Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/2301(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0269/2017

Predložena besedila :

A8-0269/2017

Razprave :

PV 11/09/2017 - 25
CRE 11/09/2017 - 25

Glasovanja :

PV 12/09/2017 - 7.15
CRE 12/09/2017 - 7.15
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0330

Sprejeta besedila
PDF 321kWORD 68k
Torek, 12. september 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Vpliv mednarodne trgovine in trgovinskih politik EU na globalne vrednostne verige
P8_TA(2017)0330A8-0269/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 12. septembra 2017 o vplivu mednarodne trgovine in trgovinskih politik EU na globalne vrednostne verige (2016/2301(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju člena 5 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Trgovina za vse: za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o novi v prihodnost usmerjeni in inovativni strategiji za trgovino in naložbe(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o izvajanju priporočil Parlamenta iz leta 2010 o socialnih in okoljskih standardih, človekovih pravicah in družbeni odgovornosti gospodarskih družb(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. maja 2017 o oceni zunanjih vidikov učinkovitosti in upravljanja carinskih služb kot orodja za spodbujanje trgovine in boj proti nezakoniti trgovini(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2010 o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v mednarodnih trgovinskih sporazumih(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2017 o vodilni pobudi EU za sektor oblačil(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. aprila 2017 o palmovem olju in krčenju deževnih gozdov(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2016 s priporočili Evropskega parlamenta Komisiji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA)(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 s priporočili Evropskega parlamenta Evropski komisiji glede pogajanj o čezatlantskem partnerstvu na področju trgovine in naložb (TTIP)(9),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. junija 2017 o trenutnem stanju pri izvajanju trajnostnega sporazuma v Bangladešu(10),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2017/821 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o določitvi obveznosti za potrebno skrbnost v oskrbovalni verigi za uvoznike v Uniji, ki uvažajo kositer, tantal in volfram, njihove rude ter zlato, ki izvirajo s konfliktnih območij in območij z visokim tveganjem(11) (uredba o konfliktnih mineralih),

–  ob upoštevanju Akcijskega načrta EU za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (COM(2003)0251) in prostovoljnih sporazumov o partnerstvu FLEGT,

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. oktobra 2010 o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode(12) (uredba o lesu),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 978/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uporabi sheme splošnih tarifnih preferencialov(13) (uredba o GSP),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah(14) (uredba Bruselj I),

–  ob upoštevanju Direktive 2014/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2014 o spremembi Direktive 2013/34/EU glede razkritja nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti nekaterih velikih podjetij in skupin(15) (direktiva o nefinančnem poročanju),

–  ob upoštevanju skupne strategije EU in njenih držav članic iz leta 2007 z naslovom Pomoč trgovini: krepitev podpore EU potrebam, povezanim s trgovino, v državah v razvoju,

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 24. aprila 2017 z naslovom Trajnostne vrednostne verige v sektorju oblačil v okviru ukrepov razvojne politike EU (SWD(2017)0147),

–  ob upoštevanju tristranske deklaracije MOD o načelih za mednarodna podjetja in socialno politiko,

–  ob upoštevanju Poročila IV 105. konference MOD o dostojnem delu v okviru globalnih dobavnih verig,

–  ob upoštevanju ciljev trajnostnega razvoja OZN do leta 2030,

–  ob upoštevanju temeljnih konvencij MOD o delu otrok, prisilnem delu, diskriminaciji ter svobodi združevanja in kolektivnih pogajanjih,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2016 o EU in odgovornih globalnih vrednostnih verigah,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije o obnovljeni strategiji EU za družbeno odgovornost podjetij za obdobje 2011–14 (COM(2011)0681),

–  ob upoštevanju zakona Združenega kraljestva o sodobnih oblikah suženjstva iz leta 2015 in francoskega zakona o dolžnosti skrbnega ravnanja za večnacionalna podjetja,

–  ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter globalnega dogovora OZN,

–  ob upoštevanju Mednarodne konvencije OZN o varstvu pravic delavcev migrantov in članov njihovih družin,

–  ob upoštevanju novega protokola MOD o prisilnem delu,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 26/9 z dne 26. junija 2014, v kateri je sklenil ustanoviti odprto medvladno delovno skupino, zadolženo za pripravo mednarodnega pravno zavezujočega instrumenta o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih v zvezi s človekovimi pravicami,

–  ob upoštevanju smernic OECD za mednarodna podjetja in številnih smernic OECD za posamezne sektorje (finančni sektor, kmetijstvo, minerali, oblačila in obutev),

–  ob upoštevanju poročil UNCTAD o trgovini in razvoju iz let 2013 in 2016,

–  ob upoštevanju okvira naložbene politike za trajnostni razvoj iz leta 2015, ki ga je pripravila konferenca UNCTAD,

–  ob upoštevanju Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o tehničnih ovirah v trgovini,

–  ob upoštevanju Splošnega sporazuma STO o carinah in trgovini (GATT),

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah ter pobude Otrokove pravice in načela poslovanja, pripravljene v okviru UNICEF-a, globalnega dogovora OZN in organizacije Save the Children(16),

–  ob upoštevanju prostovoljnih partnerstev z določenimi državami, na primer bangladeškega trajnostnega sporazuma in pobude o človekovih pravicah v Mjanmaru,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. junija 2016 o delu otrok,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino in mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za razvoj ter stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0269/2017),

A.  ker člen 207 PDEU določa, da mora skupna trgovinska politika EU temeljiti na načelih in ciljih zunanje politike EU; ker člen 208 PDEU vzpostavlja načelo skladnosti politik za razvoj in kot glavni cilj določa izkoreninjenje revščine; ker Komisija v sporočilu z naslovom Trgovina za vse utemelji trgovinsko politiko EU na treh ključnih načelih, in sicer učinkovitosti, preglednosti in vrednotah; ker je v tem sporočilu poseben razdelek glede odzivanja na vzpon svetovnih vrednostnih verig ter poseben razdelek glede odgovornega upravljanja dobavnih verig, ki opozarja na zapletenost tega upravljanja, na temeljno potrebo, da je treba razmišljati vnaprej, na vključitev številnih javnih in zasebnih akterjev ter akterjev civilne družbe, pa tudi na uporabo kombinacije mehkih in inovativnih orodij ter zakonodajnih sprememb;

B.  ker je v zadnjem času prosta trgovina pod vse ostrejšim javnim nadzorom, pomisleki glede neenakopravne porazdelitve koristi in obsega trgovine pa so opozorili na splošno razširjeno mnenje, da je treba kot temelj trgovinske politike določiti družbene in okoljske vrednote, pa tudi preglednost in odgovornost;

C.  ker so globalne vrednostne verige zapletena stvarnost, ki jo poganja tehnologija in se hitro spreminja, ter so postale ena ključnih sestavin današnjega svetovnega gospodarstva, prav tako pa bi lahko državam v razvoju pomagale pri boljši vključitvi v to gospodarstvo ter pripomogle k zmanjšanju revščine in ustvarjanju delovnih mest, istočasno pa povečale proizvodne zmogljivosti; ker te verige po eni strani nudijo nove obete za gospodarsko rast, trajnostni razvoj, udeležbo civilne družbe, delavcev in poslovnih združenj ter za ustvarjanje delovnih mest za podjetja v proizvodni verigi, saj tem podjetjem omogočajo osredotočanje na specifične naloge, pri tem pa povečujejo njihovo medsebojno odvisnost; ker pa bi lahko po drugi strani njihova zapletena narava, pomanjkanje preglednosti ter razpršitev odgovornosti vodili k višjemu tveganju kršitev človekovih pravic in pravic delavcev, dejanske nekaznovanosti za kazniva dejanja zoper okolje ter izogibanja davkom in davčnih utaj velikega obsega;

