Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in zlasti členov 9, 151, 152, 153(1) in (2) ter 173 Pogodbe,

–  ob upoštevanju členov 14, 27 in 30 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju PDEU in Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 5(3) PEU, ter Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2010 z naslovom Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta: evropski prispevek k polni zaposlenosti (COM(2010)0682),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2014 o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. januarja 2014 z naslovom Za oživitev evropske industrije (COM(2014)0014),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse: Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva (COM(2012)0582),

–  ob upoštevanju političnih usmeritev predsednika Junckerja z naslovom Nov začetek za Evropo: moj načrt za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. oktobra 2016 o potrebi po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom(2),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 15. decembra 2016 in 23. junija 2017,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o agendi za konkurenčnost industrije, o digitalizaciji evropske industrije ter o svežnju o tehnologijah enotnega digitalnega trga in modernizaciji javnih storitev,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o industrijski politiki za dobo globalizacije(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Digitalizacija evropske industrije – izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga (COM(2016)0180),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije(4),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 29. maja 2017 o prihodnji strategiji EU na področju industrijske politike,

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, ki ga je Evropski parlament ratificiral 4. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o ambiciozni industrijski strategiji EU kot prednostni nalogi za rast, delovna mesta in inovacije v Evropi (O-000047/2017 – B8-0319/2017),

–  ob upoštevanju členov 128(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je evropska industrija vodilna svetovna sila v številnih industrijskih sektorjih, predstavlja namreč več kot polovico izvoza EU ter zagotavlja okrog 65 % naložb na področju raziskav in razvoja in več kot 50 milijonov delovnih mest (v posredni in neposredni obliki), kar pomeni 20 % delovnih mest v Evropi;

B.  ker se je prispevek evropske predelovalne industrije k BDP EU v zadnjih 20 letih zmanjšal z 19 % na manj kot 15,5 %, v tem obdobju pa je upadel tudi njen prispevek k ustvarjanju delovnih mest in naložbam v raziskave in razvoj;

C.  ker je okrepitev naše industrijske osnove bistvena za ohranjanje strokovnega znanja in izkušenj v EU;

D.  ker mora politika EU evropski industriji omogočiti, da ohrani svojo konkurenčnost in zmogljivost za naložbe v Evropi in za spoprijemanje s socialnimi in okoljskimi izzivi, tudi s podnebno spremembo, ter da ostane vodilna na področju družbene in okoljske odgovornosti;

E.  ker lahko krožno gospodarstvo zelo ugodno vpliva na ponovno industrializacijo Evrope ter za zmanjšanje porabe energije in odvisnosti od surovin, ki prihajajo iz tretjih držav, naložbe v energijo iz obnovljivih virov in energijsko učinkovitost pa so pomembno gonilo za spodbujanje industrijske prenove, ki lahko ustvari pozitivno razvojno spiralo;

F.  ker bo ambiciozna inovacijska politika, ki je naklonjena proizvodnji visokokakovostnih, inovativnih in energijsko učinkovitih izdelkov ter spodbuja trajnostne procese, omogočila EU, da bo okrepila svojo konkurenčnost v svetu; ker so inovacije in naložbe v raziskave in razvoj, delovna mesta in obnavljanje znanj in spretnosti bistvenega pomena za trajnostni razvoj; ker je inovativna industrija zelo odvisna od evropskih raziskovalnih zmogljivosti, napredka pri raziskavah in zlasti skupnih raziskav;

G.  ker se evropske industrijske panoge, take velike kot male, soočajo s svetovno konkurenco in ker sta integriran in delujoč notranji trg ter odprta in poštena trgovina s tretjimi državami bistvenega pomena za industrijo v EU, kjer mora poštena trgovina z industrijskimi proizvodi spoštovati standarde EU;

H.  ker se mala in srednja podjetja, ki predstavljajo veliko večino evropskih podjetij in so hrbtenica industrije EU, zaradi svetovnih gospodarskih sprememb in zaradi finančnih in upravnih ovir soočajo z velikimi izzivi;

I.  ker podjetnice predstavljajo le 31 % samozaposlenih in 30 % zagonskih podjetnikov v EU in so zdaj premalo zastopane industriji, zlasti na znanstvenih, inženirskih in menedžerskih delovnih mestih;

J.  ker je danes več kot 60 % vseh podjetij družinskih podjetij in ker zagotavljajo do 50 % vseh delovnih mest v zasebnem sektorju v Evropski uniji;

