Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2142(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0252/2017

Predložena besedila :

A8-0252/2017

Razprave :

PV 11/09/2017 - 26
CRE 11/09/2017 - 26

Glasovanja :

PV 12/09/2017 - 7.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0324

Sprejeta besedila
PDF 391kWORD 63k
Torek, 12. september 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Nadaljnje akademsko izobraževanje in izobraževanje na daljavo v okviru evropske strategije za vseživljenjsko učenje
P8_TA(2017)0324A8-0252/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. septembra 2017 o nadaljnjem akademskem izobraževanju in izobraževanju na daljavo v okviru evropske strategije za vseživljenjsko učenje (2016/2142(INI))

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 8, 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–   ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti njenega člena 14,

–   ob upoštevanju Kobenhavnske izjave z dne 30. novembra 2002 o okrepljenem sodelovanju na področju evropskega poklicnega izobraževanja in usposabljanja,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje pri izobraževanju in usposabljanju (ET 2020)(1),

–   ob upoštevanju skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2012 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Izobraževanje in usposabljanje v pametni, trajnostni in vključujoči Evropi(2),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o učinkovitem izobraževanju učiteljev,

–   ob upoštevanju skupnega poročila Sveta in Komisije za leto 2015 o izvajanju strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) – Nove prednostne naloge za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju(3),

–   ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 20. decembra 2011 o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih(4),

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. novembra 2012 z naslovom Ponovni razmislek o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate (COM(2012)0669),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. februarja 2014 o naložbah v izobraževanje in usposabljanje – odziv na sklepe Sveta o ponovnem razmisleku o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate in letnem pregledu rasti za leto 2013(5),

–   ob upoštevanju sklepa št. 1720/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. novembra 2006 o uvedbi akcijskega programa na področju vseživljenjskega učenja(6),

–   ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov, ki jo je EU ratificirala leta 2010,

–   ob upoštevanju priporočila 2006/962/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje(7),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 19. novembra 2010 o izobraževanju za trajnostni razvoj(8),

–   ob upoštevanju Priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja(9),

–   ob upoštevanju Priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje(10),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o zagotavljanju kakovosti pri podpiranju izobraževanja in usposabljanja(11),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o programu Erasmus+ in drugih instrumentih za spodbujanje mobilnosti pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju – pristop do vseživljenjskega učenja(12),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 23. junija 2016 o nadaljnji obravnavi strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020)(13),

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij z naslovom Odpiranje izobraževanja z dne 31. januarja 2014(14),

–  ob upoštevanju raziskave Komisije o Izobraževanju in usposabljanju 2020: izboljšanje politike in zagotavljanja izobraževanja odraslih v Evropi(15),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o vzpostavitvi konkurenčnega trga dela EU za 21. stoletje: usklajevanje znanj in spretnosti s povpraševanjem in zaposlitvenimi možnostmi kot način reševanja iz krize(16),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta o Evropskem paktu za enakost spolov za obdobje 2011–2020(17),

–   ob upoštevanja osnutka sklepov Sveta z dne 20. februarja 2017 z naslovom Izboljšanje znanj in spretnosti žensk in moških na trgu dela EU(18),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 28. novembra 2011 o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kulturo in izobraževanje ter stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0252/2017),

A.  ker se sistemi izobraževanja srečujejo s pomembnimi izzivi, ki so posledica digitalne preobrazbe in ki vplivajo na procese poučevanja in učenja, in potrebo po povečanju zmogljivosti za socialno vključevanje, državljansko udeležbo in osebni razvoj ter po krepitvi evropskih demokratičnih vrednot in strpnosti za spodbujanje odprtosti in preprečevanje nestrpnosti vseh vrst; ker sta digitalno opolnomočenje in samozavest ključna pogoja za vzpostavitev močnih družb ter podporo enotnosti in procesom vključevanja v EU;

B.  ker bi bilo treba evropsko strategijo za vseživljenjsko učenje okrepiti; ker bi morala imeti vsaka oseba v vseh življenjskih obdobjih možnosti za vseživljenjsko učenje, da pridobi znanje in spretnosti, ki jih potrebuje za osebni razvoj in poklicni napredek; ker je vseživljenjsko učenje, pridobljeno v okviru formalnega, neformalnega in priložnostnega učenja, ki spodbuja dejavno državljanstvo in zaposljivost, ključni vidik, na katerega vplivajo te spremembe;

C.  ker so potrebna dodatna prizadevanja za krepitev sinergij med izobraževanjem in zaposlovanjem, tako z olajševanjem vstopa na trg dela kot z omogočanjem posameznikom, da na svoji poklicni poti stalno posodabljajo svoja znanja in spretnosti ali se učijo novih; ker morajo države članice najti načine za zaščito ali spodbujanje dolgoročnih naložb v izobraževanje, raziskave in inovacije;