D.  ker mora trgovinska politika prispevati k zagotovitvi preglednega proizvodnega procesa vzdolž celotne vrednostne verige ter skladnosti s temeljnimi okoljskimi, socialnimi in varnostnimi standardi;

E.  ker mora trgovinska in naložbena politika EU ohraniti večstranski sistem kot svoj temelj ter okrepiti položaj Evrope v pravičnih globalnih dobavnih verigah, zagotoviti pa mora tudi orodja za določitev jasnih pravil in odgovornosti za vlade in podjetja, da bi zagotovili spoštovanje mednarodnih zavez, kot so cilji trajnostnega razvoja OZN; ker se trajnost in preglednost ne nanašata le na vrednote, ampak bi ju bilo treba obravnavati kot dejanski gonilni sili povečane dodane vrednosti v svetovni trgovini in naložbah v okviru globalnih vrednostnih verig;

F.  ker so mala in srednja podjetja(17) pomemben del globalnih vrednostnih verig in imajo pomembno vlogo pri spodbujanju gospodarske rasti, trajnostnega razvoja in kakovostnih delovnih mest ter preprečujejo odseljevanje lokalnega prebivalstva iz lastne regije;

G.  ker sodelovanje v svetovnih vrednostnih verigah koristi malim in srednjim podjetjem v smislu rasti in internacionalizacije; ker je bilo glede na raziskavo Eurobarometer iz leta 2015 z naslovom Internacionalizacija malih in srednjih podjetij v prejšnjih treh letih zgolj 31 % teh podjetij v EU vključenih v poslovanje zunaj notranjega trga; ker se številna mala in srednja podjetja soočajo s težavami pri dostopu do mednarodnih globalnih vrednostnih verig in globalnih vrednostnih verig v EU; ker lahko trgovinska politika in trgovinski sporazumi pripomorejo k premostitvi ovir in izzivov, s katerimi se mala in srednja podjetja trenutno soočajo pri dostopu do globalnih vrednostnih verig;

H.  ker gospodarski in socialni partnerji po vsem svetu uporabljajo in spodbujajo prostovoljne sheme primerne skrbnosti in preglednosti v globalnih vrednostnih verigah, kar prinaša oprijemljive in pozitivne rezultate;

I.  ker je Svet v sklepih iz maja 2016 poudaril, „da se je treba še naprej zavzemati za uporabo mednarodno dogovorjenih načel, smernic in pobud o družbeni odgovornosti podjetij/odgovornem poslovnem ravnanju, kot so vodilna načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah, pobuda ZN za družbeno odgovornost, tristranska deklaracija MOD o načelih za večnacionalna podjetja in socialno politiko ter smernice OECD za večnacionalna podjetja, tudi v državah, ki niso članice OECD, kar tudi prispeva k prizadevanjem za boj proti korupciji z oblikovanjem bolj odprtih in preglednih poslovnih okolij“;

J.  ker je odgovorno svetovno upravljanje globalnih vrednostnih verig bistveno za uskladitev trgovinske politike z evropskimi vrednotami, zapisanimi v Pogodbah; ker imajo tako Komisija kot države članice vodilno vlogo pri teh razpravah po vsem svetu;

K.  ker je preprečevanju kršitev človekovih pravic namenjenih več mednarodnih konvencij, smernic in predpisov; ker so jih zlasti države proizvajalke dolžne izvajati in ustvariti ustrezne pravne in gospodarske pogoje, v okviru katerih bodo podjetja lahko poslovala in si zagotovila mesto v svetovnih dobavnih verigah; ker morajo biti države proizvajalke zmožne izpolnjevati mednarodne standarde in norme, vključno s pripravo, izvajanjem in uveljavljanjem ustrezne zakonodaje, posebej kar zadeva vzpostavitev pravne države in boj proti korupciji;

L.  ker bi se morala EU še učinkoviteje odzivati na socialni in okoljski damping ter nepošteno konkurenco in trgovinske prakse, zagotoviti pa bi morala tudi enake konkurenčne pogoje;

M.  ker je EU največja svetovna izvoznica in uvoznica blaga in storitev skupaj, največja tuja neposredna vlagateljica in najpomembnejši cilj tujih neposrednih naložb; ker bi morala EU uporabiti to moč, da bi zagotovila koristi za svoje državljane in državljane drugih delov sveta, zlasti najrevnejših držav na svetu;

N.  ker je EU pripravila zavezujoča pravila na področju primerne skrbnosti podjetij v specifičnih sektorjih, v katerih je visoko tveganje kršitev človekovih pravic, kot pri sečnji lesa in konfliktnih mineralih; ker so nekatere države članice pripravile tudi zakonodajo, kot so zakon Združenega kraljestva o sodobnih oblikah suženjstva, francoski zakon o dolžnosti skrbnega ravnanja za večnacionalna podjetja, ki velja za velika francoska podjetja z več kot 5 000 delavci, ter nizozemski zakon glede primerne skrbnosti v zvezi z delom otrok; ker je EU pripravila pobude za spodbujanje primerne skrbnosti in ker je Evropski parlament v več resolucijah pozval k pripravi zavezujočih pravil EU v zvezi s tem;

O.  ker je EU že sprejela pomembne ukrepe za bolj odgovorno upravljanje globalnih vrednostnih verig po vsem svetu, tako da je sklenila posebna partnerstva, kot sta trajnostni sporazum z Bangladešem in pobuda o pravicah delavcev z Mjanmarom, pa tudi za posebna vprašanja, kot so pobuda za konfliktne minerale, predpisi glede nezakonite sečnje, trajnostna merila za biogoriva, poročanje podjetij o težavah v dobavnih verigah ter preglednost podjetij pri plačilih, ki jih ekstraktivna in gozdarska podjetja nakazujejo vladam, kot je bilo poudarjeno v sporočilu Trgovina ta vse;

P.  ker je v sporočilu Trgovina za vse navedeno, da bo Komisija spodbujala ambiciozna poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju v vseh trgovinskih in naložbenih sporazumih; ker nedavno sklenjeni trgovinski in naložbeni sporazumi EU vsebujejo poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, ki strani v sporazumu pozivajo, naj sprejmejo zaveze glede varstva človekovih pravic, socialnih in okoljskih standardov ter družbene odgovornosti podjetij; ker so se v teh poglavjih pokazale razlike v ravni ambicij pri zaporednih trgovinskih sporazumih EU; ker delovni in okoljski standardi niso omejeni na poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, ampak morajo biti učinkoviti na vseh področjih trgovinskih sporazumov; ker pristop, osredotočen na dialog, ni preprečil resnih kršitev svobode združevanja v nekaterih prostotrgovinskih sporazumih;

Q.  ker so cone izvozne proizvodnje v nekaterih državah zaradi svojega posebnega položaja izvzete iz lokalne delovne zakonodaje in je v njih pa je prepovedana ali omejena dejavnost sindikatov, poleg tega pa delavci tam nimajo dostopa do pravnih sredstev, kar pomeni jasno kršitev standardov MOD;