K.  ker je podpora strategiji za digitalizacijo industrije ključnega pomena za konkurenčnost evropskega gospodarstva;

L.  ker imajo finančni instrumenti in programi EU strateško vlogo pri spodbujanju konkurenčnosti in privabljanju naložb ter preprečevanju njihove selitve;

1.  poudarja ključno vlogo industrije kot gonila trajnostne rasti, zaposlovanja in inovacij v Evropi;

2.  poudarja pomembnost krepitve in posodobitve industrijske baze v Evropi, pri tem pa opozarja na cilj EU, tj. zagotoviti, da bo do leta 2020 20 % BDP Unije temeljilo na industriji;

3.  poziva Komisijo, naj v začetku leta 2018 skupaj z državami članicami pripravi strategijo Unije in akcijski načrt za usklajeno in celovito industrijsko politiko za ponovno industrializacijo Evrope, skupaj s cilji, kazalniki, ukrepi in časovnico; poziva Komisijo, naj strategijo pripravi na podlagi ocene učinka vključevanja industrijske politike v strateške politične pobude EU in izčrpnega dialoga z ustreznimi deležniki in naj v vseh pomembnih političnih pobudah upošteva konkurenčnost in trajnost industrije; opozarja na dejstvo, da mora ta strategija Unije med drugim temeljiti na digitalizaciji, energijsko učinkovitem in z viri gospodarnemu gospodarstvu ter pristopu življenjskega cikla in krožnega gospodarstva;

4.  meni, da bi morali evropski regulativni okvir ter javne in zasebne naložbe industrijskim panogam omogočiti, da se prilagajajo ustreznim spremembam in predhodno ukrepajo, s čimer bi pripomogle k ustvarjanju delovnih mest, rasti, regionalni konvergenci in teritorialni koheziji;

5.  poudarja vlogo malih in srednjih podjetij kot hrbtenice industrije EU, in poudarja, da je treba okrepiti vrednostne verige med malimi in srednjimi podjetji, podjetji s srednje veliko tržno kapitalizacijo in velikimi podjetji, ter potrebo po industrijski politiki EU, ki bo združljiva z malimi in srednjimi podjetji in bo obravnavala izzive, s katerimi se ta podjetja soočajo; poudarja, da je treba podpreti ustvarjanje podjetjem prijaznega okolja z vzpostavitvijo enakih konkurenčnih pogojev za vsa mala in srednja podjetja v EU, zagonska in rastoča podjetja ter mlade podjetnike, zlasti na najbolj inovativnih področjih, in za podjetja socialne ekonomije;

6.  poudarja, da so konkurenčni grozdi, poslovna omrežja in vozlišča za digitalne inovacije zelo koristna rešitev za zbliževanje ustreznih deležnikov; poziva EU, naj podpre javne naložbe v inovacije, saj so strateškega pomena na tem področju; poziva Komisijo, naj podpre te grozde in njihovo sodelovanje na evropski ravni ter zagotovi vključevanje malih in srednjih podjetij, raziskovalnih središč in univerz na regionalni in lokalni ravni; poziva Komisijo, naj razvije platforme za pametno specializacijo, ki bodo spodbujale medsektorske in interdisciplinarne povezave; poudarja, da je treba okrepiti medregionalno sodelovanje za razvoj nadnacionalnih priložnosti in zavezništev za prečne inovacije;

7.  poziva Komisijo, naj opredeli izzive in ovire, s katerimi se soočajo ženske, ki želijo postati podjetnice, ter naj spodbuja in podpira ženske na vodilnih položajih in načine za odpravljanje neenakosti pri plačah in dostopu do delovnih mest;

8.  je prepričan, da bi bilo treba evropsko industrijo obravnavati kot strateško prednost za konkurenčnost in trajnost EU; poudarja dejstvo, da bodo samo trdna in odporna gospodarstva ter v prihodnost usmerjene industrijske politike Evropski uniji omogočali, da se spopade z različnimi izzivi, ki jo čakajo, vključno z njeno trajnostno ponovno industrializacijo, globalno konkurenčnostjo, hitrim tehnološkim napredkom in ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest;

9.  poudarja pomen energetske unije, enotnega digitalnega trga, digitalne agende in povezanosti Evrope prek ustrezne, v prihodnost usmerjene in učinkovite infrastrukture;