D.  ker nadaljnje akademsko izobraževanje in izobraževanje na daljavo bistveno prispevata k osebnemu razvoju posameznikov in oblikovanju človeškega kapitala ter bi morala postati sestavni del evropske strategije za vseživljenjsko učenje;

E.  ker imata nadaljnje akademsko izobraževanje in izobraževanje na daljavo vse pomembnejšo vlogo pri olajševanju prilagajanja delavcev na gospodarske in tehnološke spremembe v celotnem poklicnem življenju; ker bo do leta 2025 za 49 % vseh prostih delovnih mest v EU (novih in nadomestnih delovnih mest skupaj) potrebna visoka stopnja usposobljenosti, za 40 % bo potrebna srednja stopnja in samo za 11 % nizka stopnja usposobljenosti ali nobenih kvalifikacij;

F.  ker sta nadaljnje akademsko izobraževanje in izobraževanje na daljavo pomembni orodji pri zagotavljanju prožnih in prilagojenih priložnosti za izobraževanje za vse, brez kakršne koli diskriminacije(19); v zvezi s tem poudarja pomembnost širjenja strategij za dostop;

G.  ker lahko nadaljnje akademsko izobraževanje in izobraževanje na daljavo ter uporaba novih tehnologij pripomorejo k ozaveščanju deklet in žensk o novih poklicnih možnostih, zlasti na področjih, kjer so premalo zastopane; ker ima sicer več žensk srednješolsko in visokošolsko izobrazbo, vendar je treba povečati zastopanost žensk v poklicnem izobraževanju in sektorjih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko;

H.  ker je izobraževanje na daljavo možna oblika izobraževanja v okviru nadaljnjega akademskega izobraževanja, ki zaradi svoje prilagodljivosti na poseben način omogoča usklajevanje študija, poklica in družine;

I.  ker se izobraževanje na daljavo(20) nanaša na obliko poučevanja in organizacije pouka, ki omogoča veliko prilagodljivost pri učenju zaradi uporabe digitalnih tehnologij izobraževanja, in sicer ne kot zamenjava izobraževanju v učilnicah, ampak kot alternativna možnost za učence, ki se ne morejo udeležiti izobraževanja v učilnicah;

J.  ker se izobraževanje na daljavo nanaša na metodo poučevanja, ki omogoča prilagodljivost pri učenju zaradi uporabe nastajajočih tehnologij, in sicer ne kot zamenjava izobraževanju v učilnicah, ampak kot alternativna možnost za učence, ki se ne morejo udeležiti izobraževanja v učilnicah, in delavce, ki nameravajo svoje izobraževanje usklajevati z delom; ker se zato lahko digitalizacija uporabi kot orodje, ki omogoča nove načine dostopa do visokošolskega izobraževanja;

K.  ker je enakost žensk in moških temeljno načelo EU, zapisano v Pogodbah, ter eden od ciljev in odgovornosti Unije; ker enakost pri izobraževanju ženskam nudi več priložnosti in prispeva k socialnemu, kulturnemu in gospodarskemu razvoju družbe; ker je izobraževanje temeljno orodje za boj proti spolnim stereotipom;

L.  ker je povprečna stopnja zaposlenosti žensk neposredno povezana z njihovo stopnjo izobrazbe, saj je stopnja zaposlenosti žensk, starih od 25 do 49 let, z zaključeno terciarno izobrazbo 20 % višja kot pri ženskah s predšolsko, osnovnošolsko ali nižjo srednješolsko izobrazbo;

M.  ker lahko izobraževanje na daljavo pozitivno vpliva na znanja in spretnosti žensk na področju IKT; ker bi vstop večjega števila žensk v sektor IKT spodbudil trg, za katerega se predvideva pomanjkanje delovne sile in za katerega bi enaka udeležba žensk pomenila letni dobiček v višini okrog 9 milijard EUR za BDP EU; ker so ženske še vedno veliko premalo zastopane v študijskih programih na področju IKT, saj je med diplomanti teh programov le 20 % žensk, le 3 % vseh diplomantk pa ima diplomo s področja IKT;

N.  ker programi izobraževanja na daljavo dosežejo precejšnje število žensk v družbah, kjer ženske nimajo enakih možnosti za udeležbo v konvencionalnih oblikah izobraževanja in usposabljanja, saj ženske še vedno več časa kot moški opravljajo neplačano delo v gospodinjstvu in skrbijo za družino; ker jim tovrstno izobraževanje omogoča prilagodljivost pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter ker je izobraževanje na daljavo usmerjeno predvsem v skupino netradicionalnih študentov;

