Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2057(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0267/2017

Predložena besedila :

A8-0267/2017

Razprave :

PV 13/09/2017 - 22
CRE 13/09/2017 - 22

Glasovanja :

PV 14/09/2017 - 8.8

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0354

Sprejeta besedila
PDF 355kWORD 62k
Četrtek, 14. september 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Posodobitev trgovinskega stebra pridružitvenega sporazuma med EU in Čilom
P8_TA(2017)0354A8-0267/2017

Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2017 Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje glede pogajanj o posodobitvi trgovinskega stebra pridružitvenega sporazuma med EU in Čilom (2017/2057(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Sporazuma o pridružitvi med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani in Republiko Čile na drugi strani, sklenjenega leta 2002, in njegovega trgovinskega stebra, ki je začel veljati 1. februarja 2003(1) (v nadaljevanju: pridružitveni sporazum),

–  ob upoštevanju izida šeste seje pridružitvenega sveta EU-Čile, ki je potekala aprila 2015(2),

–  ob upoštevanju končne izjave, ki jo je skupni posvetovalni odbor sprejel 5. oktobra 2016(3),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497) ter dokumentov Komisije o razmisleku iz maja 2017 o izkoriščanju globalizacije(4) in iz aprila 2017 o socialni razsežnosti Evrope(5),

–  ob upoštevanju sodb in mnenj Sodišča Evropske unije (C-350/12 P, 2/13, 1/09) in odločbe evropske varuhinje človekovih pravic z dne 6. januarja 2015, s katero je zaključila svojo preiskavo na lastno pobudo OI/10/2014/RA o obravnavanju zahtevkov za informacije in dostopu do dokumentov(6), ter mnenja 2/15 Sodišča Evropske unije z dne 16. maja 2017,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 3. februarja 2016 s priporočili Evropskega parlamenta Komisiji za pogajanja o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA)(7),

–  ob upoštevanju sprememb, ki jih je sprejel 4. julija 2017(8) o predlogu direktive o razkritju nekaterih informacij o davku na dohodek nekaterih podjetij in podružnic,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 5. julija 2016 o izvajanju priporočil Parlamenta iz leta 2010 o socialnih in okoljskih standardih, človekovih pravicah in družbeni odgovornosti gospodarskih družb(9) in z dne 25. novembra 2010 o mednarodni trgovinski politiki v okviru zahtev glede podnebnih sprememb(10),

–  ob upoštevanju študije parlamentarne raziskovalne službe z naslovom The effects of human rights related clauses in the EU-Mexico Global Agreement and the EU-Chile Association Agreement(11) (Učinki klavzul v zvezi s človekovimi pravicami v globalnem sporazumu med EU in Mehiko ter pridružitvenem sporazumu med EU in Čilom),

–  ob upoštevanju smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za večnacionalna podjetja, vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, tristranske deklaracije Mednarodne organizacije dela (MOD) o načelih za večnacionalna podjetja in socialno politiko ter agende MOD za dostojno delo,

–  ob upoštevanju Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja iz leta 2015 (Pariški sporazum), ki je začela veljati 4. novembra 2016(12) in ki jo je ratificiral tudi Čile,

–  ob upoštevanju skupne deklaracije skupnega parlamentarnega odbora EU-Čile z dne 3. novembra 2016(13),

–  ob upoštevanju člena 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter členov 8, 207(3) in 217 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju osnutka pogajalskih smernic, ki jih je Komisija sprejela 24. maja 2017,

–  ob upoštevanju članka o Čilu v letopisu mednarodne delovne skupine za vprašanja avtohtonih prebivalcev (IWGIA) z naslovom The Indigenous World 2016 (Avtohtoni svet 2016)(14),

–  ob upoštevanju členov 108(4) in 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za mednarodno trgovino (A8-0267/2017),

A.  ker je v strategiji „Trgovina za vse“ zapisano, da „[si mora] Komisija [...] prizadevati za politiko, ki koristi celotni družbi, spodbuja evropske in splošne standarde in vrednote poleg temeljnih gospodarskih interesov, hkrati pa bolj poudarja pomen trajnostnega razvoja, človekovih pravic, davčne utaje, varstva potrošnikov ter odgovorne in pravične trgovine“;