R.  ker je neetično poslovanje med drugim posledica pomanjkanja dobrega upravljanja ter nemoči ali celo odsotnosti nepristranskih javnih organov, ki bi delovali v splošnem interesu državljanov; ker bi lahko imeli korupcija, pomanjkanje preglednosti globalnih vrednostnih verig ter izvzetost iz delovne zakonodaje in obdavčitve v conah izvozne proizvodnje negativen učinek na človekove pravice, zlasti z ogrožanjem dostojnega dela in sindikatov;

S.  ker je po podatkih MOD po vsem svetu 21 milijonov ljudi žrtev prisilnega dela, mnogi od njih pa so izkoriščani v globalnih vrednostnih verigah; ker prisilno delo v zasebni ekonomiji vsako leto ustvari 150 milijard USD nezakonitega dobička;

T.  ker ima MOD, zahvaljujoč svojemu globalnemu mandatu, strokovnemu znanju in izkušnjam v sodelovanju s svojimi člani, dobro izhodišče, da prevzame vodilno vlogo pri globalnih ukrepih za dostojno delo v globalnih dobavnih verigah; ker je odbor MOD za dostojno delo v globalnih dobavnih verigah pozval k oceni nedelovanja, ki vodi k pomanjkljivostim pri dostojnem delu v globalnih dobavnih verigah, in k premisleku o pobudah in standardih, ki so potrebni za spodbujanje dostojnega dela in prispevek k odpravi pomanjkljivosti pri dostojnem delu v globalnih dobavnih verigah;

U.  ker je v okviru svetovne trgovine in zlasti globalnih vrednostnih verig potreben večstranski, globalni in celostni pristop glede odgovornosti podjetij za kršitve človekovih pravic in okoljske trajnosti; ker je zato pomembno, da EU še naprej vodi te razprave po vsem svetu; ker je EU prevzela vodilno vlogo pri reformi mehanizma za reševanje sporov med vlagatelji in državo, zlasti z razvojem sistema večstranskih sodišč; ker se enak napredek pričakuje tudi na drugih kritičnih področjih, kot je uveljavljanje obveznosti vlagateljev v zvezi s človekovimi pravicami;

V.  ker proizvodnja v globalnih vrednostnih verigah poteka v različnih jurisdikcijah z različnimi stopnjami varstva človekovih pravic ter uveljavljanja socialne, delovne in okoljske zakonodaje; ker se lahko žrtve kršitev človekovih pravic, ki vključujejo nadnacionalna podjetja, soočajo s številnimi ovirami pri dostopu do pravnih sredstev;

W.  ker je v členu 8 PDEU trdno uveljavljena enakost spolov v vseh politikah EU; ker imajo sporazumi o trgovini in naložbah zaradi strukturnih neenakosti med spoloma običajno različen vpliv na ženske in moške; ker se pri analizi globalnih vrednostnih verig pogosto ne upošteva vidik enakosti spolov; ker je bilo po podatkih MOD v letu 2012 po svetu 21 milijonov ljudi, 55 % med njimi žensk in deklet, žrtev prisilnega dela, 90 % teh pa tarča izkoriščanja posameznikov in podjetij v zasebnem sektorju;

X.  ker je med delavci v nekaterih segmentih globalnih dobavnih verig v sektorjih oblačil, hortikulture, mobilne telefonije in turizma večina žensk, ki pa imajo pogosto vrsto zaposlitve z nižjo plačo ali nižjim statusom kot moški, to pa prinaša segregacijo na podlagi spola pri različnih poklicih in dejavnostih, razlike med spoloma pri plači in delovnih pogojih ter omejevanje na podlagi spola pri dostopu do produktivnih virov, infrastrukture in storitev;

Y.  ker Unija v skladu s členom 3(3) PEU varuje pravice otrok; ker so vse države članice ratificirale Konvencijo OZN o otrokovih pravicah;

Z.  ker imajo storitve večjo vlogo v globalnih vrednostnih verigah, zlasti za proizvodnjo; ker bodo za večje vključevanje storitev v globalne vrednostne verige potrebni sporazumi, ki bodo podpirali digitalno ekonomijo, vključno s prostim pretokom podatkov;

AA.  ker razvoj globalnih vrednostnih verig prispeva tudi k vključitvi storitev v proizvodnjo blaga; ker je bil znaten del vrednosti uvoženega blaga dodan prek storitev iz držav uvoznic;

AB.  ker so države članice EU največje izvoznice finančnih storitev na svetu, ta sektor pa je strateško pomemben za trgovinsko politiko EU; ker je vključitev določb o finančnih storitvah v zunanje sporazume EU, tudi prostotrgovinske sporazume, vzbudila nekatere upravičene pomisleke glede njihovih morebitnih negativnih učinkov v zvezi s pranjem denarja, davčnimi utajami in izogibanjem davkom, ter poudarila, kako pomembno je razmisliti o uporabi orodij za obravnavo teh učinkov; ker trgovinski in naložbeni sporazumi ponujajo dobro priložnost za okrepitev sodelovanja v boju proti korupciji, pranju denarja, davčnim goljufijam, davčnim utajam in izogibanju davkom;

AC.  ker je lahko pregledno in informativno označevanje koristno orodje, ki potrošnikom EU omogoča sprejemanje informiranih in ustreznih odločitev; ker bi morala biti potrošnikom EU poleg cene in porekla proizvoda na voljo tudi socialna in okoljska merila; ker je mogoče takšna merila tehnično pripraviti v skladu s Sporazumom STO o tehničnih ovirah v trgovini (TBT), ki določa pogoje, pod katerimi proizvodni proces omogoča prodajo proizvoda;

AD.  ker bi morale tako države kot podjetja v celoti spoštovati človekove pravice v proizvodni verigi in v celoti upoštevati standarde na področju varnosti hrane za proizvode, dane v prosti promet na evropskem trgu; ker bremena odgovornosti ne bi smeli nositi le potrošniki, katerih izbiro omejujejo tako individualna sredstva (ekonomija, čas, znanje) kot zunanji elementi (informacije, ponudba);

AE.  ker so pravila o poreklu postala pomembnejša v okviru globalnih vrednostnih verig, v katerih proizvodna zajema več držav; ker lahko ohlapna pravila o poreklu povzročijo dodatne ovire za popolno preglednost in odgovornost v celotni dobavni verigi;

AF.  ker lahko boljši, harmonizirani in učinkovitejši carinski postopki v Evropi in tujini prispevajo k olajševanju trgovine in izpolnjevanju ustreznih zahtev za olajševanje trgovine in pomagajo preprečiti, da bi ponaredki ter nezakonito, dampinško in ponarejeno blago vstopilo na enotni trg, kar škoduje gospodarski rasti EU ter resno ogroža potrošnike EU; ker bi se na podlagi boljšega dostopa do carinskih podatkov o proizvodih, uvoženih v EU, povečali preglednost in odgovornost v globalnih vrednostnih verigah;

AG.  ker je v kontekstu razdrobljenih proizvodnih mrež razlikovanje med izvozom in uvozom nejasno, saj uvoženi vložki predstavljajo velik del izvoza, carine pa se seštevajo pri vsaki čezmejni prodaji vmesnih vložkov; ker so v tem okviru še zlasti pomembni učinkoviti carinski in mejni postopki;

AH.  ker trgovinske spodbude v okviru GSP in GSP+ državam v razvoju v zameno za spoštovanje delovnih, okoljskih in socialnih standardov zagotavljajo boljši dostop do trga;

AI.  ker je GSP+ eden ključnih elementov trgovinske politike EU, ki zagotavlja boljši dostop do trga ter ga spremlja strog mehanizem spremljanja za spodbujanje človekovih pravic in pravic delavcev, varstva okolja in dobrega upravljanja v ranljivih državah v razvoju;

