Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2016/0230(COD)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0262/2017

Predložena besedila :

A8-0262/2017

Razprave :

PV 11/09/2017 - 21
CRE 11/09/2017 - 21
PV 16/04/2018 - 20
CRE 16/04/2018 - 20

Glasovanja :

PV 13/09/2017 - 9.8
CRE 13/09/2017 - 9.8
Obrazložitev glasovanja
PV 17/04/2018 - 6.5
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0339
P8_TA(2018)0096

Sprejeta besedila
PDF 581kWORD 74k
Sreda, 13. september 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Vključitev emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ***I
P8_TA(2017)0339A8-0262/2017

Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 13. septembra 2017, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030 ter spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami (COM(2016)0479 – C8-0330/2016 – 2016/0230(COD))(1)

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava -1 (novo)
(-1)  Upoštevati je treba Protokol št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava -1 a (novo)
(-1a)  Upoštevati je treba Protokol št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti, ki je priložen Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske unije.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 3
(3)  Komisija je 10. junija 2016 predstavila predlog za ratifikacijo Pariškega sporazuma s strani EU. Ta zakonodajni predlog prispeva k izvajanju zaveze Unije za zmanjšanje emisij v celotnem gospodarstvu, ki je bila potrjena v načrtovani, nacionalno določeni zavezi Unije in držav članic za zmanjšanje, ki je bila 6. marca 2015 sporočena sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: UNFCCC).
(3)  5. oktobra 2016 je Svet v imenu Unije ratificiral Pariški sporazum po tem, ko je Evropski parlament 4. oktobra 2016 dal odobritev. Pariški sporazum je začel veljati 4. novembra 2016. Skladno s tem je ta uredba del izvajanja zaveze Unije za zmanjšanje emisij v celotnem gospodarstvu, kot je navedena v načrtovani, nacionalno določeni zavezi Unije in držav članic za zmanjšanje, ki je bila 6. marca 2015 sporočena sekretariatu Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (v nadaljnjem besedilu: UNFCCC).10 Unija mora še naprej dajati zgled in povečati svoja podnebna prizadevanja do ravni, ki so skladne s ciljem Pariškega sporazuma.
__________________
__________________
10 http://www4.unfccc.int/submissions/indc/Submission%20Pages/submissions.aspx
10 http://www4.unfccc.int/ndcregistry/pages/Party.aspx?party=EUU
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  Pariški sporazum med drugim določa dolgoročen cilj v skladu s ciljem, da se dvig globalne temperature omeji precej pod 2 °C nad predindustrijsko ravnijo in da se nadaljujejo prizadevanja, da dvig temperature ne preseže 1,5 °C nad predindustrijsko ravnijo. Za dosego tega cilja morajo pogodbenice pripraviti, sporočiti in ohranjati zaporedne nacionalno določene prispevke. Pariški sporazum nadomešča pristop v okviru Kjotskega protokola iz leta 1997, ki se po letu 2020 ne bo več uporabljal. Pariški sporazum tudi poziva k ravnovesju med antropogenimi emisijami in njihovim odstranjevanjem v ponore v drugi polovici tega stoletja ter pogodbenice poziva k ukrepanju za ohranjanje in po potrebi izboljšanje ponorov in zbiralnikov toplogrednih plinov, vključno z gozdovi.
(4)  Pariški sporazum med drugim določa dolgoročen cilj v skladu s ciljem, da se dvig globalne temperature omeji precej pod 2 °C nad predindustrijsko ravnijo in da se nadaljujejo prizadevanja, da dvig temperature ne preseže 1,5 °C nad predindustrijsko ravnijo, zaradi česar mora svet vstopiti v obdobje negativnih ravni emisij, v katerem bodo imeli osrednjo vlogo gozdovi, kmetijska zemljišča in mokrišča, vključno s šotišči. Pariški sporazum je namenjen tudi krepitvi svetovnega odziva na grožnje, ki jih prinašajo podnebne spremembe, v okviru trajnostnega razvoja in prizadevanj za odpravo revščine, med drugim tako, da bi povečali sposobnost prilagajanja škodljivim vplivom podnebnih sprememb, spodbudili odpornost na podnebne spremembe ter razvoj z nizkimi emisijami toplogrednih plinov, ne da bi pri tem ogrozili proizvodnjo hrane. V Pariškem sporazumu pogodbenice priznavajo tudi temeljno prednostno nalogo, da je treba prehransko varnost in odpravljanje lakote ter posebej ranljive vidike sistemov pridelave hrane obvarovati pred škodljivimi učinki spremembe podnebja. Za dosego namena Pariškega sporazuma morajo pogodbenice okrepiti skupna prizadevanja za blažitev podnebnih sprememb in omejitev globalnega segrevanja. Pogodbenice bi morale pripraviti, sporočiti in ohranjati zaporedne nacionalno določene prispevke. Pariški sporazum nadomešča pristop v okviru Kjotskega protokola iz leta 1997, ki se po letu 2020 ne bo več uporabljal. Pariški sporazum tudi poziva k ravnovesju med antropogenimi emisijami in njihovim odstranjevanjem v ponore v drugi polovici tega stoletja ter pogodbenice poziva k ukrepanju za ohranjanje in po potrebi izboljšanje ponorov in zbiralnikov toplogrednih plinov, vključno z gozdovi. Pogodbenice v Pariškem sporazumu priznavajo tudi, da bi morali prilagoditveni ukrepi slediti pristopu popolne preglednosti, upoštevati ekosisteme ter temeljiti na najboljših razpoložljivih znanstvenih dognanjih in biti skladno z njimi tudi vodeni.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 a (novo)
(4a)  Gozdove je nujno treba trajnostno upravljati v skladu z načeli trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, razvitimi v okviru procesa „Forest Europe“. Ta proces trajnostno upravljanje gozdov opredeljuje kot gospodarjenje z gozdovi in gozdnimi območji ter njihovo rabo na način in v obsegu, ki ohranjata njihovo biološko raznovrstnost, produktivnost, sposobnost obnavljanja, vitalnost in sposobnost zdaj in v prihodnje izpolnjevati ustrezne ekološke, gospodarske in socialne funkcije na lokalni, nacionalni in svetovni ravni, brez povzročanja škode na drugih ekosistemih. Pri tem upravljanju je treba priznati tudi vlogo pogozdovanja.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4 b (novo)
(4b)  Da bi dosegli negativne ravni emisij, potrebne za uresničevanje ciljev Pariškega sporazuma, mora biti sistem za obračunavanje v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom (LULUCF) trden. Odvzemi preko LULUCF so reverzibilni, zato bi jih bilo treba obravnavati kot ločen steber v okviru podnebne politike Unije.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Evropski svet je na svojem zasedanju 23. in 24. oktobra 2014 upošteval tudi različne cilje kmetijskega sektorja in sektorja rabe zemljišč, pa tudi potrebo po zagotovitvi skladnosti s cilji EU na področju prehranske varnosti in podnebnih sprememb. Evropski svet je Komisijo pozval, naj preuči, kako bi lahko najbolje spodbudili vzdržno povečanje proizvodnje hrane, hkrati pa optimizirali prispevek tega sektorja k zmanjševanju in sekvestraciji toplogrednih plinov, tudi s pogozdovanjem, ter takoj ko bodo tehnični pogoji to omogočali, v vsakem primeru pa do leta 2020, oblikuje politiko, kako v okvir za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov za leto 2030 vključiti rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: LULUCF).