B.   ker sta EU in Čile tesni partnerici s skupnimi vrednotami in skupno zavezo za spodbujanje učinkovitega večstranskega trgovskega upravljanja in spoštovanja človekovih pravic ter skupne blaginje in varnosti v okviru svetovnega sistema, ki temelji na pravilih; ker je Unija tretja največja trgovinska partnerica Čila; ker je Čile pomemben akter v regiji in eno od najhitreje rastočih gospodarstev Južne Amerike v zadnjih desetletjih, prizadevanja za reforme v državi pa še vedno potekajo;

C.  ker je bil sedanji pridružitveni sporazum, vključno s trgovinskim stebrom, sklenjen leta 2002 in je bil zelo koristen za obe strani vse od začetka izvajanja leta 2003, tako da se je blagovna menjava podvojila, povečale pa so se tudi trgovina s storitvami in naložbe(15); kljub temu je treba upoštevati, da sta EU in Čile od tedaj sklenila več sodobnih in ambicioznih trgovinskih sporazumov;

D.  ker je EU v letu 2016 v Čile izvozila za več kot 8,6 milijarde EUR blaga, Čile pa je v EU izvozil blago v vrednosti 7,4 milijarde EUR; ker je leta 2015 vrednost trgovine s storitvami EU s Čilom znašala 3,8 milijarde EUR, vrednost trgovine s storitvami Čila z EU pa 2 milijardi EUR; ker je delež neposrednih tujih naložb EU v Čilu znašal 42,8 milijarde EUR(16);

E.  ker sedanji pridružitveni sporazum med drugim ne vključuje ločenih poglavij o naložbah, malih in srednjih podjetjih, pravicah intelektualne lastnine, energiji in vprašanjih spola in ker tudi ne vključuje poglavja o trgovini in trajnostnem razvoju, vključno z obveznostmi glede uveljavljanja delovnih in okoljskih standardov ter spodbujanjem dobre prakse na področjih, kot so družbena odgovornost podjetij ter zagotavljanje trajnosti;

F.  ker je treba pri pogajanjih EU o trgovini vedno ohraniti pravico in zmožnosti vlad, da zakonsko urejajo zadeve, ki so v javnem interesu, kot so varstvo in spodbujanje javnega zdravja, socialne storitve, socialno varstvo in varstvo potrošnikov, javno izobraževanje, varnost, okolje, dobrobit živali, javna morala, zasebnost in varstvo podatkov ter spodbujanje in varstvo kulturne raznolikosti;

G.  ker morajo vsa trgovinska pogajanja EU zagotavljati najvišje ravni socialnega in delovnega varstva ter varstva okolja, ki so jih dosegle pogodbenice, ter so lahko orodje za spodbujanje programa socialne pravičnosti in trajnostnega razvoja v EU in po vsem svetu; ker je treba posodobitev pridružitvenega sporazuma videti kot priložnost, da EU in njene države članice še naprej spodbujajo visoke skupne standarde in zaveze v svojih trgovinskih sporazumih, zlasti na področju pravic delavcev, varstva okolja, pravic potrošnikov in družbene blaginje; ker je Komisija napovedala razmislek o različnih načinih za izvrševanje teh zavez, pri čemer bo upoštevala tudi mehanizem, ki temelji na sankcijah;

H.  ker se je skupni posvetovalni odbor EU-Čile, sestavljen iz organizacij civilne družbe obeh strani, prvič sestal 4. in 5. oktobra 2016, da bi spremljal izvajanje veljavnega pridružitvenega sporazuma in pogajanja o njegovi posodobitvi, tako da bi usmerjal prispevek civilne družbe in spodbujal dialog in sodelovanje med EU in Čilom, ki presegata vladne poti; ker se velike zamude pri ustanovitvi skupnega posvetovalnega odbora ne smejo ponoviti pri posodobljenem sporazumu; ker mora potem, ko bo posodobljeni sporazum začel veljati, sodelovanje civilne družbe temeljiti na jasnih strukturah, uravnoteženem članstvu in mandatih za poročanje;

I.  ker sta bila EU in Čile vključena v večstranska pogajanja za nadaljnjo liberalizacijo trgovine s storitvami (TiSA);

J.  ker Čile ni država pogodbenica, temveč opazovalka Sporazuma Svetovne trgovinske organizacije (STO) o javnih naročilih, in ne sodeluje v večstranskih pogajanjih o sporazumu o okoljskih dobrinah;