AJ.  ker bi lahko varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine zagotovilo učinkovito nadaljnjo vključitev v globalne vrednostne verige;

Položaj EU v globalnih vrednostnih verigah

1.  poudarja, da bi moral biti cilj trgovinske in naložbene politike zagotoviti vzvod, ustvariti enake konkurenčne pogoje za evropska podjetja, spodbujati evropsko konkurenčnost in olajšati konvergenco k višjim standardom; poziva Komisijo, naj zagotovi skladnost med politikami EU na področjih okolja, javnega zdravja, trgovine, naložb in industrije ter spodbuja evropsko strategijo za ponovno industrializacijo in prehod na nizkoogljično gospodarstvo;

2.  meni, da nadaljnje vključevanje EU v globalne vrednostne verige ne bi smelo potekati v škodo evropskega socialnega in regulativnega modela ter spodbujanja trajnostne rasti;

3.  poziva Komisijo, naj podpira ozaveščanje o obstoječih sistemih pravične trgovine in njihovo uporabo, kot je navedeno v strategiji Trgovina za vse, in sicer tako v okviru načrta EU za trajnost kot v okviru evropskega soglasja o razvoju;

4.  ponovno poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo okrepljene instrumente trgovinske zaščite, s katerimi bi se borili proti nepoštenim poslovnim praksam, pri tem pa upoštevajo socialni in okoljski damping;

5.  poziva Komisijo, naj oceni vpliv uporabe instrumentov trgovinske zaščite v EU in tretjih državah na učinkovito vključevanje podjetij EU v globalne vrednostne verige;

6.  poudarja potrebo po harmoniziranih pravilih ter okrepljenem usklajevanju in nadzoru EU nad tem, kako države članice uporabljajo uvozne dajatve (vključno s konvencionalnimi, protidampinškimi in izravnalnimi dajatvami) za vse vrste dobrin in blaga, zlasti z lažnimi izjavami o poreklu (v preferencialnih in nepreferencialnih režimih) ter podcenitvijo in nepravilnim opisom blaga;

Globalne vrednostne verige in multilateralizem

7.  poziva Komisijo, naj bo dejavna v okviru STO, da bi povečala preglednost, ter naj določi in spodbuja večstranska pravila za trgovino, vključno s trajnostnim upravljanjem globalnih vrednostnih verig, kar bi moralo zlasti vključevati naslednje:

   obvezne zahteve za primerno skrbnost in preglednost v dobavni verigi, ki naj bi temeljile na vodilnih načelih OZN o podjetništvu in človekovih pravicah;
   minimalne zdravstvene in varnostne standarde, ki bi priznavali zlasti pravico delavcev do ustanovitve odborov za varnost;
   minimalno raven socialne zaščite in spoštovanje delovnih standardov MOD;
   pravico do kolektivnih pogajanj;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj bodo še naprej dejavne v večstranskih forumih o podjetništvu, globalnih vrednostnih verigah, človekovih pravicah in pravicah delavcev, gospodarski rasti in trajnostnem razvoju, ob tem pa spodbujajo evropske vrednote, zapisane v pogodbah, in upoštevajo temeljno potrebo po zaščiti posebnih značilnosti malih in srednjih podjetij;

9.  pozdravlja potekajoča pogajanja o zavezujoči pogodbi OZN o nadnacionalnih družbah in človekovih pravicah; poziva Komisijo in države članice, naj dejavno sodelujejo na teh pogajanjih in prevzamejo vodilno vlogo ter prispevajo k pripravi konkretnih predlogov, vključno z dostopom do pravnih sredstev, vsa svoja prizadevanja pa naj usmerijo v zagotovitev pozitivnega izida in spodbujanje trgovinskih partnerjev k sodelovanju v enaki meri; v tem okviru poziva Komisijo, naj premisli o možnosti obsežne obvezne primerne skrbnosti, tudi na svetovni ravni;

10.  poziva države članice, naj pospešijo uporabo in povečajo učinkovitost nacionalnih akcijskih načrtov za izvajanje vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; poudarja, da osem od 13 nacionalnih akcijskih načrtov, ki so že bili potrjeni, izhaja iz držav članic EU, in pozdravlja dejstvo, da je v pripravi nadaljnjih 11 takšnih načrtov v EU; poziva Komisijo, naj pomaga pri izvajanju teh vodilnih načel OZN in ga spodbuja;

11.  pozdravlja zbliževanje mednarodnih standardov o podjetništvu in človekovih pravicah, zlasti vodilnih načel OZN in smernic OECD za mednarodna podjetja;

12.  pozdravlja celovito vključitev dostojnega dela in štirih stebrov agende MOD za dostojno delo v cilje OZN glede trajnostnega razvoja; poziva Komisijo in države članice, naj dejansko izvajajo te standarde in si v okviru MOD prizadevajo za sprejetje novega mednarodnega delovnega standarda za dostojno delo v globalnih vrednostnih verigah, kar bo zlasti zahtevalo, da vsa podjetja nenehno obvladujejo tveganje v zvezi s posledicami svojih dejavnosti na človekove pravice delavcev in skupnosti in sprejemajo ustrezne ukrepe za preprečevanje in blaženje teh dejavnosti ter zagotavljajo popravne ukrepe za prizadete;

13.  podpira vse svetovne pobude za boj proti korupciji, vključno s pobudo za preglednost v ekstraktivni industriji, procesom Kimberley, mednarodno konferenco za območje Velikih jezer, načeli v globalnem dogovoru OZN za podjetja, smernicami OECD za mednarodna podjetja in smernicami OECD o potrebni skrbnosti za odgovorne dobavne verige rudnin z območij, ki so jih prizadeli spori, in območij velikega tveganja; opozarja, da so zlasti države proizvajalke dolžne izvajati in uveljavljati ustrezno zakonodajo, tudi na področju vzpostavljanja načel pravne države in boja proti korupciji;

14.  poudarja, da je na tem področju poleg uvoza in izvoza mineralov in kovin za razvoj konfliktnih območij oziroma območij visokega tveganja izjemno pomembna tudi pregledna ureditev v zvezi z dovoljenji za obratovanje in carinami; zato poudarja, da je treba pripraviti pregled obstoječih ukrepov družbene odgovornosti, ki jih izvajajo evropska podjetja, prav tako pa izboljšati usklajevanje ter izmenjavo informacij in primerov najboljše prakse, da bi bilo mogoče učinkoviteje prepoznavati primere dobre prakse in prispevati k vzpostavitvi skupnega akcijskega okvira na evropski ravni; poziva Komisijo, naj okrepi pobude v zvezi z družbeno odgovornostjo podjetij in primerno skrbnostjo vzdolž celotne dobavne verige;

15.  poudarja, da je zanesljiv dostop do surovin pomemben za svetovno konkurenčnost;

16.  poudarja pomen izvajanja, uveljavljanja in prenosa veljavne zakonodaje o globalnih vrednostnih verigah na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni;

Družbena odgovornost podjetij

17.  poudarja, da se trgovina in človekove pravice medsebojno krepijo in da ima poslovna skupnost pomembno vlogo pri dajanju pozitivnih spodbud v zvezi s spodbujanjem človekovih pravic, demokracije in družbene odgovornosti podjetij;