(5)  Evropski svet je na svojem zasedanju 23. in 24. oktobra 2014 upošteval tudi različne cilje kmetijskega sektorja in sektorja rabe zemljišč, pa tudi potrebo po zagotovitvi skladnosti s cilji EU na področju prehranske varnosti in podnebnih sprememb. Poleg tega izvajanje tehnoloških rešitev v kmetijskem in gozdarskem sektorju prispeva k povečanju proizvodnje in zmanjšanju okoljskega odtisa. Evropski svet je Komisijo pozval, naj preuči, kako bi lahko najbolje spodbudili vzdržno povečanje proizvodnje hrane, hkrati pa optimizirali prispevek tega sektorja k zmanjševanju in sekvestraciji toplogrednih plinov, tudi s pogozdovanjem, ter takoj ko bodo tehnični pogoji to omogočali, v vsakem primeru pa do leta 2020, oblikuje politiko, kako v okvir za zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov za leto 2030 vključiti rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvo (v nadaljnjem besedilu: LULUCF).
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  Sektor LULUCF lahko prispeva k blažitvi podnebnih sprememb na več načinov, zlasti z zmanjševanjem emisij ter vzdrževanjem in povečevanjem ponorov in zalog ogljika. Da bi bili ukrepi, katerih cilj je predvsem povečanje sekvestracije ogljika, učinkoviti, je bistvena dolgoročna stabilnost in prilagodljivost skladišč ogljika.
(6)  Sektor LULUCF je zelo izpostavljen podnebnim spremembam in zelo občutljiv nanje. Hkrati ima zelo velik potencial za zagotavljanje dolgoročne koristi za podnebje ter občutno prispeva k doseganju dolgoročnih ciljev Unije in mednarodnih ciljev glede podnebja. Sektor LULUCF prispeva k blažitvi podnebnih sprememb na več načinov, zlasti z zmanjševanjem emisij ter vzdrževanjem in povečevanjem ponorov in zalog ogljika. Ta sektor nudi tudi biomateriale, ki lahko do neke stopnje nadomestijo fosilno ali ogljično intenzivne materiale z obnovljivo nizkoogljično biomaso iz gozdov. Pri tej nadomestitvi je treba upoštevati celoten življenjski cikel teh materialov, vse od proizvodnje surovin pa do faze predelave in proizvodnje. Biogospodarstvo, vključno z nadomestitvijo materialov, npr. v gradbeništvu, in vključno z bioenergijo, ima pomembno vlogo pri prehodu na nefosilno gospodarstvo. Da bi bili ukrepi, katerih cilj je predvsem povečanje sekvestracije ogljika, učinkoviti in skladni s Pariškim sporazumom, so bistveni trajnostno upravljanje gozdov in virov ter dolgoročna stabilnost in prilagodljivost skladišč ogljika. Ker so za sektor LULUCF značilni dolgi časovni okviri, so potrebne dolgoročne strategije za omogočanje dolgoročnih trajnostnih naložb.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 a (novo)
(6a)   Unija bi morala postati vodilna v svetu pri spodbujanju in izvažanju raziskav in naložb na področju trajnostnih, naprednih in inovativnih praks, tehnologij in idej v sektorju LULUCF, pa tudi pri razširjanju zelene tehnologije, da bi zmanjšala emisije toplogrednih plinov, obenem pa ohranila proizvodnjo hrane, in s tem postala zgled svojim mednarodnim partnerjem, vključno z državami v razvoju. Tu bi bilo treba okrepiti učinkovito sodelovanje in partnerstva z zasebnimi akterji, zlasti malimi in srednjimi podjetji.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 b (novo)
(6b)  Dajanje prednosti financiranju raziskav o podnebnih spremembah bi okrepilo vlogo sektorja LULUCF v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje. Zlasti spodbujanje programa Unije za raziskave in inovacije za obdobje 2021–2028 v sektorju LULUCF bi med drugim prispevalo k poglobitvi in širjenju znanja znanstvenih in lokalnih skupnosti o uspešnosti sektorja, pospešitvi trajnostnih inovacij, spodbujanju prehoda v digitalno dobo, posodobitvi sistemov poklicnega usposabljanja in izobraževanja, okrepitvi odpornosti sektorja in spremljanju biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 c (novo)
(6c)  Okrepiti bi bilo treba raziskave o vlogi odmrlega lesa, zlasti nadzemnih grobih ostankov lesa in odmrlega zakopanega lesa v neupravljanih in upravljanih gozdovih, da bi se izboljšala natančnost izračunavanja ogljika v gozdovih in izračunavanje neto bilance ogljika v ekosistemu. Čeprav je dokazov, ki so na voljo, malo, ti kažejo, da lahko odmrli les predstavlja veliko skladišče ogljika in da ima lahko puščanje odmrlega lesa na kraju samem med drugim pomembno vlogo, kar zadeva biotsko raznovrstnost, in se lahko šteje za pomemben del strategije za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Ta navedba je pomembna ob upoštevanju dejstva, da se lahko pri gospodarjenju z gozdovi daje prednost odstranjevanju odmrlega lesa, na primer za energetske namene, in vsaka odločitev glede ustrezne blažitve in prilagajanja bi morala biti informirana in znanstveno utemeljena. Dodeliti bi bilo treba namenska sredstva za te raziskave v obdobju 2017–2020.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 d (novo)
(6d)   Unija se je zavezala ciljem Organizacije združenih narodov na področju trajnostnega razvoja, ki jih je mogoče uresničiti le z ustreznim gospodarjenjem z gozdovi ter z zavzetim ustavljanjem in obračanjem krčenja gozdov in spodbujanjem ponovnega pogozdovanja.
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 e (novo)
(6e)   Zagotoviti je treba celostni pristop do krčenja tropskih gozdov, ob tem pa upoštevati vse dejavnike krčenja gozdov in cilj iz izjave Komisije v pogajanjih o konvenciji UNFCCC, da bi morali najpozneje do leta 2030 zaustaviti svetovno izgubljanje gozdnih površin in do leta 2020 zmanjšati bruto obseg krčenja tropskih gozdov za vsaj 50 % v primerjavi s sedanjimi ravnmi.
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 f (novo)
(6f)   Gozdarstvo in gospodarjenje z gozdovi bi se morala izvajati odgovorno in bi morala veliko prispevati h gospodarskemu razvoju države, saj lahko kmetom omogočita vzdržne ekonomske priložnosti, a pod pogojem, da ne bo prišlo do krčenja gozdov v občutljivih ekosistemih, da nasadi ne bodo nastajali na šotiščih, da se bodo pri delovanju nasadov uporabljale sodobne agroekološke tehnike za čim manjšo okoljsko in socialno škodo ter da se bodo spoštovale zemljiške pravice, pravice domorodnih skupnosti, človekove pravice in pravice delavcev.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 g (novo)
(6g)  Napredni in trajnostni načini upravljanja lahko pomembno prispevajo k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v sektorju LULUCF. Podpirati bi bilo treba razvoj inovativnih praks in spodbujati lastnike zemljišč, da uporabljajo napredne načine gospodarjenja, kot so precizno kmetijstvo, precizno gozdarstvo in digitalizacija v kmetijstvu. Države članice bi svoje cilje morebiti lahko dosegle s spremljanjem prek geografskih informacijskih sistemov in sistemov za opazovanje Zemlje ter z izmenjavo dobre prakse, zato bi bilo treba te načine spodbujati.