10.  poudarja, da mora EU podpirati kvalitativno povečanje evropskih proizvodov na podlagi ponovne industrializacije, zlasti z raziskavami in digitalizacijo, da bi izboljšali evropsko konkurenčnost;

11.  poudarja, da je – v podporo industriji Unije pri soočanju z izzivi hitrih gospodarskih in regulativnih sprememb v današnjem globaliziranem svetu – bistvenega pomena povečati privlačnost evropske industrije za evropske in tuje neposredne naložbe;

12.  poudarja pomen pravočasnega sprejetja industrijske strategije Unije in pri tem opozarja, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru za industrijski sektor nameniti zadostna finančna sredstva, zlasti v okviru posebnih instrumentov in skladov, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, Obzorje 2020, Evropski sklad za strateške naložbe, instrument za povezovanje Evrope in program COSME;

13.  opozarja na zaveze EU v okviru Pariškega sporazuma; poziva k vključitvi učinkovitih instrumentov financiranja in ukrepov v industrijsko strategijo EU, da bi pomagali zmanjšati ogljično tveganje in obravnavati tveganje selitve virov CO2;

14.  poudarja, da je treba v celoti izkoristiti potencial industrije, zlasti okoljskih tehnologij, in zagotoviti, da se industrija stalno razvija in razširja najboljše razpoložljive tehnologije in nastajajoče inovacije;

15.  poudarja, da je treba zmanjšati upravno obremenitev in stroške izpolnjevanja obveznosti za podjetja, vključno za družinska podjetja, hkrati pa zagotavljajo učinkovitost zakonodaje EU na področju varstva potrošnikov, zdravja, varnosti in varstva okolja;

16.  poudarja, kako pomembni je za industrijo EU odprta in poštena mednarodna trgovina, ki temelji na skupnih pravilih in enakih konkurenčnih pogojih; poziva k večji usklajenosti trgovinske in industrijske politike, da bi preprečili neskladnosti, kar bi lahko privedlo do preselitev in dodatne deindustrializacije v EU;

17.  poudarja, da je treba v trgovinski politiki EU preprečiti spodbujanje protikonkurenčne prakse; poudarja, da EU potrebuje dosledno, s pravili Svetovne trgovinske organizacije skladno in učinkovito protidampinško in protisubvencijsko strategijo;

18.  poudarja, da se evropska industrija sooča s svetovno konkurenco, zato poziva Komisijo, naj oceni ustreznost opredelitev trgov in veljavni nabor pravil EU o konkurenci ter v njih upošteva razvoj ustreznih svetovnih trgov in vse večjo vlogo pomembnih nacionalnih akterjev v tretjih državah;

19.  poziva Komisijo, naj več pozornosti nameni vlogi državnih podjetij s sedežem v tujini, ki jih njihove vlade podpirajo in subvencionirajo na načine, ki so v skladu s pravili enotnega trga EU za subjekte EU prepovedani;

20.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami pregleda neposredne tuje naložbe v EU iz tretjih držav v strateške industrijske panoge, infrastrukturo in ključne tehnologije prihodnosti ali druga sredstva, ki so pomembna zaradi varnosti in zaščite dostopa do njih, pri čemer je treba upoštevati, da je Evropa v veliki meri odvisna od neposrednih tujih naložb;

21.  poudarja, da so potrebna usklajena prizadevanja EU ob posvetovanju z vsemu ustreznimi partnerji, tudi socialnimi partnerji in akademsko sfero, za nadaljnje spodbujanje novih znanj in spretnosti, pa tudi za preusposabljanje, izpopolnjevanje ter vseživljenjsko učenje, kot to v svojem Programu za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta zagovarja Komisija;

22.  opozarja na pomembno vlogo standardizacije EU in se zavzema za to, da se EU močno osredotoči na svojo vodilno vlogo v mednarodnih organizacijah za standardizacijo;

23.  ugotavlja, da je treba uskladiti prizadevanja EU za zmanjševanje odvisnosti od virov v tretjih državah, s poudarkom na štirih ukrepih:

24.  poudarja, da mora nova strategija na področju industrijske politike uskladiti različna politična področja – predvsem področje trgovine, okolja, raziskav, zdravstva, naložb, konkurence, energije, podnebja in ustvarjalnih panog– z industrijsko politiko, da bodo tvorila enoten in usklajen pristop;

25.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) UL C 482, 23.12.2016, str. 89. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0377. (3) UL C 199 E, 7.7.2012, str. 131. (4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0240.