18.  pozdravlja številne obetajoče pobude, sprejete v zasebnem sektorju, na primer kodekse ravnanja, označevanje, samoocenjevanje in revizije družbene odgovornosti, ki so znatno prispevale k nedavnemu izboljšanju standardov na področju človekovih pravic in pravic delavcev v globalnih dobavnih verigah;

19.  je globoko zaskrbljen zaradi primerov kršitev človekovih pravic in ogrožanja okoljske trajnosti, ki so posledica odločitev uprav nekaterih podjetij;

20.  priznava pomen jasnih mednarodnih pravil o družbeni odgovornosti podjetij, globalnih vrednostnih verigah in primerni skrbnosti; pozdravlja pametno kombinacijo regulativnih in prostovoljnih ukrepov, ki je v zadnjih letih prinesla nekatere pozitivne rezultate in je podjetjem omogočila, da poiščejo svojo lastno dinamiko in inovativne ukrepe; poudarja, da lahko usklajevanje, izmenjava informacij in izmenjava najboljših praks prispevajo k povečanju učinkovitosti zasebnih in javnih pobud v zvezi z vrednostno verigo in dosežejo pozitivne rezultate; vendar želi spomniti, da lahko prostovoljna družbena odgovornost podjetij vodi k nepošteni konkurenci za dobavitelje, ki so se odločili spoštovati delovne in okoljske standarde, in da sama po sebi ne zadostuje za zagotovitev, da podjetja v celoti izpolnjujejo mednarodne standarde in obveznosti z izvajanjem politike primerne skrbnosti; zato poudarja, da je treba pripraviti pregled obstoječih ukrepov na področju družbene odgovornosti podjetij, ki jih izvajajo evropska podjetja, da bi lahko učinkoviteje opredelili primere dobre prakse in prispevali k oblikovanju skupnega okvira ukrepov na evropski ravni; je trdno prepričan, da bi morala EU hitro poiskati načine za pripravo strategij in pravil za preglednost globalnih vrednostnih verig, vključno z morebitnim premislekom glede takojšnjih ukrepov za pripravo zavezujočih in izvršljivih pravil, s tem povezanih pravnih sredstev ter neodvisnih mehanizmov spremljanja, ki bodo vključevali institucije EU, države članice in civilno družbo; poudarja, da bi morale takšne obveznosti slediti zahtevanim ukrepom, opisanim v vodilnih načelih OZN in smernicah OECD, povezanih s proaktivno opredelitvijo tveganj za človekove pravice, pripravo strogih in otipljivih akcijskih načrtov za preprečevanje ali blaženje teh tveganj, ustreznim odzivom na znane kršitve in preglednostjo;

21.  poziva Komisijo, naj bolj izpostavi takšne določbe ter spodbudi uporabo sektorskih smernic OECD in vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah; poudarja, da je treba na formalen način vključiti civilno družbo v proces izvajanja, in sicer prek struktur, vzpostavljenih v okviru poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju; poziva Komisijo, naj podpira delo mednarodnih organov za standardizacijo, kot sta Mednarodna organizacija za standardizacijo (vključno z ISO 26000) in Pobuda za globalno poročanje, da bi podjetja spodbudila k poročanju o trajnosti in ustvarjanju vrednosti v vsej dobavni verigi;

22.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo evropska in mednarodna podjetja upoštevala smernice OECD za mednarodna podjetja in smernice OECD za posamezne sektorje, kot so smernice o potrebni skrbnosti za odgovorne dobavne verige rudnin z območij, ki so jih prizadeli spori; priporoča krepitev vloge nacionalnih kontaktnih točk OECD in njihovega sodelovanja z neodvisnimi nacionalnimi in regionalnimi institucijami za človekove pravice, da bi izboljšali upravljanje globalnih vrednostnih verig;

23.  poziva Komisijo, naj posodobi svoj pristop k družbeni odgovornosti podjetij, da bi okrepila delovne in okoljske standarde in zlasti vztrajala pri vključitvi določb o tej odgovornosti v trgovinske in naložbene sporazume, o katerih se pogaja EU;

24.  poudarja, da lahko usklajevanje ter izmenjava informacij in najboljših praks pripomoreta k povečanju učinkovitosti zasebnih in javnih pobud glede vrednostnih verig;

25.  želi spomniti, da je Parlament leta 2010 pozval, da bi morala podjetja objaviti svoje bilance stanja na področju družbene odgovornosti, da bi se morale uvesti zahteve glede primerne skrbnosti za vsa podjetja in da bi bilo treba utrditi koncept družbene odgovornosti podjetij na podlagi usklajene opredelitve odnosov med matičnimi družbami, da bi določili pravno odgovornost vsake od njih; zato z zadovoljstvom ugotavlja, da se bo od leta 2017 od velikih podjetij zahtevalo razkritje nefinančnih informacij in informacij o raznolikosti, in sicer v skladu z direktivo o nefinančnem poročanju; vendar ugotavlja, da obveznost razkritja nefinančnih informacij s strani velikih podjetij še ne velja za vse akterje, ki delujejo v globalnih vrednostnih verigah;

26.  je seznanjen s pobudo „zelena karta“, ki so jo po sprejetju francoskega zakona o dolžnosti skrbnega ravnanja za večnacionalna podjetja sprožili nekateri nacionalni parlamenti; poziva Komisijo, naj razmisli o predlogih glede primerne skrbnosti podjetij za podjetja, ki poslujejo v EU in zunaj nje, pri tem pa upošteva sodbo francoskega ustavnega sodišča o francoskem zakonu, in sicer o sorazmernosti sankcij;

27.  želi spomniti, da morajo politike glede družbene odgovornosti podjetij upoštevati posebne značilnosti malih in srednjih podjetij in biti dovolj prožne, da bi zagotovile, da ta podjetja ne bodo podvržena nesorazmernim bremenom; zato poziva Komisijo, naj vzpostavi posebno službo za pomoč malim in srednjim podjetjem, ki bo posebno pozornost namenila malim in mikropodjetjem, ter podpre ta podjetja s prilagojenimi programi za gradnjo zmogljivosti;

28.  poudarja, da se globalne vrednostne verige ne končajo, ko proizvod doseže potrošnika, ampak vključujejo tudi odpadke in njihovo predelavo; poziva, da je treba upoštevati celotni življenjski cikel proizvodov in razširiti vidik glede globalnih vrednostnih verig, da bi vključili določbe o odstranjevanju odpadkov, ki ne bi škodilo ljudem ali okolju; poziva EU, naj spodbuja mednarodno sodelovanje in zakonodajno skladnost glede izrabljenih proizvodov in materialov ter pomaga partnerskim državam pri oblikovanju trdnejših nacionalnih predpisov in zmogljivosti za njihovo izvrševanje; poziva EU, naj zagotovi, da bo sledljivost veljala za to področje življenja proizvoda;

29.  poziva Komisijo, naj čim prej ukrepa na podlagi podrobnih predlogov iz resolucije Parlamenta z dne 25. oktobra 2016 o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah;

Namenjanje vidnejše vloge pobudam zasebnega sektorja

30.  poudarja dosežke sodelovanja zasebnega sektorja; poudarja, da morajo podjetja v zasebnem sektorju izvajati strategije glede trajnosti, ne le zato, da bi preprečile škodo lastnemu ugledu, ampak tudi, ker jim to nudi nove priložnosti in zmanjšuje njihovo odvisnost od redkih virov;

31.  poudarja ključno vlogo potrošnikov (ter učinke negativne medijske pozornosti); želi spomniti, da potrošniki ne želijo še naprej kupovati proizvodov, ki so jih naredili otroci ali izkoriščani moški in ženske, ali proizvodov, ki so povzročili veliko okoljsko škodo;