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6 h (novo)
(6h)  Ekološko kmetovanje olajšuje prehod z linearnih na krožne prehranske sisteme, ki posnemajo naravne cikle ter lahko zmanjšajo ogljični in ekološki odtis hrane in kmetijstva. Pomembno je spodbujati kmetijsko-ekološko in kmetijsko-gozdarsko prakso, saj prispevata k blažitvi podnebnih sprememb.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Kot prvi korak je Sklep št. 529/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta11 določil pravila za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov iz sektorja LULUCF ter s tem prispeval k razvoju politike v smeri vključitve sektorja LULUCF v zavezo Unije za zmanjšanje emisij. Ta uredba bi morala temeljiti na veljavnih pravilih za obračunavanje in jih posodobiti ter izboljšati za obdobje med letoma 2021 in 2030. Določiti bi morala obveznosti držav članic pri izvajanju navedenih pravil za obračunavanje in obveznost, da se zagotovi, da sektor LULUCF kot celota ne bo ustvaril neto emisij. Ne sme pa določati obveznosti obračunavanja ali poročanja za zasebne stranke.
(7)  Kot prvi korak je Sklep št. 529/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta11 določil pravila za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov iz sektorja LULUCF ter s tem prispeval k razvoju politike v smeri vključitve sektorja LULUCF v zavezo Unije za zmanjšanje emisij. Ta uredba bi morala temeljiti na veljavnih pravilih za obračunavanje in jih posodobiti ter izboljšati za obdobje med letoma 2021 in 2030. Ne glede na okoliščine bi morala določiti obveznosti držav članic pri izvajanju navedenih pravil za obračunavanje in obveznost, da se zagotovi, da sektor LULUCF kot celota ne bo ustvaril neto emisij. Ne bi pa smela določati obveznosti obračunavanja ali poročanja za zasebne stranke, vključno s kmeti in gozdarji, države članice pa se morajo pri izvajanju te uredbe izogniti tem obveznostim.
__________________
__________________
11 Sklep št. 529/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o pravilih za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom, ter informacijah o ukrepih v zvezi s temi dejavnostmi (UL L 165, 18.6.2013, str. 80).
11 Sklep št. 529/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o pravilih za obračunavanje emisij in odvzemov toplogrednih plinov, ki nastanejo pri dejavnostih v zvezi z rabo zemljišč, spremembo rabe zemljišč in gozdarstvom, ter informacijah o ukrepih v zvezi s temi dejavnostmi (UL L 165, 18.6.2013, str. 80).
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)  Kmetijstvo in raba zemljišč sta sektorja, ki neposredno in bistveno vplivata na biotsko raznovrstnost in ekosistemske storitve Unije. Zato je pomemben cilj politik, ki vplivajo na ta sektorja, zagotoviti skladnost s cilji Unije na področju biotske raznovrstnosti. Poleg tega obstajajo druge politike Unije, ki lahko spodbudijo prakse, ki presegajo minimalne pravne zahteve in dobro standardno prakso ter prispevajo k resnični prilagoditvi in blaženju posledic podnebnih sprememb ter ohranjanju ponorov ogljika v okviru zagotavljanja javnih dobrin. Sprejeti bi bilo treba ukrepe za izvajanje in podpiranje dejavnosti, povezanih s pristopi blažitve in prilagajanja za celostno in trajnostno upravljanje gozdov in kmetijskih zemljišč. Čeprav je priznano, da ima kmetijstvo omejen potencial za zmanjšanje emisij, ki niso CO2, si je treba po najboljših močeh prizadevati za ustrezen delež njegovega prispevka k blažitvi podnebnih sprememb. To se lahko med drugim doseže s spodbujanjem boljše poljedelske pridelave, da se poveča vsebnost organskega ogljika v tleh. Države članice in Komisija bi morale zagotoviti skladnost med SKP in to uredbo.
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 b (novo)
(7b)  Mokrišča so najbolj učinkoviti ekosistemi za skladiščenje CO2. Njihova degradacija v Uniji zato ne predstavlja le težave za biotsko raznovrstnost, temveč tudi veliko podnebno težavo. Nasprotno pa se lahko z zaščito in obnovo mokrišč okrepijo prizadevanja za ohranitev in zmanjšajo emisije toplogrednih plinov v sektorju LULUCF. Smernice iz leta 2006, ki naj bi jih Medvladni odbor za podnebne spremembe izboljšal leta 2019, bi bilo treba obravnavati s tega vidika.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8
(8)  Za natančno določitev obračunov emisij in odvzemov v skladu s smernicami Medvladnega odbora za podnebne spremembe (v nadaljnjem besedilu: IPCC) za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006 (v nadaljnjem besedilu: smernice IPCC) bi bilo treba uporabiti letno sporočene vrednosti na podlagi Uredbe (EU) št. 525/2013 za kategorije rabe zemljišč in spremembo med kategorijami rabe zemljišč ter s tem poenostaviti pristopa na podlagi UNFCCC in Kjotskega protokola. Glede na smernice IPCC bi bilo treba zemljišče, spremenjeno v drugo kategorijo rabe zemljišč, obravnavati kot v prehodu v navedeno kategorijo za privzeto vrednost 20 let.
(8)  Za natančno določitev obračunov emisij in odvzemov v skladu s smernicami Medvladnega odbora za podnebne spremembe (v nadaljnjem besedilu: IPCC) za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2006 (v nadaljnjem besedilu: smernice IPCC) bi bilo treba uporabiti letno sporočene vrednosti na podlagi Uredbe (EU) št. 525/2013 za kategorije rabe zemljišč in spremembo med kategorijami rabe zemljišč ter s tem poenostaviti pristopa na podlagi UNFCCC in Kjotskega protokola. Glede na smernice IPCC bi bilo treba zemljišče, spremenjeno v drugo kategorijo rabe zemljišč, obravnavati kot v prehodu v navedeno kategorijo za privzeto vrednost 20 let. Glede na vodilno vlogo Unije na področju podnebja bi morale države članice od te privzete vrednosti odstopati le pri pogozdenih zemljiščih in le v zelo omejenih okoliščinah, ki so utemeljene v okviru smernic IPCC. Pri možnosti za odstopanje se upoštevajo različne naravne in ekološke okoliščine med državami članicami, s tem pa tudi različne značilnosti njihovih gozdnih zemljišč.
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Emisije in odvzemi iz gozdnih zemljišč so odvisni od več naravnih okoliščin, strukture starostnih razredov ter preteklih in sedanjih načinov gospodarjenja. Z uporabo izhodiščnega leta ne bi bilo mogoče upoštevati teh faktorjev in iz tega izvirajočih cikličnih vplivov na emisije in odvzeme ali njihove medletne variacije. Ustrezna pravila za obračunavanje bi morala namesto tega določiti uporabo referenčnih vrednosti, da se izključijo učinki naravnih lastnosti in lastnosti, značilnih za posamezno državo. V odsotnosti mednarodnega pregleda v okviru UNFCCC in Kjotskega protokola bi bilo treba vzpostaviti postopek pregleda, da se zagotovi transparentnost in izboljša kakovost obračunavanja v tej kategoriji.