O.  ker nadaljnje akademsko izobraževanje spada med uradne dolžnosti akademskih ustanov, ta izraz pa se nanaša na priložnosti za izobraževanje na akademskih ustanovah, ki se lahko izkoriščajo vzporedno z redno zaposlitvijo in na splošno temeljijo na poklicnih izkušnjah, zanje pa je praviloma potrebna univerzitetna diploma;

P.  ker je prilagajanje hitrim gospodarskim in tehnološkim spremembam velik izziv za vse starejšo delovno silo in ker bo odzivanje na ta izziv eden od ključnih dejavnikov za zagotavljanje dolgoročne konkurenčnosti gospodarstva EU;

Q.  ker bi se politike za vseživljenjsko učenje in razvoj poklicne poti lahko okrepile s priznavanjem predhodnega učenja;

R.  ker omogočanje prostega časa za osebni razvoj in usposabljanje v okviru vseživljenjskega učenja spodbuja dobro počutje ljudi in njihov prispevek k družbi z opolnomočenjem z bolj določenimi osebnimi in poklicnimi spretnostmi; ker akademsko izobraževanje na daljavo omogoča prilagodljive oblike študija, ki ljudem olajšajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja; ker bi moralo biti univerzitetno vseživljenjsko učenje del evropske strategije za digitalizacijo;

S.  ker digitalizacija omogoča prilagodljivost in interaktivnost izobraževalnega procesa ter je ključni dejavnik za nadaljnji razvoj nadaljnjega akademskega izobraževanja in izobraževanja na daljavo;

T.  ker so zaradi tehnoloških sprememb potrebne boljše in stalnejše povezave med izobraževanjem in zaposlovanjem;

U.  ker so akademske ustanove po svoji naravi statične, zaradi česar je preoblikovanje izobraževalnih programov, ureditve študija in preverjanja znanja ter vpisa velik izziv;

V.  ker sta nadaljnje akademsko izobraževanje in izobraževanje na daljavo hitro rastoča sektorja z velikim potencialom za gospodarsko rast in ustvarjanje novih delovnih mest;

W.  ker obstaja še veliko ovir pri dostopu do ponudb nadaljnjega akademskega izobraževanja na daljavo(21);

Nadaljnje izobraževanje in izobraževanje na daljavo ob družbenih in gospodarskih spremembah

1.  priznava, da spletno in prosto dostopno izobraževanje spreminja način snovanja, zagotavljanja in uporabe izobraževanja; v zvezi s tem poudarja pomen prosto dostopnih učnih virov, ki zagotavljajo dostop do izobraževanja za vse in večajo zaposljivost s podpiranjem procesa vseživljenjskega učenja;

2.  ugotavlja, da imajo številne ustanove za izobraževanje in usposabljanje težave pri ustreznem odzivanju na korenite in zapletene spremembe znotraj naših družb in gospodarstev in morajo spremeniti upravljanje, organizacijsko strukturo in način delovanja; poudarja, da se lahko z novimi, prožnimi in dostopnimi oblikami vseživljenjskega učenja, primernimi za posameznike vseh starosti, učinkovito rešijo nekateri od teh izzivov, kot so socialna izključenost, osip in neskladje v znanjih in spretnostih;

3.  priznava, da sta digitalizacija in vzpostavitev izobraževalnih platform za sodelovanje in izmenjavo najboljših praks ključni pri spopadanju s temi izzivi;

4.  poziva Komisijo in države članice, naj storijo več, da bi v okviru nacionalnih strategij za digitalna znanja in spretnosti premostili obstoječo tehnološko vrzel med izobraževalnimi ustanovami, ki so dobro opremljene, in tistimi, ki niso;

5.  poudarja, da so ukrepi vseživljenjskega učenja ključnega pomena za to, da si ženske pridobijo znanja in spretnosti, ki jim lahko omogočijo ponovno zaposlitev oziroma izboljšanje delovnega mesta, plače in delovnih pogojev; poudarja, da je treba še izboljšati prisotnost žensk v višjih akademskih krogih in njihov dostop do teh krogov;

6.  poudarja, kako pomembno je izobraževanje v boju proti spolnim stereotipom; poziva Komisijo, naj podpira pobude, ki ponujajo podporo pri izvajanju programov strokovnega izobraževanja na daljavo za ženske, vključno z visokošolskim izobraževanjem na področju znanosti, tehnologije in informacijske tehnologije, pri razvijanju programov usposabljanja o enakosti spolov za pedagoške delavce in pri preprečevanju širjenja stereotipov prek izobraževalnih programov in pedagoškega gradiva;