K.  ker člen 45 pridružitvenega sporazuma EU-Čile iz leta 2002 v poglavju o sodelovanju vključuje določbe, po katerih mora sporazum „[prispevati] h krepitvi politik in programov, ki izboljšujejo, jamčijo in širijo enako udeležbo moških in žensk v vseh sektorjih političnega, gospodarskega, družbenega in kulturnega življenja“;

L.  ker je Čile država podpisnica čezpacifiškega partnerstva (TTP), katerega prihodnost se trenutno zdi negotova, in je podpisal sporazume o prosti trgovini z vsemi podpisnicami čezpacifiškega partnerstva ter na splošno velja za stabilnega in zanesljivega partnerja;

M.  ker je Čile leta 2010 kot prva južnoameriška država postal član Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter ima trden makroekonomski okvir;

N.  ker je treba izkoristiti čim več priložnosti, ki jih ponuja posodobitev trgovinskega stebra pridružitvenega sporazuma, na čim bolj vključujoč način za podjetja, zlasti za mala in srednja podjetja, in za državljane EU in Čila; ker je v zvezi s tem mogoče narediti še več, med drugim tudi z razširjanjem dostopnih informacij, ki bi lahko sprožile pomemben multiplikacijski učinek koristi za pogodbenice pridružitvenega sporazuma;

O.  ker ima Čile dvostranske sporazume o naložbah s 17 državami članicami EU, katerih vsebina ne odraža najnovejšega razvoja in dobre prakse v naložbeni politiki in ki bi bili po začetku veljavnosti sporazuma med Unijo in Čilom s poglavjem o naložbah nadomeščeni in bi prenehali veljati;

P.  ker nesorazmerno strogi pogoji iz čilske zakonodaje, ki jih morajo spoštovati ribiška plovila EU, tem plovilom preprečujejo uporabo pristaniških zmogljivosti v Čilu za izkrcanje, pretovarjanje, polnjenje goriva ali nakup ribolovnega orodja;

Q.  ker je trenutni izvozni vzorec Čila v močnem nasprotju z evropskim izvoznim vzorcem, saj v čilskem vzorcu močno prevladuje izvoz surovin, kot so baker, sadje in zelenjava;

1.  Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje (ESZD) priporoča,:

   (a) naj zagotovijo, da bo Evropski parlament prejel popolne, takojšnje in točne informacije v vsem času trajanja pogajanj zaradi njegove vloge pri odločanju o izdaji soglasja za sklenitev posodobljenega pridružitvenega sporazuma s Čilom, tudi trgovinskega stebra sporazuma; naj se zavedajo, da so pridružitveni sporazumi, sklenjeni v skladu s členom 217 PDEU, sicer mešane narave in zajemajo področja, ki presegajo skupno trgovinsko politiko, vendar je po mnenju Sodišča Evropske unije glede sporazuma o prosti trgovini med EU in Singapurjem potreben temeljit premislek o poti naprej za posodobitev pridružitvenega sporazuma med EU in Čilom, da se ločijo in ohranijo izključne in deljene pristojnosti na področju trgovine in da se v celoti spoštuje delitev pristojnosti med Unijo in njenimi državami članicami med celotnim procesom pogajanj kot tudi zaradi podpisa in sklenitve sporazumov; naj zato sklenejo ločena sporazuma, ki bosta jasno razlikovala med trgovinskim in naložbenim sporazumom, ki bo vseboval le vprašanja v izključni pristojnosti Unije, in drugi sporazum, ki bo zajemal subjekte, katerih pristojnosti so deljene z državami članicami;
   (b) naj upoštevajo, da sta EU in Čile od začetka veljavnosti njunega dvostranskega pridružitvenega sporazuma sklenila več sodobnih, ambicioznih in celovitih trgovinskih sporazumov in da pridružitveni sporazum še vedno ne obravnava številnih področij, ki so pomembna za zagotavljanje skupne rasti, enakih možnosti, dostojnih delovnih mest in trajnostnega razvoja, vključno s spoštovanjem in spodbujanjem delovnih in okoljskih standardov, dobrobiti živali ter enakosti med spoloma v korist državljanov obeh strani;
   (c) naj se zavedajo pomena in nujnosti prizadevanj za posodobitev pridružitvenega sporazuma EU-Čile, da se upošteva gospodarski in politični razvoj zadnjih 15 let, zlasti njegove trgovinske komponente, v duhu vzajemnosti, vzajemne koristi in ravnotežja, ter naj upoštevajo stalno podporo posodobitvi, ki jo je izrazil skupni parlamentarni odbor EU-Čile, ter dejstvo, da je skupni posvetovalni odbor pozdravil korake k posodobitvi;
   (d) naj spomnijo, da se je o globalizaciji in trgovinski politiki pred kratkim intenzivno razpravljalo v Evropi in drugod zaradi morebitne neenakomerne razporeditve dobičkov; naj upoštevajo, da je treba predvideti trende in možne posledice, zagotoviti bolj vključujočo razporeditev koristi, ki jih prinaša trgovina, ter ponuditi ustrezno zaščito tistim, ki nimajo koristi od sporazuma in ki so v tem procesu morda v slabšem položaju; zato naj razvijejo ukrepe politik predvsem na nacionalni ravni pa tudi na ravni Unije na drugih področjih, ki presegajo določbe samih trgovinskih sporazumov, vse od industrijske, fiskalne in socialne politike;
   (e) naj opozarjajo na pomen večstranskih programov in na to, da nobena dvostranska pogajanja ne smejo ogroziti namere o večstranskem doseganju napredka; naj upoštevajo, da bi morali okrepljeni dvostranski odnosi in skupno sodelovanje med EU in Čilom spodbuditi tudi večje sodelovanje in sinergije med pogodbenicami v mnogostranskih in večstranskih okoliščinah; v zvezi s tem naj spodbujajo polno sodelovanje Čila v pogajanjih za sporazum STO o okoljskih dobrinah in revidirani sporazum STO o javnih naročilih;
   (f) naj v središče procesa posodobitve postavijo vrednote in nadaljujejo prakso vključevanja klavzule o človekovih pravicah, kot je običajno pri vseh pridružitvenih sporazumih;
   (g) naj zagotovijo, da bo posodobljeni pridružitveni sporazum skozi celotno besedilo izrecno in nedvomno zagotavljal pravico pogodbenic, da sprejemajo in uporabljajo svoje zakone in predpise v javnem interesu za uresničevanje legitimnih ciljev javne politike, kot so varstvo in spodbujanje človekovih pravic, vključno z dostopom do vode, javno zdravje, socialne storitve, javno izobraževanje, varnost, okolje, javna morala, socialno varstvo ali varstvo potrošnikov, zasebnost in varstvo podatkov ter spodbujanje in zaščita kulturne raznolikosti; naj zagotovijo, da vlagatelji z nobeno zahtevo ne bodo mogli ogroziti teh ciljev; naj glede tega poudarijo, da sporazumi EU o prosti trgovini niso namenjeni omejevanju legitimnih interesov Unije, njenih držav članic ali podzveznih organov na področju zakonskega urejanja v javnem interesu;