(9)  Emisije in odvzemi iz gozdnih zemljišč so odvisni od več naravnih okoliščin, strukture starostnih razredov ter preteklih in sedanjih načinov gospodarjenja, ki se bistveno razlikujejo med državami članicami. Z uporabo izhodiščnega leta ne bi bilo mogoče upoštevati teh faktorjev in iz tega izvirajočih cikličnih vplivov na emisije in odvzeme ali njihove medletne variacije. Ustrezna pravila za obračunavanje bi morala namesto tega določiti uporabo referenčnih vrednosti, da se obravnavajo učinki naravnih lastnosti in lastnosti, značilnih za posamezno državo, kot so nezmožnost gospodarjenja z gozdovi na Hrvaškem zaradi zasedbe njenega ozemlja, hrvaške vojne za neodvisnost ter okoliščin med vojno in po njej. Ustrezna pravila za obračunavanje bi morala tudi zagotavljati skladnost in zahteve po trajnostnem gospodarjenju z gozdovi ministrske konference Forest Europe (ministrska konferenca o varstvu gozdov v Evropi). V odsotnosti mednarodnega pregleda v okviru UNFCCC in Kjotskega protokola bi bilo treba vzpostaviti pregleden postopek, da bi države članice izboljšale svoje zmogljivosti na področju revidiranja in kakovost obračunavanja v tej kategoriji.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9 a (novo)
(9a)  Emisije zaradi sečnje gozda v sektorju LULUCF bi lahko nadomestile emisije v sektorjih, ki so vključeni v sistem trgovanja z emisijami in porazdelitve prizadevanj, v tej uredbi pa se lahko ta potencial poudari in upošteva.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Kadar se Komisija v skladu s sklepom Komisije (C(2016)3301) pri pregledu nacionalnih načrtov za obračunavanje na področju gozdarstva odloči za pomoč skupine izvedencev za pregled, bi se morala opreti na dobro prakso in izkušnje iz strokovnih pregledov v okviru UNFCCC, vključno v zvezi s sodelovanjem nacionalnih strokovnjakov in priporočili, ter izbrati zadostno število strokovnjakov iz držav članic.
(10)  V skladu s sklepom Komisije (C(2016)3301) bi bilo treba za pregled nacionalnih načrtov za obračunavanje na področju gozdarstva, ki ga opravi skupina izvedencev za pregled, ustanoviti tako skupino. Skupina izvedencev za pregled bi se morala opreti na dobro prakso in izkušnje iz strokovnih pregledov v okviru UNFCCC, tudi glede sodelovanja nacionalnih strokovnjakov in priporočil, pri čemer bi bilo treba izbrati zadostno število strokovnjakov iz držav članic. Skupina izvedencev za pregled bi se morala s stalnim odborom za gozdarstvo, ustanovljenim z Odločbo Sveta 89/367/EGS, ter z deležniki in civilno družbo posvetovati o pregledu nacionalnih načrtov za obračunavanje.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Povečana trajnostna raba pridobljenih lesnih proizvodov lahko znatno omeji emisije in poveča odvzem toplogrednih plinov iz ozračja. S pravili za obračunavanje bi bilo treba zagotoviti, da države članice v obračunih natančno odrazijo spremembe pri zalogi pridobljenih lesnih proizvodov, ko te nastopijo, da se zagotovijo spodbude za okrepljeno uporabo pridobljenih lesnih proizvodov z dolgim življenjskim ciklom. Komisija bi morala zagotoviti smernice o metodoloških vprašanjih za obračunavanje pridobljenih lesnih proizvodov.
(12)  Povečana trajnostna raba pridobljenih lesnih proizvodov lahko znatno omeji emisije z učinkom nadomeščanja (pri čemer je treba upoštevati energetsko intenzivnost in obseg emisij CO2 iz drugih sektorjev, npr. proizvodnja cementa obsega približno 8 % svetovnih emisij CO2) in poveča odvzem toplogrednih plinov iz ozračja. S pravili za obračunavanje bi bilo treba zagotoviti, da države članice v obračunih natančno odrazijo spremembe pri zalogi pridobljenih lesnih proizvodov, ko te nastopijo, da bi priznali in spodbudili okrepljeno uporabo pridobljenih lesnih proizvodov z dolgim življenjskim ciklom namesto uporabe pridobljenih lesnih proizvodov za energetske namene. Za nadaljnje spodbujanje in vključevanje pozitivnega učinka substitucije bi morala Komisija z delegiranim aktom v izračune za pridobljene lesne proizvode vključiti več proizvodov. Komisija bi morala zagotoviti smernice o metodoloških vprašanjih za obračunavanje pridobljenih lesnih proizvodov.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Naravne motnje, kot so požari v naravi, napadi žuželk in bolezni, skrajni vremenski pojavi in geološke motnje, ki so izven nadzora države članice in ta nanje bistveno ne more vplivati, lahko povzročijo začasne emisije toplogrednih plinov v sektorju LULUCF ali reverzibilnost prejšnjih odvzemov. Ker je lahko ta reverzibilnost tudi posledica odločitev v zvezi z gospodarjenjem, kot so odločitve o sečnji ali zasajevanju dreves, bi morala ta uredba zagotoviti, da se bo reverzibilnost odvzemov, ki jo povzroči človek, vedno natančno upoštevala v obračunih za LULUCF. Poleg tega bi morala ta uredba državam članicam zagotoviti omejeno možnost, da iz svojih obračunov za LULUCF izključijo emisije zaradi motenj, ki so izven njihovega nadzora. Vendar način, na katerega države članice uporabljajo te določbe, ne bi smel povzročiti neupravičenega premajhnega obračunavanja.
(13)  Naravne motnje, kot so požari v naravi, napadi žuželk in bolezni, skrajni vremenski pojavi in geološke motnje, ki so izven nadzora države članice in ta nanje bistveno ne more vplivati, lahko povzročijo začasne emisije toplogrednih plinov v sektorju LULUCF ali reverzibilnost prejšnjih odvzemov. Ker je lahko ta reverzibilnost tudi posledica odločitev v zvezi z gospodarjenjem, kot so odločitve o sečnji ali zasajevanju dreves, bi morala ta uredba zagotoviti, da se bo reverzibilnost odvzemov, ki jo povzroči človek, vedno natančno upoštevala v obračunih za LULUCF. Države članice bi bilo treba spodbujati, da vlagajo v preprečevalne ukrepe, kot so trajnostni načini upravljanja, da bi zmanjšali tveganja, povezana z naravnimi motnjami, s čimer bi preprečili negativne vplive na gozdne ponore ogljika. Poleg tega bi morala ta uredba državam članicam zagotoviti omejeno možnost, da iz svojih obračunov za LULUCF izključijo emisije zaradi motenj, ki so izven njihovega nadzora. Vendar način, na katerega države članice uporabljajo te določbe, ne bi smel povzročiti neupravičenega premajhnega obračunavanja.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)  Države članice bi morale imeti glede na nacionalne preference možnost izbire ustreznih nacionalnih politik za dosego svojih zavez v sektorju LULUCF, vključno z možnostjo kompenzacije emisij iz ene kategorije zemljišč z odvzemi iz druge kategorije zemljišč. Moralo bi jim biti tudi dovoljeno, da v obdobju med letoma 2021 in 2030 seštevajo neto odvzeme. Trgovanje med državami članicami bi se moralo nadaljevati kot dodatna možnost za lažje doseganje skladnosti. V skladu s prakso iz drugega ciljnega obdobja Kjotskega protokola bi morale imeti države članice tudi možnost, da za izpolnjevanje svojih zavez na podlagi te uredbe uporabijo svoje presežke v okviru Uredbe [] o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami.