7.  poudarja, da morajo akademske ustanove državljane pripraviti na družbo, ki temelji na znanju, in nenehno spreminjajoče se gospodarstvo, opremiti z znanji za samostojno učenj in z orodji, kot so podjetniška miselnost in prečna znanja in spretnosti, kot som na primer reševanje težav in prilagodljivost, da bodo lahko odkrivali lastne poti in uresničili svoj polni potencial;

8.  poudarja tudi, da imajo akademske ustanove pomembno vlogo pri krepitvi dejavnega državljanstva in morajo študente opremiti s prečnimi znanji in spretnostmi, kot so državljanska in socialna znanja in spretnosti ter državljanska vzgoja;

9.  priznava, da pristop k izobraževanju, osredotočen na študente, znižuje stopnjo osipa in omogoča študentom, da dosežejo svoj polni potencial(22); v zvezi s tem poudarja pomen vseživljenjskega poklicnega usmerjanja za vse;

10.  priznava pomen izmenjave znanja pri izboljšanju dejavnega sodelovanja in mednarodnega razumevanja državljanov v stalno spreminjajočih se družbah;

11.  priznava potrebo po okrepitvi tesnega sodelovanja med ustanovami za izobraževanje in usposabljanje, lokalnimi skupnostmi in gospodarstvom; dodatno poudarja potrebo po boljših sinergijah med ponudniki formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja, da bi povečali možnosti za vseživljenjsko učenje za vse;

12.  meni, da bi morali imeti vsi v vseh življenjskih obdobjih pravico dostopa do učenja in usposabljanja, da pridobijo prečna znanja in spretnosti, kot so matematična, digitalna in medijska pismenost, kritično mišljenje, socialne spretnosti in druge ustrezne življenjske veščine, da se lahko bolje prilagodijo na prihodnost;

13.  poudarja potrebo po izvajanju prilagojene podpore za učence na delovnem mestu, vajence in zaposlene, da bi se zagotovilo vključevanje vseh na trg dela; meni, da je treba v proces poučevanja in učenja nujno vključiti nove tehnologije, da bi ljudi opremili z ustreznim naborom znanj, spretnosti in kompetenc ter da bi lahko ti uporabljali digitalne tehnologije na inovativen in ustvarjalen način;

14.  poziva k boljšemu vključevanju in ohranjanju državljanov na trgu dela na podlagi izboljšanja njihovih kompetenc v okviru nadaljnjega akademskega izobraževanja in izobraževanja na daljavo ter poklicnega izobraževanja in usposabljanja; poudarja, da je treba povečati privlačnost in dostop do informacij o možnostih za poklicno izobraževanje in usposabljanje za mlade in njihove družine; v zvezi s tem opozarja, da cilj v zvezi z učno mobilnostjo na področju poklicnega izobraževanja in usposabljanja iz programa Erasmus+ še zdaleč ni dosežen, zato mu je treba posvetiti več pozornosti;

15.  poudarja pomen programov Erasmus+ in Obzorje 2020 za krepitev vseživljenjskega učenja; zato poziva države članice, naj v celoti izkoristijo potencial teh programov in poudarja, da bi bilo treba programe prilagoditi nadaljnjemu akademskemu izobraževanju s poklicno usmeritvijo;

16.  priznava, da je dostop do vključujočega in kakovostnega izobraževanja ključnega pomena, zato podpira odprto učenje in učenje na daljavo, da bi zadovoljili posebne potrebe tistih, ki jih ni mogoče doseči s sistemi tradicionalne izvedbe, zlasti za prikrajšane skupine; poziva države članice, naj usmerijo naložbe v ta namen;

Pomembnost kakovosti in prilagodljivosti v izobraževanju

17.  meni, da je stalno izboljševanje kakovosti izobraževanja, tako formalnega kot neformalnega, ključno pri prizadevanjih EU za socialno kohezijo, konkurenčnost in trajno rast;

18.  poudarja, da morajo podjetja skupaj z ustanovami za izobraževanje in usposabljanje ljudem skozi celotno poklicno življenje zagotavljati usposabljanje in izobraževanje, osredotočeno na poklicno pot, da bi ostala konkurenčna ter tako nizkokvalificiranim kot visokokvalificiranim delavcem omogočila največ možnosti za uspeh;

19.  poudarja poseben pomen kakovostnega posredovanja znanj in spretnosti za rezultate izobraževanja; poudarja, da je treba vlagati v poklicni razvoj in stalno izpopolnjevanje učiteljskega osebja in ju podpirati; pri tem poudarja potrebo po zagotavljanju visokih standardov v izobraževanju na daljavo in pomen razvijanja novih modelov poučevanja in učenja kot del inovacijskega procesa in postopne digitalizacije izobraževanja; v zvezi s tem priznava, da so primerna infrastruktura in sredstva bistveni elementi za izboljšanje kakovosti poučevanja;