   (h) naj si pri pogajanjih o trgovini z blagom prizadevajo za ambiciozno izboljšanje v zvezi z dostopom do trga za vse tarifne postavke in odpravijo nepotrebne ovire, tudi glede dostopa plovil EU do pristaniških zmogljivosti, obenem pa spoštujejo številne občutljive kmetijske proizvode in industrijske izdelke, ki bi morali biti deležni ustrezne obravnave, na primer s tarifnimi kvotami, ustreznimi prehodnimi obdobji ali, po potrebi, popolnimi izključitvami; naj vključijo uporabno in učinkovito dvostransko zaščitno klavzulo, ki bo omogočala začasno opustitev preferencialov, če bo zaradi začetka veljavnosti posodobljenega pridružitvenega sporazuma povečan uvoz povzročil ali grozil, da bo povzročil, hudo škodo občutljivim sektorjem;
   (i) naj v svoje pogajalske smernice vključijo cilj poenostavitve pravil o poreklu in carinskih postopkov, da bi jih prilagodili realnosti vse bolj zapletenih globalnih vrednostnih verig; naj zagotovijo, da bo posodobljeni pridružitveni sporazum vključeval določbe in ukrepe proti goljufijam ter zaveze za standardizacijo carinskih pravil in praks, da bi povečali preglednost, učinkovitost, pravno varnost in sodelovanje med carinskimi organi, obenem pa posodobili in poenostavili postopke, kot je zapisano v Sporazumu STO o olajševanju trgovine in revidirani Kjotski konvenciji;
   (j) naj pri trgovini s storitvami upoštevajo, da potencial storitvenega sektorja v veljavnem pridružitvenem sporazumu ni povsem izkoriščen in da bi bilo treba v posodobljenem pridružitvenem sporazumu obravnavati nepotrebne ovire pri dostopu do trga in nacionalno obravnavo; naj upoštevajo, da je treba zaveze podati na podlagi Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami in da je treba pravila posodabljati po potrebi, glede na nov razvoj; naj izključijo avdiovizualne storitve iz področja uporabe sporazuma; naj zagotovijo in izrecno predvidijo, da posodobljeni pridružitveni sporazum pogodbenicam ne bo onemogočil opredeljevanja, urejanja, zagotavljanja in podpiranja javnih služb v javnem interesu, da od vlad v nobenem primeru ne bo zahteval privatizacije služb, niti jim ne bo onemogočil, da nudijo javne storitve, ki so jih prej zagotavljali zasebni ponudniki, ali da ponovno uvedejo javni nadzor nad službami, ki so jih vlade v preteklosti privatizirale, niti jim ne bo onemogočil širitve obsega storitev, ki jih nudijo javnosti, z izključitvijo klavzul, določb ali obveznosti, ki bi nižale potrebno prožnost, da bi sedanje in prihodnje storitve splošnega ekonomskega interesa spadale ponovno pod javni nadzor;
   (k) naj zagotovijo, da bodo v posodobljenem sporazumu določeni koraki, potrebni za večjo regulativno preglednost in vzajemno priznavanje, vključno z določbami za zagotavljanje nepristranskosti in spoštovanja najvišjih standardov varstva, kar zadeva zahteve, kvalifikacije in dovoljenja, ter naj v zvezi s tem predvidijo institucionalne mehanizme za posvetovanje, ki vključujejo različne deležnike, kot so mala in srednja podjetja in organizacije civilne družbe;
   (l) naj pri oblikovanju zavez za lajšanje vstopa in bivanja fizičnih oseb, ki prihajajo zaradi poslovnih namenov, zagotovijo, da bodo tuji ponudniki storitev spoštovali socialno in delovno zakonodajo EU in držav članic ter veljavne kolektivne pogodbe, če imajo delavci korist od zavez iz načina 4;
   (m) naj zagotovijo, da bosta ambiciozno regulativno sodelovanje in harmonizacija standardov ostala prostovoljna, pri čemer se bo spoštovala avtonomija regulativnih organov; sodelovanje in harmonizacija morata temeljiti na okrepljeni izmenjavi informacij in upravnem sodelovanju, namenjenem opredeljevanju nepotrebnih ovir in upravnih bremen, pri čemer se mora ohranjati previdnostno načelo; naj opozarjajo, da mora regulativno sodelovanje koristiti upravljanju svetovnega gospodarstva z okrepljeno konvergenco in sodelovanjem na področju mednarodnih standardov, s čimer se zagotovi najvišja raven varstva potrošnikov, okolja in delavcev ter socialnega varstva;