(14)  Države članice bi morale imeti glede na nacionalne preference možnost izbire ustreznih nacionalnih politik za dosego svojih zavez v sektorju LULUCF, vključno z možnostjo kompenzacije emisij iz ene kategorije zemljišč z odvzemi iz druge kategorije zemljišč. Moralo bi jim biti tudi dovoljeno, da v obdobju med letoma 2021 in 2030 seštevajo neto odvzeme. Trgovanje med državami članicami bi se moralo nadaljevati kot dodatna možnost za lažje doseganje skladnosti. V skladu s prakso iz drugega ciljnega obdobja Kjotskega protokola bi morale imeti države članice tudi možnost, da za izpolnjevanje svojih zavez na podlagi te uredbe uporabijo svoje presežke v okviru Uredbe [] o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami, ne da bi se ogrozila splošna raven zastavljenih ciljev Unije v zvezi z zmanjšanjem toplogrednih plinov. Države članice bi tudi morale imeti možnost porabiti do 280 milijonov ton skupnih neto odvzemov iz vseh obračunskih kategorij za zemljišča, kjer je bil gozd izkrčen, pogozdena zemljišča, njivske površine, s katerimi se gospodari, travinje, s katerim se gospodari, mokrišča, s katerimi se gospodari, kadar je to primerno, in glede na delegirani akt, sprejet v skladu s členom 7(2) Uredbe (EU) [2017/... ] o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 , gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, da se zagotovi spoštovanje njihovih zavez na podlagi Uredbe (EU) [2017/... ].
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15
(15)  Za zagotovitev učinkovitega, transparentnega in stroškovno učinkovitega sporočanja in preverjanja emisij in odvzemov toplogrednih plinov ter drugih informacij, ki so potrebne za oceno izpolnjevanja zavez držav članic, bi bilo treba s to uredbo v Uredbo (EU) št. 525/2013 vključiti tudi zahteve glede poročanja, v preverjanjih skladnosti v okviru te uredbe pa bi se morala ta poročila upoštevati. Uredbo (EU) št. 525/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Te določbe se lahko še bolj poenostavijo in upoštevajo kakršne koli relevantne spremembe v zvezi z integriranim upravljanjem energetske unije, glede katerega je do konca leta 2016 v delovnem programu Komisije predviden predlog.
(15)  Za zagotovitev učinkovitega, transparentnega in stroškovno učinkovitega sporočanja in preverjanja emisij in odvzemov toplogrednih plinov ter drugih informacij, ki so potrebne za oceno izpolnjevanja zavez držav članic, bi bilo treba s to uredbo v Uredbo (EU) št. 525/2013 vključiti tudi zahteve glede poročanja, v preverjanjih skladnosti v okviru te uredbe pa bi se morala ta poročila upoštevati. Uredbo (EU) št. 525/2013 bi bilo zato treba ustrezno spremeniti. Te določbe se lahko še bolj poenostavijo in upoštevajo kakršne koli relevantne spremembe v zvezi s predlogom uredbe o upravljanju energetske unije, ki ga je Komisija predložila 30. novembra 2016.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 15 a (novo)
(15a)   V okviru UNFCCC se od Unije in njenih držav članic zahteva, da z uporabo primerljivih metodologij, dogovorjenih v okviru konference pogodbenic, pripravijo, redno posodabljajo, objavijo in poročajo konferenci pogodbenic o nacionalnih evidencah antropogenih emisij vseh toplogrednih plinov po virih in odstranitvah s ponori. Seznami emisij toplogrednih plinov so ključnega pomena za spremljanje izvajanja v zvezi z razsežnostjo razogljičenja in oceno skladnosti s podnebno zakonodajo. Obveznosti držav članic, da sestavijo in vodijo nacionalne evidence, so navedene v predlogu Komisije za uredbo o upravljanju energetske unije.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)  Da se spodbudi zbiranje podatkov in izboljša metodologija, bi bilo treba evidentirati in sporočiti rabo zemljišč s pomočjo geografskega sledenja vsakemu zemljišču v skladu z nacionalnimi sistemi za zbiranje podatkov in sistemi za zbiranje podatkov EU. Za zbiranje podatkov se čim bolje izkoristijo že obstoječi programi in raziskave Unije in držav članic, vključno s statističnim popisom uporabe in pokritosti tal LUCAS ter programom Unije za opazovanje in spremljanje Zemlje Copernicus. Upravljanje podatkov, vključno z deljenjem za poročanje, ponovno uporabo in razširjanje, bi moralo biti v skladu z Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti.
(17)  Da se spodbudi zbiranje podatkov in izboljša metodologija, bi bilo treba izrecno evidentirati in sporočiti rabo zemljišč s pomočjo geografskega sledenja vsakemu zemljišču v skladu z nacionalnimi sistemi za zbiranje podatkov in sistemi za zbiranje podatkov EU. Za zbiranje podatkov se čim bolje izkoristijo že obstoječi programi in raziskave Unije in držav članic, vključno s statističnim popisom uporabe in pokritosti tal LUCAS, programom Unije za opazovanje in spremljanje Zemlje Copernicus, zlasti prek misije Sentinel-2, ter evropskima satelitskima navigacijskima sistemoma Galileo in EGNOS, ki se lahko uporabljata kot podpora pri spremljanju uporabe zemljišč. Upravljanje podatkov, vključno z deljenjem za poročanje, ponovno uporabo in razširjanje, bi moralo biti v skladu z Direktivo 2007/2/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2007 o vzpostavitvi infrastrukture za prostorske informacije v Evropski skupnosti.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Za zagotavljanje ustreznega obračunavanja transakcij na podlagi te uredbe, vključno s prilagodljivostjo in sledenjem skladnosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kar zadeva tehnično prilagajanje opredelitev, vrednosti, seznamov toplogrednih plinov in skladišč ogljika, posodabljanje referenčnih vrednosti, obračunavanje transakcij in pregled zahtev glede metodologije in informacij. Ti ukrepi upoštevajo določbe Uredbe Komisije (EU) št. 389/2013 o določitvi registra Unije. Ustrezne določbe bi moral vsebovati en sam pravni instrument, ki bi združeval določbe o obračunavanju na podlagi Direktive 2003/87/ES, Uredbe (EU) št. 525/2013, Uredbe [] o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Zlasti morata zaradi zagotovitve enake udeležbe v pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet vse dokumente prejeti istočasno kot strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa morajo imeti sistematično zagotovljen dostop do srečanj strokovnih skupin Komisije, ki obravnavajo pripravo delegiranih aktov.
(18)  Za zagotavljanje ustreznega obračunavanja transakcij na podlagi te uredbe, vključno s prilagodljivostjo in sledenjem skladnosti, bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za sprejemanje aktov v skladu s členom 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije, kar zadeva tehnično prilagajanje opredelitev, vrednosti, seznamov toplogrednih plinov in skladišč ogljika, posodabljanje referenčnih vrednosti, obračunavanje transakcij in pregled metodologije na podlagi nazadnje sprejetih smernic IPCC, vključno z dopolnilnimi smernicami IPCC o mokriščih za nacionalne evidence toplogrednih plinov iz leta 2013 ter smernicami UNFCCC in zahtevami glede informacij. Ti ukrepi upoštevajo določbe Uredbe Komisije (EU) št. 389/2013 o določitvi registra Unije. Ustrezne določbe bi moral vsebovati en sam pravni instrument, ki bi združeval določbe o obračunavanju na podlagi Direktive 2003/87/ES, Uredbe (EU) št. 525/2013, Uredbe (EU) .../... o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo. Zlasti je pomembno, da se Komisija pri svojem pripravljalnem delu ustrezno posvetuje, vključno na ravni strokovnjakov, in da se ta posvetovanja izvedejo v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016. Zlasti morata zaradi zagotovitve enake udeležbe v pripravi delegiranih aktov Evropski parlament in Svet vse dokumente prejeti istočasno kot strokovnjaki držav članic, njuni strokovnjaki pa morajo imeti sistematično zagotovljen dostop do srečanj strokovnih skupin Komisije, ki obravnavajo pripravo delegiranih aktov.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19
(19)  To uredbo bi bilo treba pregledati leta 2024 in nato vsakih pet let, da se oceni njeno splošno delovanje. Ta pregled se lahko opre tudi na ugotovitve pregledov globalnega stanja na podlagi Pariškega sporazuma.