20.  ugotavlja, da so za to potrebni upoštevanje in vrednotenje učiteljev, privlačno plačilo in delovni pogoji, boljši dostop do nadaljnjega usposabljanja med delovnim časom, zlasti o digitalni didaktiki;

21.  poziva, naj univerze vlagajo v čedalje širše izobraževanje na daljavo, ki naj vključuje tudi kratkoročno in brezplačno poklicno izobraževanje;

22.  poudarja, da je treba študentom, ki se udeležujejo izobraževanja na daljavo, zagotoviti možnosti za komunikacijo z učitelji in njihovo spremljanje, da bi študentom zagotovili potrebno podporo, usmerjanje in spodbudo med študijem;

23.  priznava, da prilagodljive oblike učenja, kot sta učenje na daljavo in kombinirano učenje, zaposlenim omogočajo lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

24.  priznava ključno vlogo izobraževanja na daljavo za osebe, ki se zaradi svojih fizičnih lastnosti ne morejo udeleževati izobraževanja v učilnicah;

25.  podpira zamisel o učenju po meri in povezovalnih vsebinah za tiste, ki si želijo vstopiti v izobraževanje na terciarni ravni in morajo za izpolnitev vpisnih pogojev pridobiti dodatne kvalifikacije;

26.  poudarja, da si je treba prizadevati za bolj prožen in individualiziran pristop k poklicnemu razvoju posameznika ter vseživljenjskemu izobraževanju in usposabljanju na njegovi poklicni poti; priznava vlogo, ki jo imajo lahko pri zagotavljanju tega predvsem javni pa tudi zasebni subjekti, obenem pa priznava, da morata biti usmerjanje in svetovanje, ki obravnavata potrebe in nagnjenja posameznika ter se osredotočata na razvoj in širitev posameznikovih znanj in spretnosti, ključna elementa politik na področju izobraževanja ter znanj in spretnosti od zgodnje faze naprej;

27.  poudarja pomen interaktivnosti pri povečevanju kakovosti izobraževanja na daljavo z uporabo sodobnih metod komunikacije, ki omogočajo reševanje praktičnih vaj, povezanih z naučenim gradivom, vključitev učencev v didaktični proces in razvijanje komunikacijskih sposobnosti;

28.  spodbuja zamisel o zagotavljanju dostopa do vseživljenjskega učenja, predvsem za lažje ponovno vključevanje v delovno silo, tudi za ženske ali skrbnike;

29.  poudarja nujnost stalnega spremljanja izobraževalnega procesa na daljavo v okviru tekočega posodabljanja procesa in didaktičnih instrumentov;

30.  poudarja potrebo po izobraževanju in spodbujanju mladih ljudi na področju samostojnega učenja (organizacija lastnega dela, obdelava informacij, kritično mišljenje, ohranjanje motivacije ipd.), da bi se lahko v prihodnosti ob uporabi sodobnih tehnologij učinkovito usposabljali na daljavo;

Nadaljnje izobraževanje in izobraževanje na daljavo kot orodje za razvoj za univerze

31.  priznava, da sta nadaljnje izobraževanje in izobraževanje na daljavo priložnosti za razvoj visokošolskih ustanov v okviru razširitve njihovih pristojnosti in za povečanje raznolikosti njihovih programov, da bi se lahko usmerili na nove ciljne skupine in diverzificirali svoje prihodke, saj so stroški za izobraževanje na daljavo nižji od stroškov izobraževanja v učilnicah;

32.  meni, da lahko izobraževanje na daljavo pripomore k vzpostavitvi interdisciplinarnih in mednarodnih študijskih smeri;

33.  spodbuja univerze, naj ponudbo akademskega izobraževanja razširijo z izobraževanjem na daljavo;

34.  priznava pomen strategije za pametno specializacijo (RIS3) pri razvoju ključnega regionalnega potenciala glede na potrebe na trgu dela;

Tehnološki izzivi

35.  prepoznava pomen sledenja hitremu tehnološkemu napredku, zlasti pri izobraževanju na daljavo, ter ključni pomen IKT in odvisnost od nje; meni, da je IKT orodje, s katerim bi lahko na najbolj ustrezen in stroškovno učinkovit način obravnavali velike izobraževalne in razvojne izzive; meni, da bi bilo treba podpirati tudi velike naložbe v izobraževanje, vključno z uporabo Evropskega socialnega sklada, za razvoj digitalnih spretnosti in medijske pismenosti na vseh ravneh;

36.  z obžalovanjem ugotavlja, da je pomanjkanje pismenosti na področju IKT danes velika težava tako med učitelji kot učenci; ponavlja, da je tehnološka usposobljenost pomembna za izkoriščanje potenciala učenja na daljavo in lažjo uvedbo novih metod poučevanja in učenja;