   (n) naj upoštevajo, da mora posodobljeni pridružitveni sporazum vključevati bonitetne izjeme za finančne storitve na podlagi tistih iz celovitega gospodarskega in trgovinskega sporazuma med EU in Kanado (CETA), da se zagotovi manevrski prostor in bodo lahko pogodbenice regulirale svoj finančni in bančni sektor in tako zagotovile stabilnost in integriteto finančnega sistema; naj vključijo zaščitne ukrepe in splošne izjeme za pretok kapitala in plačila, ki se bodo uporabljali v primeru, da bi zaradi pretoka kapitala in plačil nastale resne težave ali nevarnost resnih težav za neovirano delovanje gospodarske in monetarne unije ali bilance plačil EU;
   (o) naj vključijo določbe o dobrem davčnem upravljanju in standarde preglednosti, ki ponovno potrjujejo zavezanost pogodbenic k izvajanju mednarodnih standardov v boju proti davčnim goljufijam, izogibanju davkom in utaji davkov, zlasti priporočil OECD o eroziji davčne osnove in preusmerjanju dobička, ki vključujejo zahteve za samodejno izmenjavo informacij in vzpostavljanje javnih registrov dejanskega lastništva poslovnih trustov in konkretne določbe iz poglavij o finančnih storitvah, pretoku kapitala in ustanavljanja podjetij, da se izključi neodkrito davčno načrtovanje, ki ga uporabljajo korporacije;
   (p) naj opozarjajo, da korupcija spodkopava človekove pravice, enakost, socialno pravičnost, trgovino in pošteno konkurenco ter preprečuje gospodarsko rast; naj se pogodbenice izrecno zavežejo, da se bodo, s pomočjo vključitve posebnega poglavja, v katerem bodo navedene jasne in stroge zaveze ter ukrepi, borile proti vsem oblikam korupcije in izvajale mednarodne standarde ter večstranske konvencije proti korupciji;
   (q) naj upoštevajo, da so lahko tudi stroge določbe o odpiranju trgov javnih naročil, ki spodbujajo načelo najugodnejše ponudbe in vključujejo socialna, okoljska, in inovativna merila, poenostavljene postopke in preglednost za ponudnike, vključno z učinkovitim dostopom za ponudnike iz drugih držav, učinkovito orodje za boj proti korupciji in spodbujanje integritete v javni upravi, obenem pa davkoplačevalcem zagotavljajo stroškovno učinkovitost; naj v posodobljenem pridružitvenem sporazumu zagotovijo izboljšan dostop do trgov javnih naročil, tudi na podcentralni ravni, in pregledne postopke, ki bodo temeljili na nacionalni obravnavi, nepristranskosti in pravičnosti;
   (r) naj zagotovijo, da bo naložbena politika zajemala dobro upravljanje in spodbujanje naložb, ter naj razvijejo in jamčijo obveznosti vlagateljev, pri tem pa izboljšajo njihovo varstvo;
   (s) naj zagotovijo, da bodo pogajalske smernice Komisiji narekovale, naj izpogaja sodobno poglavje o naložbah, pri tem pa upošteva dobro mednarodno prakso, kot sta okvir naložbene politike za trajnostni razvoj Konference OZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) ter najnovejše mnenje Sodišča Evropske unije o sporazumu o prosti trgovini med EU in Singapurjem;
   (t) naj si prizadevajo za potrebno mednarodno reformo sistema za reševanje sporov; naj pridobijo zaveze vseh strani, da bodo prednostno obravnavali dostop do pristojnih sodišč in nadomestili mehanizem za reševanje sporov med vlagateljem in državo z javnim sistemom sodišča za naložbe, ki bo imel pritožbeni mehanizem, stroga pravila o navzkrižju interesov in izvršljiv kodeks ravnanja; naj upoštevajo obveznosti vlagateljev in ohranijo pravico do zakonodajnega urejanja, da se dosežejo legitimni cilji javne politike, kot so tisti, ki se nanašajo na zdravje in oskrbo z vodo, pa tudi na varstvo delavcev in okolja; naj si prizadevajo za preprečevanje neupravičenih tožb in vključijo vsa demokratična postopkovna jamstva, kot so pravica do nediskriminatornega dostopa do pravnega varstva (zlasti za mala in srednja podjetja), neodvisnost sodstva, preglednost in odgovornost, obenem pa naj si prizadevajo za vzpostavitev večstranskega sodišča za naložbe;