(19)  Komisija bi morala v šestih mesecih po spodbujevalnem dialogu, ki bo v okviru UNFCCC potekal leta 2018, objaviti sporočilo, v katerem bo ocenila skladnost zakonodajnih aktov Unije na področju podnebja in energetike s cilji Pariškega sporazuma. To uredbo bi bilo treba pregledati leta 2024 in nato vsakih pet let, da se oceni njeno splošno delovanje. Ta pregled se lahko opre tudi na ugotovitve pregledov globalnega stanja na podlagi Pariškega sporazuma.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 a (novo)
Ta uredba ne določa obveznosti obračunavanja ali poročanja za zasebne strani, vključno s kmeti in gozdarji.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Člen 1 – odstavek 1 b (novo)
Ta uredba prispeva k spoštovanju zavez in ciljev, ki jih je Unija sprejela v okviru Pariškega sporazuma.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 1 – točka e a (novo)
(ea)  od leta 2026, mokrišča, s katerimi se gospodari: raba zemljišč, sporočena kot mokrišča, ki ostanejo mokrišča, in naselja, druga zemljišča, spremenjena v mokrišča, in mokrišča, spremenjena v naselja, in druga zemljišča.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 2
2.  Država članica se lahko v okviru zavez iz člena 4 odloči vključiti mokrišča, s katerimi se gospodari, opredeljena kot raba zemljišč, sporočenih kot mokrišča, ki ostanejo mokrišča, ter naselja in druga zemljišča, spremenjena v mokrišča, ter mokrišča, spremenjena v naselja in druga zemljišča. Če se država članica za to odloči, obračuna emisije in odvzeme iz mokrišč, s katerimi se gospodari, v skladu s to uredbo.
2.  V obdobju 2021–2025 se lahko država članica v okviru zavez iz člena 4 odloči vključiti mokrišča, s katerimi se gospodari. Če se država članica za to odloči, obračuna emisije in odvzeme iz mokrišč, s katerimi se gospodari, v skladu s to uredbo.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka f a (novo)
(fa)  „referenčna vrednost za gospodarjenje z gozdovi“ pomeni oceno povprečnih letnih neto emisij ali odvzemov iz gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, na ozemlju države članice v obdobjih od leta 2021 do leta 2025 ter od leta 2026 do leta 2030;
Sprememba 37
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 1 a (novo)
V obdobju po letu 2030 si države članice prizadevajo, da bi povečale odvzeme, tako da bodo presegali emisije. Komisija predlaga okvir za cilje po letu 2030, ki vključuje tako povečanje odvzemov v skladu z dolgoročnimi podnebnimi cilji Unije in zavezami, sprejetimi s Pariškim sporazumom.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 1
1.  Vsaka država članica pripravi in vodi obračune, ki točno prikazujejo emisije in odvzeme iz obračunskih kategorij zemljišč iz člena 2. Države članice zagotovijo točnost, popolnost, doslednost, primerljivost in transparentnost svojih obračunov in drugih podatkov na podlagi te uredbe. Države članice emisije označijo s pozitivnim znakom (+), odvzeme pa z negativnim znakom (–).
1.  Vsaka država članica pripravi in vodi obračune, ki točno prikazujejo emisije in odvzeme iz obračunskih kategorij zemljišč iz člena 2 v skladu s smernicami glede poročanja, ki so jih organi UNFCCC ali Pariškega sporazuma sprejeli za obdobje 2021–2030. Države članice zagotovijo točnost, popolnost, doslednost, primerljivost in transparentnost svojih obračunov in drugih podatkov na podlagi te uredbe. Države članice emisije označijo s pozitivnim znakom (+), odvzeme pa z negativnim znakom (–).
Sprememba 39
Predlog uredbe
Člen 5 – odstavek 4
4.  Države članice v obračune za vsako obračunsko kategorijo zemljišč vključijo vse spremembe zalog ogljika v skladiščih ogljika iz oddelka B Priloge I. Države članice se lahko odločijo, da v obračune ne vključijo sprememb zalog ogljika za skladišča ogljika, kadar skladišče ogljika ni vir, razen za nadzemno biomaso in pridobljene lesne proizvode na gozdnih zemljiščih, s katerimi se gospodari.
4.  Države članice v obračune za vsako obračunsko kategorijo zemljišč vključijo vse spremembe zalog ogljika v skladiščih ogljika iz oddelka B Priloge I. Države članice se lahko odločijo, da v obračune ne vključijo sprememb zalog ogljika za skladišča ogljika, kadar skladišče ogljika ni vir, razen za nadzemno biomaso, odmrli les (nadzemni in podzemni) na gozdnih zemljiščih, s katerimi se gospodari, in pridobljene lesne proizvode na gozdnih zemljiščih, s katerimi se gospodari.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 2
2.  Z odstopanjem od zahteve za uporabo privzete vrednosti, določene v členu 5(3), lahko država članica njivske površine, travinje, mokrišča, naselja in druga zemljišča iz kategorije za takšno zemljišče, ki se spremeni v gozdno zemljišče, 30 let po datumu spremembe prenese v kategorijo gozdnega zemljišča, ki ostane gozdno zemljišče.
2.  Z odstopanjem od zahteve za uporabo privzete vrednosti, določene v členu 5(3), lahko država članica njivske površine, travinje, mokrišča, naselja in druga zemljišča iz kategorije za takšno zemljišče, ki se spremeni v gozdno zemljišče, 30 let po datumu spremembe prenese v kategorijo gozdnega zemljišča, ki ostane gozdno zemljišče, če je to ustrezno utemeljeno na podlagi smernic IPCC.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 3 a (novo)
3a.  Pri nacionalnem obračunavanju držav članic se ne upoštevajo ukrepi pogozdovanja, ki se v obdobju 2017–2030 izvajajo na mokriščih (vključno s šotišči), na območjih omrežja Natura 2000 in v habitatih iz Priloge I k Direktivi 92/43/EGS, zlasti na naravnem in polnaravnem travinju in visokih, prehodnih in nizkih barjih ter drugih mokriščih (vključno s šotišči), za katera se uporabljajo pravila za bruto-neto obračunavanje. Taka območja se, kjer je to ustrezno, upoštevajo le za odvzeme ali emisije v kategoriji gozdnih zemljišč po njihovem prenosu v kategorijo gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, v skladu s členom 5(3).
Sprememba 42
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 3
3.  Kadar se država članica odloči, da bo v zaveze iz člena 2 vključila mokrišča, s katerimi se gospodari, o svoji odločitvi obvesti Komisijo do 31. decembra 2020 za obdobje 2021–2025 in do 31. decembra 2025 za obdobje 2026–2030.
