreže agencij EU (zdaj skupni urad za podporo);

54.  ponovno poudarja, da je treba agencijam EU, ki delujejo na področju pravosodja in notranjih zadev, obvezno zagotoviti potrebne operativne odhodke in kadrovske vire, da bodo kos dodatnim nalogam in pristojnostim, ki so jim bile zaupane v zadnjih letih; v zvezi s tem pozdravlja, da se za Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex) in Evropski azilni podporni urad (EASO) predlaga povečanje števila zaposlenih, saj je to osnovni pogoj za učinkovito delovanje teh agencij; poudarja, da predlagani proračun in kadrovski viri za Europol ne zadoščajo za izpolnjevanje dodeljenih nalog, saj so Komisija in države članice v prejšnjih letih sklenile okrepiti sodelovanje med državami članicami, zlasti na področju boja proti terorizmu, organiziranemu kriminalu, kibernetski kriminaliteti in trgovini z ljudmi ter zaščite otrok brez spremstva; opozarja na ugotovljene pomanjkljivosti v sedanji arhitekturi izmenjave informacij in poziva Komisijo, naj agenciji eu-LISA zagotovi ustrezne človeške in finančne vire, da bo lahko opravljala naloge in prevzela pristojnosti, ki so ji bile na tem področju naložene pred kratkim; opozarja na pomembno vlogo urada EASO, ki države članice podpira pri upravljanju prošenj za azil, zlasti ob povečanem številu prosilcev za azil; obžaluje zmanjšanje operativnih sredstev (23,6 % manj kot leta 2017) in kadrovskih virov (4 delovna mesta manj) za agencijo Eurojust, ki se sooča z občutnim povečanjem obsega dela;

55.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so tarča zmanjševanja števila zaposlenih predvsem evropske agencije na področju zaposlovanja in usposabljanja (CEDEFOP, ETF, EU-OSHA, EUROFOUND) ter na področju okoljskih ukrepov (ECDC, ECHA, EEA, EFSA, EMA), saj se je število zaposlenih v prvi skupini zmanjšalo za 5, v drugi pa za 12; meni, da je to v nasprotju s splošno politiko Unije o ustvarjanju dostojnih, kakovostnih in stabilnih delovnih mest ter boju proti podnebnim spremembam; pozdravlja povečanje števila zaposlenih in proračuna za agenciji ACER in GSA, a poudarja, da povečanje ne zadošča, da bi lahko agenciji ustrezno izvajali svoje naloge;

56.  ugotavlja, da leta 2018 nastopi tretji registracijski rok za REACH, ki vpliva na številna podjetja v Evropi in doslej najvišje število malih in srednjih podjetij, to pa bo pomembno vplivalo na delovno obremenitev agencije ECHA; zato poziva Komisijo, naj se vzdrži predvidene odprave šestih začasnih delovnih mest v letu 2018 in jo preloži na leto 2019, da bo lahko agencija učinkovito izvedla ves delovni program za leto 2018; v zvezi s tem ugotavlja, da je agencija ECHA od leta 2012 število zaposlenih, ki se ukvarjajo z uredbo REACH, že zmanjšala za 10 %;

o
o   o

57.  opozarja, da je vključevanje načela enakosti spolov pravna obveznost, ki izvira neposredno iz pogodb; poziva k uveljavljanju načela enakosti spolov v proračunskem postopku ter uporabo proračunskih odhodkov kot učinkovitega sredstva za spodbujanje enakosti žensk in moških; priporoča, da se oblikuje proračunski načrt za uvedbo vključevanja načela enakosti spolov v institucijah EU, kakor je navedeno v sprejetem pilotnem projektu, in da se v prihodnje doda posebna proračunska vrstica za usklajevanje tega načela v vseh institucijah;

58.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 298, 26.10.2012, str. 1.
(2) UL L 347, 20.12.2013, str. 884.
(3) UL C 373, 20.12.2013, str. 1.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0085.
(5) Glej resolucijo Evropskega parlamenta z dne 27. aprila 2017 o razrešnici glede izvrševanja proračuna agencij Evropske unije za proračunsko leto 2015: uspešnost, finančno poslovodenje in nadzor (Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0155).


PRILOGA

SKUPNA IZJAVA O DATUMIH ZA PRORAČUNSKI POSTOPEK IN UREDITVI ZA DELOVANJE SPRAVNEGA ODBORA V LETU 2018

A.  V skladu z delom A priloge Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju se Evropski parlament, Svet in Komisija dogovorijo o naslednjih ključnih datumih za proračunski postopek za leto 2018:

1.  trialog bo sklican 13. julija zjutraj, pred sprejetjem stališča Sveta;

2.  Komisija si bo prizadevala do konca maja predstaviti poročilo o načrtovanih prihodkih in odhodkih za leto 2018;

3.  Svet si bo prizadeval sprejeti stališče in ga posredovati Evropskemu parlamentu do 37. tedna (tretji teden septembra), da bi bilo laže doseči pravočasen dogovor z Evropskim parlamentom;

4.  Odbor Evropskega parlamenta za proračun si bo prizadeval o spremembah stališča Sveta glasovati najpozneje do konca 41. tedna (sredi oktobra);

5.  trialog bo sklican 18. oktobra popoldne, pred obravnavo v Evropskem parlamentu;

6.  Evropski parlament bo o obravnavanem dokumentu glasoval na plenarnem zasedanju v 43. tednu (plenarno zasedanje od 23. do 26. oktobra);

7.  spravno obdobje se bo začelo 31. oktobra; v skladu z določbami člena 314(4)(c) PDEU se bo obdobje, ki je na voljo za spravo, izteklo 20. novembra 2017;

8.  spravni odbor se bo sestal 6. novembra popoldne v Evropskem parlamentu ter 17. novembra v Svetu, po potrebi pa bo lahko sklical dodatne seje; seje spravnega odbora bodo pripravljene na trialogih: prvi trialog bo potekal 9. novembra zjutraj, v 21-dnevnem spravnem obdobju pa se lahko skličejo dodatni trialogi, med drugim 13. ali 14. novembra (Strasbourg).

B.  Ureditev delovanja spravnega odbora je določena v delu E priloge k omenjenemu medinstitucionalnemu sporazumu.

Pravno obvestilo