37.  opozarja, da je treba odpraviti digitalni razkorak in zagotoviti enake možnosti dostopa do digitalnih tehnologij za vse, pa tudi znanja in spretnosti, odnose in motivacijo, ki so potrebni za resno digitalno udeležbo;

38.  opozarja na dejstvo, da samo četrtino šolskih otrok v Evropi poučujejo učitelji, ki zaupajo v svoje digitalne sposobnosti, kar v veliki meri ovira uspešnost novih metod poučevanja; zato poziva države članice, naj zagotovijo večjo podporo za šole in možnosti za izpopolnjevanje, vključno z informacijsko tehnologijo in medijskim opismenjevanjem ter vseživljenjskimi poklicnimi priložnostmi za učitelje;

39.  poudarja, da je treba vlagati v poklicni razvoj učiteljev vseh izobraževalnih sektorjev in ga podpirati ter ustanoviti službe za vseživljenjsko poklicno usmerjanje;

40.  priznava pomen digitalnih platform pri izobraževanju, hkrati pa opozarja na vprašanja glede varnosti in zasebnosti, s katerimi se soočajo akademske ustanove in študentje;

41.  poudarja pomembnost znanj in spretnosti, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, ter ponovno obžaluje neravnovesje med spoloma na tem področju;

Finančni izzivi

42.  priznava, da so potrebna ustrezna finančna sredstva za kakovostno izobraževanje in učenje po meri; poudarja, da lahko izobraževanje na daljavo zagotovi visokokakovostno izobraževanje, osredotočeno na učence, po nižji ceni; poudarja, da je potrebno večje finančno in praktično sodelovanje sektorja in podjetnikov v poklicnem usposabljanju;

43.  poudarja potrebo po tem, da se izdatki za izobraževanje priznajo kot dolgoročna naložba s trajnimi koristmi;

44.  meni, da stroški ne smejo biti ovira pri vpisu in udeležbi v izobraževanju, vendar priznava osnovne težave v nekaterih državah članicah, zaradi katerih so stroški visoki in državljani ne morejo plačati vpisnine; zato spodbuja Komisijo in države članice, naj bolj podprejo in spodbujajo izobraževanje na daljavo kot kakovostno, cenovno ugodno, prožno in individualizirano možnost izobraževanja;

Izzivi v zvezi z regulativnim okvirom

45.  priznava razlike med regulativnimi okviri za klasično poučevanje, akademsko izobraževanje in izobraževanje na daljavo; poudarja, da bi moralo biti izobraževanje na daljavo akreditirano na podlagi istih pravil kot izobraževanje v učilnicah z ustreznimi kazalniki in prilagojenimi merili;

46.  priznava pomen dejavnega upravljanja in vključevanja deležnikov;

47.  priznava pomen zagotavljanja kakovosti pri izobraževanju na daljavo in akreditacije rezultatov tovrstnega izobraževanja;

48.  opozarja, da se je veliko obstoječih evropskih orodij za preglednost, kot sta evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK) in evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET), razvilo ločeno; ugotavlja, da je treba posameznikom omogočiti, da bi bolje ocenili svoj napredek in priložnosti ter čim bolj izkoristili znanje, pridobljeno v različnih kontekstih, zato je treba to izobraževanje bolj uskladiti in ga podpreti s sistemi za zagotavljanje kakovosti ter ga vključiti v okvir nacionalnih kvalifikacij, da bi ustvarili zaupanje med sektorji in akterji, vključno z delodajalci;

49.  priznava stalen pomen tako kombiniranega kot spletnega učenja, zlasti v okviru poklicnega izobraževanja in usposabljanja; poudarja, da kombinacija visokokakovostnih digitalnih tehnologij in priložnosti za učenje v živo prinese boljše študijske dosežke, zato spodbuja Komisijo in države članice, naj bolj podpirajo in spodbujajo kombinirano učenje;

50.  poziva Komisijo, naj okrepi evropsko strategijo za vseživljenjsko učenje, in poskrbi, da bosta nadaljnje akademsko izobraževanje in izobraževanje na daljavo njen sestavni del, ter tako spodbudi prilagajanje vse starejše delovne sile na gospodarske in tehnološke spremembe; poleg tega poziva Komisijo, naj preuči možnost povečanja financiranja za nadaljnje akademsko izobraževanje in izobraževanje na daljavo z obstoječimi in prihodnjimi programi;

51.  priznava potrebo po celovitem večsektorskem in večdisciplinarnem pristopu k izobraževanju in usposabljanju, vključno z vseživljenjskim učenjem, in potrebo po medsektorskem sodelovanju pri razvoju in uvedbi izobraževalnih politik;