3.  Kadar se država članica odloči, da bo v obdobju od leta 2021 do leta 2025 v zaveze iz člena 2 vključila mokrišča, s katerimi se gospodari, o svoji odločitvi obvesti Komisijo do 31. decembra 2020.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 4
4.  Države članice, ki so se odločile v zaveze iz člena 2 vključiti mokrišča, s katerimi se gospodari, obračunajo emisije in odvzeme iz mokrišč, s katerimi se gospodari, ki se izračunajo kot emisije in odvzemi v obdobjih od leta 2021 do leta 2025 in/ali od leta 2026 do leta 2030, od katerih se odšteje petkratna vrednost povprečnih letnih emisij in odvzemov države članice iz mokrišč, s katerimi se gospodari, v izhodiščnem obdobju 2005–2007.
4.  Države članice obračunajo emisije in odvzeme iz mokrišč, s katerimi se gospodari, ki se izračunajo kot emisije in odvzemi v obdobjih od leta 2026 do leta 2030, od katerih se odšteje petkratna vrednost povprečnih letnih emisij in odvzemov države članice iz mokrišč, s katerimi se gospodari, v izhodiščnem obdobju 2005–2007.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 4 – pododstavek 1 a (novo)
Države članice, ki so se odločile, da bodo v obdobju od leta 2021 do leta 2025 v zaveze iz člena 2 vključile mokrišča, s katerimi se gospodari, obračunajo emisije in odvzeme iz mokrišč, s katerimi se gospodari, ki se izračunajo kot emisije in odvzemi v obdobjih od leta 2021 do leta 2025, od katerih se odšteje petkratna vrednost povprečnih letnih emisij in odvzemov države članice iz mokrišč, s katerimi se gospodari, v izhodiščnem obdobju 2005–2007.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 4 a (novo)
4a.  Države članice, ki se niso odločile za vključitev mokrišč, s katerimi se gospodari, v zaveze iz člena 2, v obdobju 2021–2025 vseeno poročajo Komisiji o emisijah in odvzemih iz teh mokrišč.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Države članice obračunajo emisije in odvzeme iz gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, ki se izračunajo kot emisije in odvzemi v obdobjih od leta 2021 do leta 2025 in od leta 2026 do leta 2030, od katerih se odšteje petkratna vrednost referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi. Referenčna vrednost za gospodarjenje z gozdovi je ocena povprečnih letnih neto emisij ali odvzemov iz gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, na ozemlju države članice v obdobjih od leta 2021 do leta 2025 in od leta 2026 do leta 2030.
1.  Države članice obračunajo emisije in odvzeme iz gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, ki se izračunajo kot emisije in odvzemi v obdobjih od leta 2021 do leta 2025 in od leta 2026 do leta 2030, od katerih se odšteje petkratna vrednost referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
2.  Če je rezultat izračuna iz odstavka 1 glede na referenčno vrednost za gospodarjenje z gozdovi negativen, država članica v svoje obračune za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, vključi skupne neto odvzeme največ ekvivalenta 3,5 % emisij države članice v izhodiščnem letu ali obdobju, kot je določeno v Prilogi III, pomnoženih s pet.
2.  Če je rezultat izračuna iz odstavka 1 glede na referenčno vrednost za gospodarjenje z gozdovi negativen, država članica v svoje obračune za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, vključi skupne neto odvzeme največ ekvivalenta 3,5 % emisij države članice v izhodiščnem letu ali obdobju, kot je določeno v Prilogi III, pomnoženih s pet. Države članice lahko pod pogoji iz drugega, tretjega in četrtega pododstavka tega odstavka deležu 3,5 % prištejejo znesek neto odvzemov za obračun za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, iz lesnih plošč, žaganega lesa in odmrlega lesa.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Neto odvzemi iz lesnih plošč iz točke (b) člena 9 in žaganega lesa iz točke (c) člena 9 se lahko obračunavajo ločeno zunaj vrednosti neto odvzemov iz gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, ali dodatno k njej do ravni 3 % emisij države članice v izhodiščnem letu ali obdobju, kot je določeno v Prilogi III, pomnoženih s pet.
Sprememba 49
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 b (novo)
Neto odvzemi iz kategorije skladišča ogljika v odmrlem lesu se lahko obračunavajo ločeno zunaj vrednosti neto odvzemov iz gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari, ali dodatno k njej do ravni 3 % emisij države članice v izhodiščnem letu ali obdobju, kot je določeno v Prilogi III, pomnoženih s pet.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2 – pododstavek 1 c (novo)
Skupna vsota 3,5 % neto odvzemov iz prvega pododstavka in neto odvzemi iz lesnih plošč, žaganega lesa in odmrlega lesa za obračune za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, ne presega 7 % emisij države članice v izhodiščnem letu ali obdobju, kot je določeno v Prilogi III, pomnoženih s pet.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 2
Nacionalni načrt za obračunavanje na področju gozdarstva vsebuje vse elemente iz oddelka B Priloge IV in vključuje novo predlagano referenčno vrednost za gospodarjenje z gozdovi, ki temelji na nadaljevanju sedanjih praks in intenzivnosti gospodarjenja z gozdovi, dokumentiranih v obdobju 1990–2009 na vrsto gozda in starostni razred nacionalnih gozdov, izraženo v tonah ekvivalenta CO2 na leto.
Nacionalni načrt za obračunavanje na področju gozdarstva vsebuje vse elemente iz oddelka B Priloge IV in vključuje novo referenčno vrednost za gospodarjenje z gozdovi, ki temelji na nadaljevanju sedanjih praks gospodarjenja z gozdovi v skladu z najboljšimi dostopnimi podatki, dokumentiranih v obdobju 2000–2012 na vrsto gozda in starostni razred nacionalnih gozdov, izraženo v tonah ekvivalenta CO2 na leto.
Povečanje sečnje v državi članici na podlagi trajnostnih praks gospodarjenja z gozdovi in nacionalnih politik, sprejetih do datuma predložitve referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, upošteva naslednja pogoja:
(a)   gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, ostanejo ponori emisij toplogrednih plinov in
(b)   metode za ohranitev ali povečanje ponorov in zbiralnikov emisij toplogrednih plinov do leta 2050 z namenom izpolnitve cilja iz člena 4.1 Pariškega sporazuma, tj. doseči ravnovesje med emisijami toplogrednih plinov iz antropogenih virov in njihovim odstranjevanjem v ponorih v drugi polovici tega stoletja, so opisane v dolgoročni strategiji za nižje emisije.
Komisija lahko dovoli odstopanje od izhodiščnega obdobja 2000–2012, če država članica predloži zahtevo, s katero utemelji, da je odstopanje nujno potrebno zaradi dostopnosti podatkov, na primer časovne razporeditve popisov gozdov.
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo)
Z odstopanjem od pododstavka 2 se pri izračunu referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi za Hrvaško lahko upošteva zasedbo dela njenega ozemlja v obdobju 1991–1998 in učinke vojne ter obdobja po njej na prakse gospodarjenja z gozdovi na njenem ozemlju, pri čemer se izključi učinek politik na razvoj gozdnega ponora.
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3 – pododstavek 3
Nacionalni načrt za obračunavanje na področju gozdarstva se objavi in je predmet javnega posvetovanja.
Nacionalni načrt za obračunavanje na področju gozdarstva se objavi, tudi na spletu, in je predmet javnega posvetovanja.
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 4
4.  Države članice izkažejo skladnost med metodami in podatki, ki se uporabijo za določitev referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi v nacionalnem načrtu za obračunavanje na področju gozdarstva, in tistimi, ki se uporabljajo pri poročanju o gozdnih zemljiščih, s katerimi se gospodari. Država članica najpozneje ob koncu obdobja od leta 2021 do leta 2025 ali od leta 2026 do leta 2030 Komisiji predloži tehnični popravek svoje referenčne vrednosti, če je to potrebno za zagotovitev skladnosti.