   (u) naj zagotovijo, da bo posodobljeni pridružitveni sporazum vseboval trdno in ambiciozno poglavje o trgovini in trajnostnem razvoju, ki bo vključevalo zavezujoče in izvršljive določbe, za katere se bodo uporabljali primerni in učinkoviti mehanizmi za reševanje sporov, ki med drugimi metodami za izvršbo upoštevajo mehanizem, temelječ na sankcijah, in ki bodo socialnim partnerjem ter civilni družbi omogočali primerno sodelovanje; naj upoštevajo, da bi to poglavje med drugim moralo zajemati zavezo pogodbenic, da bodo v svojih nacionalnih zakonih in predpisih sprejele in ohranile načela, zapisana v ključnih konvencijah MOD, ter učinkovito izvajale posodobljene instrumente MOD, zlasti konvencije o upravljanju, agendo za dostojno delo, Konvencijo MOD št. 169 o pravicah domorodnih ljudstev, Konvencijo o enakih možnostih delavcev in delavk in njihovem enakem obravnavanju, Konvencijo o delavcih v gospodinjstvu ter Konvencijo o delavcih z družinskimi obveznostmi, delovne standarde za delavce migrante, družbeno odgovornost podjetij, vključno z upoštevanjem sektorskih smernic OECD in vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter postopek, s katerim se socialnim partnerjem in civilni družbi iz skupnega posvetovalnega odbora omogoča sprožitev posvetovanj na vladni ravni;
   (v) naj glede na napredek, ki ga je Čile dosegel v dvostranskih trgovinskih pogajanjih z Urugvajem in Kanado, zagotovijo, da bodo pogodbenice vključile posebno poglavje o trgovini in enakosti spolov ter opolnomočenju žensk, ki bo presegalo upoštevanje mednarodnih človekovih pravic, delovnih in socialnih standardov ter njihovega spoštovanja s strani pogodbenic, in predvidijo aktivne ukrepe, namenjene izboljšanju možnosti, da bi priložnosti iz pridružitvenega sporazuma koristile ženskam; naj določijo ukrepe, ki bodo med drugim namenjeni boljšemu usklajevanju poklicnega in družinskega življenja ter dostopu do socialnih in zdravstvenih storitev; naj med drugim zagotovijo, da se bodo pogodbenice zavezale k zbiranju razčlenjenih podatkov, ki bodo omogočali temeljito predhodno in naknadno analizo učinka posodobljenega pridružitvenega sporazuma na enakost spolov; naj si prizadevajo za okrepljeno sodelovanje ženskih podjetij (zlasti mikropodjetij ter malih in srednjih podjetij) pri javnem naročanju na podlagi izkušenj čilskega ministrstva za enakost spolov, ki je leta 2015 vzpostavilo podporni program za krepitev sodelovanja podjetnic kot ponudnic na trgu javnih naročil „Chile Compras“; naj podprejo internacionalizacijo ženskih podjetij in sodelovanje žensk v priložnostih iz načina 4; naj zagotovijo, da bo strokovno znanje s področja enakosti spolov vključeno v pogajalskih skupinah in v redne razprave o izvajanju tega poglavja v okviru skupnega posvetovalnega odbora, ki bi moral zajemati tudi organizacije, ki spodbujajo enakost spolov;
   (w) naj vključijo tudi izčrpno poglavje o mikropodjetjih ter malih in srednjih podjetjih, v katerem bodo predvideni znaten napredek v smislu lajšanja trgovine, odprave trgovinskih ovir in nepotrebnih upravnih bremen, pa tudi aktivni ukrepi, namenjeni temu, da se zagotovi zadostna uporabnost ustvarjenih možnosti in se o njih obvesti vse glavne in morebitne akterje (tj. z vzpostavitvijo enotnih okenc, namenskih spletnih mest in objavo sektorskih priročnikov z informacijami o postopkih in novih priložnostih za trgovino in naložbe);
   (x) naj vključijo energetsko poglavje, ki bi med drugim pokrilo energijo iz obnovljivih virov in surovine; naj priznajo pomen izvajanja večstranskih okoljskih sporazumov, zlasti Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah, naj vključijo določbe v zvezi s trgovino in zaveze za sodelovanje v mednarodnih instrumentih, pogajanjih in trgovinskih in okoljskih politikah, ki se medsebojno podpirajo in ustrezajo ciljem krožnega gospodarstva, vključno z zavezami za zeleno rast, ter naj podpirajo in še naprej spodbujajo trgovino in naložbe v okoljske dobrine in storitve ter energijo iz obnovljivih virov, pa tudi podnebju prijazne tehnologije;
   (y) naj sprejmejo pogajalske smernice, ki bi okrepile določbe o dobrobiti živali, vključene v veljavnem pridružitvenem sporazumu, z vzpostavitvijo učinkovitega dvostranskega sodelovanja na tem področju in pogojni liberalizaciji, ko je dobrobit živali ogrožena v proizvodnji nekaterih proizvodov;