Priporočila na ravni EU

52.  poudarja potrebo po spodbujanju sodelovanja in izmenjave dobre prakse med sistemi izobraževanja; še naprej spodbuja izmenjavo dobrih praks nacionalnih agencij za zagotavljanje kakovosti pri razvoju meril za priznavanje novih načinov poučevanja in učenja;

53.  poziva k reviziji evropskega ogrodja kvalifikacij (EOK), da se spodbudi primerljivost kvalifikacij med državami, vključenimi v EOK, in drugimi državami, zlasti državami sosedstva in drugimi državami z zrelimi ogrodji kvalifikacij, da bi izboljšali razumevanje kvalifikacij, pridobljenih v tujini, in bi osebe s priseljenskim poreklom in begunce vključili v vseživljenjsko učenje in zaposlitev;

54.  poziva Komisijo, naj znatno poveča podporo nadaljnjemu akademskemu izobraževanju in izobraževanju na daljavo v okviru programa Erasmus+ s spodbujanjem razvoja evropskih mrež in lajšanjem izmenjav dobrih praks, pripravo projektov, ki vključujejo ustanove iz več držav članic, ter povečanjem dostopnosti za študente iz drugih evropskih in tretjih držav;

55.  zagovarja vzpostavitev uporabniku prijazne spletne platforme „vse na enem mestu“, ki bo omogočala izmenjavo dobrih praks za ponudnike izobraževanj in učence;

56.  poziva Komisijo, naj razvije varno in integrirano platformo za učenje, namenjeno in brezplačno ponujeno evropskim izobraževalnim ustanovam, ter tako spodbudi uporabo e-učenja v Evropski uniji;

57.  priznava potrebo po nadaljnjem razvoju platform eTwinning in School Education Gateway v podporo konstruktivni izmenjavi med učitelji in drugimi strokovnimi delavci;

58.  spodbuja vzpostavitev močnejših vezi med nadaljnjim akademskim izobraževanjem (ki ni le raziskovalno usmerjeno) ter poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem z namenom pridobivanja novih spretnosti in zagotovitev, da se bosta lahko ti dve možnosti stalno izvajali in izkoriščali;

59.  priporoča okrepitev prizadevanj za vseživljenjsko učenje z evropsko strategijo za digitalizacijo in pripravo ocene učinka predlaganih ukrepov na enakost spolov;

60.  pozdravlja ambiciozen načrt, da bo do leta 2025 v osnovnih in srednjih šolah ter knjižnicah zagotovljen ultrahiter internet, saj hitrejša in boljša povezljivost ustvarja velike priložnosti za izboljšanje metod poučevanja, spodbujanje raziskav in razvoj visokokakovostnih spletnih izobraževalnih storitev; poudarja, da uvajanje teh tehnologij ustvarja boljše priložnosti za izobraževanje na daljavo, zlasti na podeželskih in najbolj oddaljenih območjih; izpostavlja, da se bodo s takimi priložnostmi izboljšali digitalne spretnosti in znanja ter medijska pismenost otrok in študentov;

61.  poudarja, da je prilagajanje izobraževalnih sistemov in sistemov usposabljanja bistvenega pomena za zadostitev naraščajočemu povpraševanju po digitalno usposobljenih strokovnjakih v EU; poudarja, da so za dosego pravega enotnega digitalnega trga v Evropi potrebna nadaljnja prizadevanja za izboljšanje medijske pismenosti med državljani, zlasti mladostniki;

62.  poudarja pomen večjega prizadevanja Evrope za uresničevanje strategije za vseživljenjsko učenje , za vse, skupaj s ciljem zagotavljanja raznolikih učnih priložnosti za osebni razvoj in zadovoljstvo; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo vseživljenjsko učenje in vanj vlagajo, zlasti v državah, kjer je stopnja udeležbe pod pragom 15 %;

63.  poziva države članice, naj spodbujajo sodelovanje in krepijo sinergije med ponudniki formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja, da bi dosegli širšo skupino ljudi in bolje upoštevali njihove posebne potrebe;

64.  priporoča, naj imajo učitelji, ki poučujejo na daljavo, za to posebno certificirano usposabljanje;

Priporočila na ravni držav članic

65.  države članice poziva k celostnemu pristopu k izobraževanju ter nudenju raznolikih učnih priložnosti, ki bodo študentom omogočile razvijanje njihovih želja in spretnosti, ki jih potrebujejo za uspeh v nenehno spreminjajočem se svetovnem gospodarstvu in demokratični družbi;

66.  spodbuja države članice, naj nadgradijo obstoječe ureditve vrednotenja, da se ocenijo in potrdijo znanja in spretnosti, pridobljene z izpopolnjevanjem, ter da se zagotovi njihovo priznavanje za pridobitev kvalifikacije v skladu z nacionalnim ogrodjem in sistemi kvalifikacij;