32.  poziva Komisijo, naj poišče nove načine za podporo prizadevanjem zasebnega sektorja za bolj trajnostne globalne vrednostne verige ter razvoj vključujočih poslovnih modelov in s tem povezanih partnerstev z več deležniki v zasebnem sektorju;

33.  poudarja, da je potrebna pametna kombinacija zasebnega in javnega financiranja za spodbujanje globalnih vrednostnih verig; meni, da bi to moralo temeljiti na obstoječih strukturah in programih, ki so se izkazali za uspešne pri spodbujanju odgovornega poslovnega ravnanja;

34.  pozdravlja številne obetajoče pobude, sprejete v zasebnem sektorju, na primer kodekse ravnanja, označevanje, samoocenjevanje in revizije družbene odgovornosti, ter priznava, da gre pri globalnem dogovoru OZN, standardu ISO 26000 o družbeni odgovornosti, tristranski deklaraciji MOD o načelih za mednarodna podjetja in socialno politiko ter smernicah OECD za mednarodna podjetja za orodja, s katerimi je mogoče povečati odgovornost pri poslovnih dejavnostih podjetij; poziva podjetja, tako evropska kot druga, naj izvajajo primerno skrbnost na področju človekovih pravic in svoje ugotovitve vključijo v notranje politike in postopke z ustrezno dodeljenimi in izvedenimi sredstvi in pooblastili; poudarja, da je za to treba dodeliti dovolj finančnih sredstev; poudarja, da sta preglednost in obveščanje o ukrepih, sprejetih za preprečevanje kršitev človekovih pravic v tretjih državah, ključnega pomena, če želimo omogočiti ustrezen demokratični nadzor in potrošnikom dovoliti sprejemanje odločitev na podlagi dejstev;

Prostotrgovinski sporazumi EU in globalne vrednostne verige

35.  pozdravlja novo trgovinsko in naložbeno strategijo za Evropsko unijo z naslovom Trgovina za vse; poziva Komisijo, naj v svoji trgovinski in naložbeni politiki in prostotrgovinskih sporazumih obravnava izzive, povezane s širitvijo globalnih vrednostnih verig, tako da upošteva naslednje ukrepe:

   (a) okrepitev predhodnih ocen učinka trgovine na trajnostni razvoj, tako da se dodajo zahteve glede ocene učinka na človekove pravice in vprašanje spola, ter uvedba obveznih in javno objavljenih naknadnih ocen učinka trgovine na trajnostni razvoj s sodelovanjem civilne družbe;
   (b) celostno izvajanje priporočil Parlamenta iz let 2010 in 2016 glede poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju v prostotrgovinskih sporazumih, kar bi moralo vključevati celovita, izvršljiva in ambiciozna poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju ter premislek o naslednjih vidikih:
   (i) zavezi vsake strani o ratifikaciji in izvajanju osmih temeljnih in štirih prednostnih konvencij MOD, pa tudi mednarodnih večstranskih okoljskih sporazumov;
   (ii) veljavnosti splošnega mehanizma za reševanje sporov za določbe o človekovih pravicah ter poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, in sicer enakovredno z drugimi deli sporazuma;
   (iii) možnosti pritožbe in sodnega varstva prek postopka za pritožbe za socialne partnerje in civilno družbo;
   (iv) učinkovitih ukrepih odvračanja: tudi v obliki denarnih odškodnin v primeru resnih, dokazanih kršitev določb o trgovini in trajnostnem razvoju;
   (c) vključitev izvršljivih protikorupcijskih določb in določb o zaščiti žvižgačev, v okviru pristojnosti EU, v vse bodoče prostotrgovinske sporazume in naložbene sporazume; v zvezi s tem poudarja, da bi morale podpisnice trgovinskih in naložbenih sporazumov sprejeti ukrepe za spodbujanje dejavne udeležbe zasebnega sektorja, organizacij civilne družbe in domačih svetovalnih skupin pri izvajanju programov in klavzul za boj proti korupciji, vsebovanih v mednarodnih trgovinskih in naložbenih sporazumih;
   (d) vključitev klavzul o mirovanju, ki bi določile minimalno raven socialnih, okoljskih in varnostnih standardov, vključno z zdravjem in dobrobitjo živali, v vse prostotrgovinske sporazume EU, s čimer bi stranem preprečili nižanje socialnih, okoljskih in varnostnih norm z namenom spodbujanja izvoza in privabljanja naložb;
   (e) vključitev določb o davčni preglednosti (vključno s ključnimi standardi preglednosti OECD) in okrepitvi sodelovanja v boju proti pranju denarja, davčnim goljufijam in utajam ter izogibanju davkom v prostotrgovinske sporazume, kar naj se ustrezno odraža v zahtevah za odpiranje trga za finančne storitve;
   (f) dopolnitev vseh teh določb s podpornimi ukrepi za države v razvoju in strogo spremljanje njihovega izvajanja, tudi prek sodelovanja nacionalnih parlamentov in deležnikov, vključno s civilno družbo;
   (g) povečanje povezovanja prednostnih nalog, dogovorjenih dvostransko, za izvajanje poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju v prostotrgovinskih sporazumih ter financiranje podpore iz programov razvojnega sodelovanja EU;

36.  želi spomniti na ključno vlogo, ki jo na eni strani lahko imajo mala in srednja podjetja v globalnih vrednostnih verigah in na koristi večjega vključevanja teh podjetij v te verige na drugi strani; poziva Komisijo, naj v vse prihodnje trgovinske sporazume vključi poglavja o malih in srednjih podjetjih; v zvezi s tem jo tudi poziva, naj ovrednoti obstoječe podporne strukture, ki so na voljo malim in srednjim podjetjem, ki želijo dostopati do globalnih vrednostnih verig, in naj po potrebi posodobi strategijo z naslovom Mala podjetja, velik svet iz leta 2011, da bi dodatno olajšala udeležbo teh podjetij v globalnih vrednostnih verigah;

37.  poudarja, da globalne vrednostne verige pogosto vključujejo proizvodnjo in storitve v conah izvozne proizvodnje, v katerih so delovni in okoljski standardi drugačni od preostanka države, v kateri se nahajajo, in pogosto omejeni; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo socialni in okoljski standardi, h katerim se bodo zavezali prostotrgovinski sporazumi, veljali na celotnem ozemlju trgovinskih partnerjev, tudi v conah izvozne proizvodnje;

Označevanje, sledljivost in carinski podatki

38.  poziva EU, naj si v skladu s Sporazumom STO o tehničnih ovirah v trgovini prizadeva za ustrezne in učinkovite rešitve za uvedbo preglednega in delujočega obveznega sistema označevanja „družbene in okoljske sledljivosti“ vzdolž celotne proizvodne verige, sočasno pa spodbuja podobne ukrepe na mednarodni ravni;

39.  poziva Komisijo, naj razmisli o uvedbi zakonodaje glede pravil o označevanju v zvezi s poreklom proizvodov, ki vstopajo na trg EU, ali predlaga pravila, ki bodo zajamčila dejansko sledljivost;

40.  poziva Komisijo in spodbuja države članice, naj poiščejo načine, s katerimi bi stranem, ki imajo javni interes, omogočile dostop, odvisen od ustrezne utemeljitve in na zahtevo na podlagi javnega interesa, do carinskih podatkov, zbranih od strani, ki trgujejo s proizvodi ali blagom, uvoženim v EU;