   (z) naj sprejmejo pogajalske smernice, ki bodo navajale zahteve za obravnavo izvrševanja konkurenčnega prava, določbe o sanitarnih in fitosanitarnih ukrepih ter odražale načela preglednosti, postopkovne pravičnosti in nediskriminacije ter pravila v zvezi s subvencijami;
   (aa) naj upoštevajo, da mora vsak trgovinski sporazum vključevati blaginjo potrošnikov kot enega od splošnih ciljev, in naj zagotovijo, da se bodo pogodbenice s pridružitvenim sporazumom zavezale k upoštevanju najvišjih mednarodnih standardov na področju varstva potrošnikov in zaščite, in razvijale skladne dobre prakse, zlasti kar zadeva varstvo potrošnikov na področju finančnih storitev, označevanja izdelkov in elektronskega trgovanja;
   (ab) naj sprejmejo, da morajo pogajanja prinesti močne in izvršljive določbe, ki bodo zajemale priznavanje in varstvo pravic vseh oblik intelektualne lastnine, tudi ambiciozne določbe o geografskih označbah, ki bodo temeljile na tistih iz veljavnega pridružitvenega sporazuma, s čimer bi zagotovili boljši dostop do trga, izboljšano izvajanje in možnost dodajanja novih geografskih označb; naj zagotovijo, da bo spremenjeni pridružitveni sporazum vključeval poglavje o pravicah intelektualne lastnine, ki bo zagotovilo potrebno prožnost in določbe v zvezi s pravicami intelektualne lastnine, da se ne ogrozi dostop do cenovno dostopnih, osnovnih zdravil in zdravljenja v okviru nacionalnih programov javnega zdravja; naj zagotovijo, da bo to poglavje preseglo določbe Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine;
   (ac) naj zagotovijo, da bodo pogodbenice zagotavljale kar najvišjo možno raven preglednosti in udeležbe, pri čemer je treba zagotoviti uresničitev pogajalskih ciljev, in da bo to vključevalo stalne dialoge na podlagi ustreznih informacij z vsemi vpletenimi stranmi, kar zajema deležnike, kot so podjetja in sindikati, civilno družbo in tudi predstavnike domorodnih ljudstev; naj v zvezi s tem sistematično vključujejo pristojne parlamentarne organe, zlasti skupni parlamentarni odbor EU-Čile in skupni posvetovalni odbor, skozi ves življenjski cikel pridružitvenega sporazuma od pogajanj do izvajanja in ocenjevanja, ter naj pri fazi izvajanja podprejo oblikovanje uradnega čilskega institucionalnega organa za sodelovanje civilne družbe, ki bo odražal pluralizem čilske družbe in posebno pozornost namenil domorodnim ljudstvom; naj v ta namen brez spodkopavanja pogajalske strategije EU skupaj s Čilom zagotovijo, da bodo vse ustrezne informacije objavljene na širši javnosti čim bolj dostopen način, tudi v obliki informativnih biltenov, prevedenih v španščino kot skupni uradni jezik;
   (ad) naj upoštevajo pozive Parlamenta k javnemu dostopu do mandatov za trgovinska pogajanja in pogajalske smernice za posodobitev pridružitvenega sporazuma objavijo takoj, ko bodo sprejete;
   (ae) naj zagotovijo, da bo pridružitveni sporazum zagotovil mehanizme, potrebne za njegovo spoštovanje med izvajanjem v praksi, vključno s sodobnim in učinkovitim mehanizmom za reševanje sporov med državami;

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Čile.

(1) UL L 352, 30.12.2002, str. 3.
(2) Sporočilo Sveta za javnost 197/15, 21.4.2015.
(3) http://www.eesc.europa.eu/?i=portal.en.events-and-activities-eu-chile-jcc-01-declaration
(4) https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/reflection-paper-globalisation_sl.pdf
(5) https://ec.europa.eu/commission/sites/beta-political/files/reflection-paper-social-dimension-europe_sl.pdf
(6) https://www.ombudsman.europa.eu/sl/cases/decision.faces/en/58668/html.bookmark
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0041.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0284.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0298.
(10) UL C 99 E, 3.4.2012, str. 94.
(11) http://www.europarl.europa.eu/thinktank/en/document.html?reference=EPRS_STU%282017%29558764
(12) http://unfccc.int/files/essential_background/convention/application/pdf/english_paris_agreement.pdf
(13) http://www.europarl.europa.eu/cmsdata/113103/1107500EN.pdf
(14) http://www.iwgia.org/publications/search-pubs?publication_id=740
(15) http://ec.europa.eu/trade/policy/countries-and-regions/countries/chile/
(16) http://trade.ec.europa.eu/doclib/docs/2006/september/tradoc_113364.pdf

Pravno obvestilo