4.  Države članice izkažejo skladnost med metodami in podatki, ki se uporabijo za določitev referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi v nacionalnem načrtu za obračunavanje na področju gozdarstva, in tistimi, ki se uporabljajo pri poročanju o gozdnih zemljiščih, s katerimi se gospodari. Uporabljeni podatki so najnovejši preverjeni obračuni o rabi tal in stanju gozdov. Država članica najpozneje ob koncu obdobja od leta 2021 do leta 2025 ali od leta 2026 do leta 2030 Komisiji predloži tehnični popravek svoje referenčne vrednosti, če je to potrebno za zagotovitev skladnosti ter za poročanje o pozitivnih dejavnikih, nastalih zaradi politike trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, ki je veljala v času določitve te vrednosti.
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 5
5.  Komisija pregleda nacionalne načrte za obračunavanje na področju gozdarstva in tehnične popravke ter oceni, v kolikšni meri so bile predlagane nove ali popravljene referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi določene v skladu z načeli in zahtevami iz odstavkov (3) in (4) ter iz člena 5(1). V obsegu, ki je potreben za zagotovitev skladnosti z načeli in zahtevami iz odstavkov (3) in (4) ter iz člena 5(1), lahko Komisija ponovno izračuna predlagane nove ali popravljene referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi.
5.  Strokovna skupina za pregled, ustanovljena v skladu s Sklepom Komisije (C(2016)3301), v kateri so predstavniki Komisije in držav članic, ob posvetovanju s stalnim odborom za gozdarstvo in skupino za civilni dialog o gozdarstvu in pluti pregleda nacionalne načrte za obračunavanje na področju gozdarstva in tehnične popravke ter oceni, v kolikšni meri so bile nove ali popravljene referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi, ki so jih določile države članice, določene v skladu z načeli in zahtevami iz odstavkov (3) in (4) tega člena ter iz člena 5(1). Komisija lahko nove ali popravljene referenčne vrednosti za gospodarjenje z gozdovi ponovno izračuna le v primeru neizpolnitve načel in zahtev iz odstavkov (3) in (4) tega člena ter člena 5(1). Komisija pripravi povzetek poročila in ga da na voljo javnosti.
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 5 – pododstavek 1 a (novo)
Države članice Komisiji zagotovijo vse podatke in informacije, ki se zahtevajo za izvedbo pregleda in ocene iz prvega pododstavka.
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 6
6.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 14 za spremembo Priloge II glede na pregled, opravljen na podlagi odstavka (5), da se posodobijo referenčne vrednosti držav članic za gospodarjenje z gozdovi, ki temeljijo na predloženih nacionalnih načrtih za obračunavanje na področju gozdarstva ali tehničnih popravkih in kakršnih koli ponovnih izračunih v okviru pregleda. Do začetka veljavnosti delegiranega akta se za obdobje 2021–2025 in/ali 2026–2030 še naprej uporabljajo referenčne vrednosti države članice za gospodarjenje z gozdovi, kot so določene v Prilogi II.
6.  Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 14 za spremembo Priloge II glede na pregled in oceno, ki ju na podlagi odstavka 5 tega člena opravi skupina izvedencev za pregled, da se posodobijo referenčne vrednosti držav članic za gospodarjenje z gozdovi, ki temeljijo na predloženih nacionalnih načrtih za obračunavanje na področju gozdarstva ali tehničnih popravkih in kakršnih koli ponovnih izračunih v okviru pregleda.
Do začetka veljavnosti delegiranih aktov se za obdobje 2021–2025 in/ali 2026–2030 še naprej uporabljajo referenčne vrednosti države članice za gospodarjenje z gozdovi, kot so določene v Prilogi II.
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1 a (novo)
Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 14 za spremembo te uredbe s posodobitvijo kategorij pridobljenih lesnih proizvodov z dodatnimi proizvodi, ki imajo učinek sekvestracije ogljika, pri čemer so ti akti utemeljeni na smernicah IPCC in zagotavljajo okoljsko celovitost, ter s posodobitvijo privzetih vrednosti razpolovnih dob iz Priloge V zaradi prilagoditve tehničnemu napredku.
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1
1.  Na koncu obdobij od leta 2021 do leta 2025 in od leta 2026 do leta 2030 lahko države članice iz svojih obračunov za pogozdena zemljišča in gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, izključijo emisije toplogrednih plinov, ki so posledica naravnih motenj, ki presegajo povprečne emisije, ki jih povzročijo naravne motnje v obdobju 2001–2020, brez skrajnih statističnih odstopanj („raven naravnega ozadja“), izračunanih v skladu s tem členom in Prilogo VI.
1.  Na koncu obdobij od leta 2021 do leta 2025 in od leta 2026 do leta 2030 lahko države članice iz svojih obračunov za gozdna zemljišča, s katerimi se gospodari, izključijo emisije toplogrednih plinov, ki so posledica naravnih motenj, ki presegajo povprečne emisije, ki jih povzročijo naravne motnje v obdobju 2001–2020, brez skrajnih statističnih odstopanj („raven naravnega ozadja“), izračunanih v skladu s tem členom in Prilogo VI.
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 5 a (novo)
5a.  Ocena učinkov mehanizma prilagodljivosti iz tega člena se vključi v poročilo iz člena 15.
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 12 a (novo)
Člen 12a
Komisija v letih 2027 in 2032 poroča o kumulativni bilanci emisij in odvzemov iz gozdnih zemljišč, s katerimi se gospodari v Uniji, pri čemer kot referenčno vrednost upošteva povprečne emisije in odvzeme v obdobju 1990–2009. Če je kumulativna bilanca negativna, Komisija pripravi predlog za nadomestilo in odštetje ustrezne količine emisij od emisij, dodeljenih državam članicam v skladu z Uredbo (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta1a.
__________________
1a Uredba (EU) .../... Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o zavezujočem letnem zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v državah članicah v obdobju 2021–2030 za trdno energetsko unijo in izpolnitev zavez iz Pariškega sporazuma ter o spremembi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o mehanizmu za spremljanje emisij toplogrednih plinov in poročanje o njih ter za sporočanje drugih informacij v zvezi s podnebnimi spremembami (UL L ..., ..., str. ...).
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 3, 5, 8, 10 in 13 se Komisiji podeli za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti].
2.  Pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov iz členov 3, 5, 8, 9, 10 in 13 se Komisiji podeli za nedoločen čas od [datum začetka veljavnosti].
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek -1 (novo)
Komisija v šestih mesecih po spodbujevalnem dialogu v okviru UNFCCC leta 2018 objavi sporočilo, v katerem oceni skladnost zakonodajnih aktov Unije na področju podnebja in energetike s cilji Pariškega sporazuma.
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1
Komisija do 28. februarja 2024, nato pa vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju te uredbe ter njenem prispevku k izpolnjevanju cilja zmanjšanja celotnih emisij toplogrednih plinov EU do leta 2030 in ciljev Pariškega sporazuma ter po potrebi poda predloge.
Komisija do 28. februarja 2024, nato pa vsakih pet let, Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o izvajanju te uredbe ter njenem prispevku k izpolnjevanju cilja zmanjšanja celotnih emisij toplogrednih plinov EU do leta 2030 in ciljev Pariškega sporazuma. Poročilu se po potrebi priložijo zakonodajni predlogi.

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0262/2017).

Pravno obvestilo