67.  poudarja, da nadaljnji razvoj digitalne infrastrukture, zlasti na redkeje poseljenih območjih, spodbuja socialno in kulturno vključevanje, sodobne izobraževalne in informacijske procese ter regionalno kulturno gospodarstvo;

68.  poziva države članice, naj ustvarijo priložnosti za usposabljanje na področju IKT in razvoj digitalnih spretnosti in medijske pismenosti na vseh ravneh izobraževanja;

69.  ponavlja, da je pomembno, da se akademske ustanove in ustanove za izobraževanje in usposabljanje hitro odzovejo na spremembe v družbi in na trgu dela, se prilagodijo in posodobijo in omogočijo učencem in študentom, da ustrezno razvijejo svoje znanje in sposobnosti; poudarja, da je izobraževanje vseživljenjski proces opolnomočenja, ki bi moral državljanom pomagati doseči osebni razvoj, ustvarjalnost in dobro počutje;

70.  akademske ustanove poziva, naj pričakujejo spremembe v družbi in na trgu dela ter temu ustrezno prilagodijo svoj način dela; ugotavlja, da ima razvoj v prihodnost usmerjenih sektorjev, zlasti zelenega in krožnega gospodarstva, odločilno vlogo pri vrsti potrebnih spretnosti;

71.  akademske ustanove tudi poziva, naj predvidijo večjezične študije, ki bodo prilagojeni znanju in spretnostim migrantov ter jim bodo omogočali lažji dostop do izobraževalnih programov;

72.  poudarja potrebo po bolj fleksibilnih izobraževalnih sistemih v državah članicah, da bi omogočili učinkovitejše uvajanje odprtih in spletnih metod učenja;

73.  države članice poziva, naj izboljšajo razpoložljivost podatkov o zaposlenosti in socialnem položaju diplomantov (spremljanje diplomantov), vključno s podatki iz sektorja poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

74.  Evropsko unijo in države članice poziva, naj razvijejo in izvajajo „izobraževalne poti“ s spodbujanjem dogovorov z evropskimi univerzami, kot je Zveza mediteranskih univerz (UNIMED), in mrežami univerz za študij na daljavo za sprejem študentov beguncev, ki prihajajo s konfliktnih območij, tudi v okviru programov za akademsko izobraževanje na daljavo;

75.  poudarja pomen specializiranega usposabljanja učiteljev za nadaljnje akademsko izobraževanje in izobraževanje na daljavo, da se zadosti potrebam njihovih študentov;

76.  poudarja potrebo po priznavanju znanj, spretnosti in kompetenc, pridobljenih zunaj uradnega sistema izobraževanja, z zagotavljanjem kakovosti in akreditacijami, zlasti z vidika krepitve vloge ranljivih ali prikrajšanih oseb, kot so nizkokvalificirani odrasli in begunci; vztraja, da je treba potrjevati neformalno in priložnostno učenje, da bi dosegli učence in okrepili njihov položaj;

o
o   o

77.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 119, 28.5.2009, str. 2.
(2) UL C 70, 8.3.2012, str. 9.
(3) UL C 417, 15.12.2015, str. 25.
(4) UL C 372, 20.12.2011, str. 1.
(5) UL C 64, 5.3.2013, str. 5.
(6) UL L 327, 24.11.2006, str. 45.
(7) UL L 394, 30.12.2006, str. 10.
(8) UL C 327, 4.12.2010, str. 11.
(9) UL C 398, 22.12.2012, str. 1.
(10) UL C 111, 6.5.2008, str. 1.
(11) UL C 183, 14.6.2014, str. 30.
(12) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0107.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0291.
(14) UL C 126, 26.4.2014, str. 20.
(15) http://ec.europa.eu/dgs/education_culture/repository/education/library/reports/policy-provision-adult-learning_en.pdf
(16) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0321.
(17) https://www.consilium.europa.eu/uedocs/cms_data/docs/pressdata/en/lsa/119628.pdf
(18) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-6268-2017-INIT/sl/pdf
(19) Kot je določeno v členu 21 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
(20) V nemškem jezikovnem prostoru se za izobraževanje na daljavo uporabljata dva izraza, tj. „Fernunterricht“ in „Fernstudium“. Prvi se nanaša na neakademsko, drugi pa na akademsko področje.
(21) Učni načrt izobraževanja na daljavo za vseprisotno računalništvo: https://www.researchgate.net/publication/312312226_A_distance_learning_curriculum_on_pervasive_computing.
(22) Economics of Education, urednika: Dominic J. Brewer, Patrick J. McEwan, Equity and Quality in Education  Supporting disadvantaged students and schools: https://www.oecd.org/education/school/50293148.pdf.

Pravno obvestilo