Sodna pristojnost in dostop do pravnih sredstev

41.  ponovno potrjuje, da je nujno treba učinkovito obravnavati kršitve človekovih pravic, ki jih zagrešijo nadnacionalne družbe, takoj ko pride do teh kršitev, ter obravnavati pravne težave, ki izhajajo iz ekstrateritorialne razsežnosti podjetij, zlasti prek vzpostavitve skupnih pravnih obveznosti vzdolž dobavne verige; poziva države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za obravnavo finančnih in postopkovnih ovir, s katerimi se žrtve srečujejo v civilnih pravdnih postopkih;

42.  ponovno poziva Komisijo, naj razmisli o razširitvi pravil o sodni pristojnosti iz uredbe Bruselj I na obtožence iz tretjih držav v tožbah, vloženih zoper podjetja, ki so očitno povezana z eno državo članico, ali podjetja, za katera je EU ključno tržišče, in jo poziva, naj čim prej predloži predlog Parlamentu in Svetu, če je to ustrezno;

43.  opozarja, da bi morala podjetja na operativni ravni, tudi v conah izvozne proizvodnje, vzpostaviti pritožbene mehanizme za delavce, na katere njihove dejavnosti negativno vplivajo; ponovno poziva EU in države članice, naj sprejmejo ustrezne ukrepe za odpravo pravnih, postopkovnih in institucionalnih ovir pri dostopu do učinkovitih pravnih sredstev.

Enakost spolov in pravice otrok

44.  želi spomniti, da je enakost spolov trdno uveljavljena v vseh politikah EU, kot je navedeno v členu 8 PDEU; obžaluje, da vidik spola ni omenjen v strategiji Trgovina za vse, in poziva Komisijo, naj upošteva vidika spola in opolnomočenja žensk v svojem vmesnem pregledu strategije; poziva Komisijo, naj zagotovi vključitev vidika spola v trgovinsko in naložbeno politiko, strategijo Pomoč trgovini ter v vse prihodnje prostotrgovinske sporazume in ocene učinka; poziva Komisijo, naj še naprej razpravlja in se pogaja v okviru STO, da bi se v trgovinski in naložbeni politiki STO upošteval vidik spola; poziva Komisijo, naj zbira podatke za globalne vrednostne verige, razčlenjene po spolu, zlasti v kmetijskem sektorju, pri tem pa upošteva opolnomočenje žensk, ki presega vprašanja glede plač, dejavnike, ki vodijo k nasilju nad ženskami, in socialne dejavnike, kot sta starševski dopust in zdravje, da bi pripravila pravne oblike za preseganje negativnih stranskih učinkov globalnih vrednostnih verig; pozdravlja dejstvo, da se vprašanje enakosti spolov obravnava v pogajanjih o posodobitvi sporazuma med EU in Čilom in da se bo razrešilo v bodočem posodobljenem sporazumu;

45.  poziva k celoviti analizi razlik in neenakosti v okviru globalnih vrednostnih verig, in sicer v zvezi z: (i) razlikami med spoloma pri izkoriščanju časa, ki izhajajo zlasti iz primarne odgovornosti žensk za reproduktivno delo; (ii) razlikami med spoloma pri dostopu do proizvodnih dejavnikov in virov, zlasti zemlje, kreditov, usposabljanja in mrež; ter (iii) razlikami med spoloma, ki so posledica neuspehov ter diskriminacije na ravni trgov in institucij;

46.  poudarja, da so ženske tiste, ki najbolj in najpogosteje trpijo, in da trgovina z ljudmi v namene izkoriščanja za delo v primeru žensk poteka vzporedno s trgovino v namene spolnega izkoriščanja in feminicidom;

47.  predlaga, naj se na ravni mednarodne trgovine in trgovinskih politik EU glede globalnih vrednostnih verig pripravi specifična strategija za uradno zaščito posameznikov, ki prijavijo dejanja, kot so feminicid, trgovina z ljudmi v namene izkoriščanja za delo in v namene spolnega izkoriščanja, in zaščito žrtev teh dejanj; poudarja, da bi morali prijavitelji na tem področju uživati podobno priznavanje in zaščito, kakor sta zahtevani v primeru žvižgačev na področju mednarodne trgovine in trgovine EU;

48.  opozarja, da je sicer zaposlenih vse več žensk, da pa je njihov delež na nizkokvalificiranih in slabo plačanih delovnih mestih še vedno previsok, da nimajo dostopa do ukrepov socialnega varstva, vključno s porodniškim dopustom, in da so vse prepogosto žrtve diskriminacije in spolnega nadlegovanja;

49.  poziva Komisijo, države članice ter regionalne in lokalne organe, naj spodbujajo trajnostna javna naročila z uporabo posebnih zahtev glede spoštovanja človekovih pravic in mednarodnega prava, zlasti v zvezi s spodbujanjem enakosti spolov in evropskimi pravili konkurence ter preglednostjo za dobavitelje in njihove mednarodne dobavne verige;

50.  poudarja, da je pomembno, da države, ki tega še niso storile, ratificirajo konvenciji MOD št. 182 o najhujših oblikah dela otrok in št. 138 o minimalni starosti za sklenitev delovnega razmerja; želi spomniti, da je EU zavezana izkoreninjenju najhujših oblik dela otrok na svetovni ravni v skladu s svojimi vrednotami, ki vključujejo prepoved dela otrok v zunanjem delovanju EU, kot so zapisane v členu 21 PEU; ponovno poziva k uskladitvi in krepitvi nadzora nad uvozom in oskrbovalnimi verigami, da se bodo na trg EU uvažali le proizvodi, katerih proizvodnja ni povezana s prisilnim delom, delom otrok ali sodobnimi oblikami suženjstva; poudarja svojo podporo obstoječim pobudam za podpiranje malih in srednjih podjetij in organizacij malih kmetov, da bi dobili večji delež vrednosti v globalnih vrednostnih verigah, kot je to v primeru pravične trgovine; poudarja, kako pomembno je vključiti boj proti prisilnemu delu in delu otrok v vse prostotrgovinske sporazume EU prek poglavij o trajnostnem razvoju, da bi zagotovili, da bo ta cilj postal tudi eden od ciljev trgovinskih partnerjev; poziva Komisijo in države članice, naj odločno zagovarjajo ta predlog v vseh mednarodnih forumih, vključno z MOD, OECD, OZN in STO, da bi dosegle napredek v boju proti prisilnemu delu in delu otrok; v zvezi s tem poudarja, da je cilj proizvodov, katerih proizvodnja ni povezana z delom otrok, mogoče doseči le v povezavi z minimalnimi plačami, ki omogočajo preživetje, za člane otrokove družine;

Države v razvoju

51.  poudarja, da so globalne vrednostne verige pomembna priložnost za podjetja v državah v razvoju, zlasti za mala in srednja, za vzpostavitev povezave s svetovnim gospodarstvom; poudarja, da so specifične politike in spremni ukrepi ključni za uresničitev tega in za razširitev morebitnih prednosti na vse delavce v državah našega trgovinskega partnerstva, zlasti politike, namenjene povečanju učinkovitosti upravnih postopkov ali podpiranju zadevnih podjetij pri povečanju dodane vrednosti in razširitvi svoje udeležbe v globalnih vrednostnih verigah, hkrati pa izboljšanju njihovih socialnih in okoljskih standardov; poudarja, da bi moral pregled GSP in GSP+ vključevati zavezujoča pravila o človekovih pravicah in pravicah delavcev ter varstvu okolja; ugotavlja, da imajo številne države v razvoju omejene zmogljivosti in vire za dejansko uveljavljanje spoštovanja socialnih in okoljskih standardov in predpisov; poziva EU, naj okrepi gradnjo zmogljivosti in vladam partnerskih držav v razvoju nudi tehnično pomoč, kadar je to mogoče in kadar jo bodo potrebovale;

52.  želi spomniti na agendo ciljev trajnostnega razvoja do leta 2030 ter na njen pristop k trajnostni proizvodnji, trajnostni porabi in dostojnemu delu ter poziva Komisijo, naj v poročilih pregledno navaja povezave s posameznimi cilji trajnostnega razvoja; ponovno poziva Komisijo in države članice, naj s trgovino spodbujajo trajnostni razvoj in dobro upravljanje v skladu z načeli skladnosti politik za razvoj; poudarja, da bi morali biti trgovinski in naložbeni sporazumi, ki jih EU sklepa z državami v razvoju, skladni s cilji trajnostnega razvoja; poudarja, da imajo države članice pravico regulirati naložbe ter tako določiti obveznosti in naloge za vse vlagatelje, tudi tuje, s tem pa zaščititi človekove pravice ter delovne in okoljske standarde;

53.  pozdravlja začetek veljavnosti sporazuma o olajševanju trgovine, ki bo poenostavil in posodobil carinske postopke, če bo pravilno izveden, s tem pa državam v razvoju, ki imajo običajno večje mejne ovire, olajšal vključitev v svetovni trgovinski sistem;

54.  poziva Komisijo, naj podpre učinkovito sodelovanje malih in srednjih podjetij v globalnih vrednostnih verigah, tako da podpre povezovanje in partnerstva med temi podjetji in skupinami malih kmetov v državah v razvoju, ki želijo zagotoviti večji delež vrednosti za proizvajalce ob zagotovitvi visoke ravni socialnega in okoljskega varstva ter varstva človekovih pravic, kot je to v primeru pravične trgovine;

55.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bo pogojevanje s človekovimi pravicami, povezano z enostranskimi trgovinskimi preferenciali, podeljenimi v okviru GSP, učinkovito uveljavljalo in spremljalo in da se bodo izvajali postopki, predvideni za primere morebitnega neupoštevanja teh pogojev, in sicer ob polnem spoštovanju uredbe o GSP;

56.  pričakuje, da bodo pri vmesnem pregledu GSP pojasnjene opredelitve in zagotovljena poglobljena ocena sedanjega sistema; meni, da mora biti trgovinska politika način za spodbujanje trgovinskih partnerjev EU k sprejemanju višjih socialnih, delovnih in okoljskih standardov, kar bi bilo mogoče doseči prek spodbud, kot so dodatni tarifni preferenciali za trajnostno proizvedene proizvode; meni, da je za uresničitev tega cilja potrebna revizija uredbe o GSP, in v zvezi s tem predlaga da bi v njeno področje uporabe vključili pogoje glede GSP, da bi zagotovili, da bodo nadnacionalne družbe spoštovale nacionalne in mednarodne pravne obveznosti na področjih človekovih pravic ter delovnih in okoljskih standardov; poziva, naj se posebna pozornost nameni razmeram na področju pravic delavcev in pravic sindikatov v conah izvozne proizvodnje, ter poziva Komisijo, naj obravnava to vprašanje med pregledom GSP, in sicer v tesnem sodelovanju z MOD;

57.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vsi razvojni projekti, ki jih financira EU, vključno s projekti kombiniranja, v celoti skladni z mednarodno dogovorjenimi načeli razvojne učinkovitosti, pa tudi da se bo v okviru teh projektov v celoti spoštovalo načelo svobodne privolitve po predhodni seznanitvi, kot je določeno v konvenciji MOD št. 169;

Pravila o poreklu

58.  ugotavlja, da so poenostavljena, učinkovita in preferencialna pravila o poreklu v okviru globalnih vrednostnih verig ključnega pomena; ugotavlja, da lahko neprožnost in zapletenost pravil o poreklu ovirata učinkovitost trgovinskih tokov;

59.  poziva Komisijo, naj v čim večjem možnem obsegu uporabi večstranska pravila o poreklu kot prednostna tovrstna pravila v prostotrgovinskih sporazumih; poziva jo, naj pri določanju posebnih pravil o poreklu v prostotrgovinskih sporazumih zmanjša zahteve glede dodane vrednosti ter omogoči spremembo tarifnih podštevilk in „enotno preoblikovanje“ kot pravila o poreklu;

60.  poziva Komisijo, naj zlasti v primeru pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih z državami, ki trenutno uživajo preferenciale GSP in „Vse razen orožja“, zagotovi, da zasnova pravil o poreklu ne bo preusmerila ekonomskih procesov;

61.  meni, da povečane kumulacije v prostotrgovinskih sporazumih ne bi smeli obravnavati kot orodja za prikrito liberalizacijo, ampak kot orodje, s katerimi bi državam omogočili specializacijo za ekonomske dejavnosti glede na logiko primerjalne prednosti;­­­

Pravice intelektualne lastnine in tokovi podatkov

62.  pozdravlja zavezanost Komisije varovanju celotnega spektra pravic intelektualne lastnine, vključno s patenti, blagovnimi znamkami, avtorskimi pravicami, oblikovanjem, geografskimi označbami, označbo izvora farmacevtskih izdelkov ob zagotavljanju dostopa do cenovno dostopnih zdravil, in sicer tako na ravni STO kot prek prostotrgovinskih sporazumov; poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe za morebitno razširitev zaščite geografskih označb na nekmetijske proizvode, kot to že velja v številnih tretjih državah prek različnih pravnih sistemov; poziva k odprtemu in vključujočemu procesu za izboljšano sodelovanje s tretjimi partnerji v boju proti goljufijam in ponarejenemu blagu, ki izkoriščajo zaupanje v trgovska imena in blagovne znamke;

63.  priznava, da so digitalne inovacije in tokovi podatkov ključna gonila ekonomije storitev ter eden bistvenih elementov globalnih vrednostnih verig tradicionalnih proizvodnih podjetij in da bi bilo zato treba v največji možni meri omejiti zahteve po prisilni lokalizaciji, tako v Evropi kot zunaj nje, s čimer bi omogočili nujna izvzetja na podlagi legitimnih javnih namenov, kot sta varstvo potrošnikov in varstvo temeljnih pravic; želi spomniti, da varstvo podatkov in pravica do zasebnosti nista trgovinski oviri, temveč temeljni pravici, določeni v členu 39 PEU, členih 7 in 8 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter členu 12 Splošne deklaracije o človekovih pravicah;

o
o   o

64.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, Svetovni trgovinski organizaciji in Konferenci Združenih narodov za trgovino in razvoj UNCTAD.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0299.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0298.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0208.
(4) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 101.
(5) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0405.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0196.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0098.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0041.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0252.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0265.
(11) UL L 130, 19.5.2017, str. 1.
(12) UL L 295, 12.11.2010, str. 23.
(13) UL L 303, 31.10.2012, str. 1.
(14) UL L 351, 20.12.2012, str. 1.
(15) UL L 330, 15.11.2014, str. 1.
(16) http://childrenandbusiness.org
(17) Glej opredelitev malih in srednjih podjetij: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/HTML/?uri=CELEX:32003H0361&from=EN

Pravno obvestilo