Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2015/2041(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0133/2017

Predložena besedila :

A8-0133/2017

Razprave :

PV 11/09/2017 - 23
CRE 11/09/2017 - 23

Glasovanja :

PV 14/09/2017 - 8.13
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0358

Sprejeta besedila
PDF 292kWORD 61k
Četrtek, 14. september 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Preglednost, odgovornost in integriteta v institucijah EU
P8_TA(2017)0358A8-0133/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2017 o preglednosti, odgovornosti in integriteti v institucijah EU (2015/2041(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 15. aprila 2014 o spremembi medinstitucionalnega sporazuma o registru za preglednost(1),

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti členov 9 in 10,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. maja 2008 o pripravi okvira za dejavnosti zastopnikov interesov (lobistov) v institucijah Evropske unije(2),

–  ob upoštevanju sklepa Komisije z dne 25. novembra 2014, da se ne bo sestajala z neregistriranimi lobisti in bo objavljala informacije o srečanjih, namenjenih lobiranju,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 11. marca 2014 o dostopu javnosti do dokumentov (člen 104(7)) v obdobju 2011–2013(3),

–  ob upoštevanju načel preglednosti in integritete pri lobiranju Konvencije Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD),

–  ob upoštevanju svojega sklepa z dne 13. decembra 2016 o splošni reviziji Poslovnika Parlamenta(4),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ustavne zadeve ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za pravne zadeve in Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (A8-0133/2017),

A.  ker „Unija pri vseh svojih dejavnostih upošteva načelo enakosti svojih državljanov, ki so deležni enake obravnave s strani njenih institucij“ (člen 9 PEU); ker ima vsak državljan „pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije“ in se „odločitve [...] sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani“ (člen 10(3) PEU, podobno pa je določeno v njeni uvodni izjavi 13 in v členih 1(2) in 9); ker „institucije, organi, uradi in agencije Unije zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotovitve sodelovanja civilne družbe pri svojem delu kar najbolj upoštevajo načelo javnosti delovanja“ (člen 15(1) PDEU);

B.  ker so institucije EU že dosegle napredek pri zagotavljanju večje odprtosti ter so večinoma že prehitele nacionalne in regionalne politične institucije na področju preglednosti, odgovornosti in integritete;

C.  ker je dialog med oblikovalci zakonodaje in družbo bistveni element demokracije, tudi zastopanje interesov, ustrezno zastopanje različnih interesov v zakonodajnem procesu pa poslancem zagotavlja informacije in znanje ter je bistveno za pravilno delovanje pluralističnih družb;

D.  ker si morajo institucije EU zaradi vse večjega razkoraka med EU in njenimi državljani ter potrebe po večjem zanimanju medijev za EU prizadevati za čim večje standarde preglednosti, odgovornosti in integritete; ker so ta načela ključni in dopolnilni elementi za spodbujanje dobrega upravljanja v institucijah EU ter zagotavljanje večje odprtosti delovanja EU in njenega procesa odločanja, to pa bi morala biti vodilna načela kulture v institucijah EU;

E.  ker je zaupanje državljanov v institucije EU bistveno za demokracijo, dobro upravljanje in učinkovito oblikovanje politik; ker je treba odpraviti pomanjkljivosti glede odgovornosti v EU in preiti na oblike nadzora z večjo stopnjo sodelovanja, pri čemer bo hkrati zagotovljen demokratični nadzor, kontrola in revizijske dejavnosti, pa tudi večja preglednost;

F.  ker lahko nepregledno in enostransko zastopanje interesov privede do tveganja korupcije ter bistveno ogrozi ter resno omaja integriteto oblikovalcev politike in javno zaupanje v institucije EU; ker ima korupcija znatne finančne posledice ter resno ogroža demokracijo, pravno državo in javne naložbe;

G.  ker je treba v pravnem aktu kot novi podlagi za obvezni register za preglednost pravno opredeliti dejavnosti s področja registra, kar bi prispevalo k razjasnitvi veljavnih dvoumnih opredelitev in razlag preglednosti, integritete in odgovornosti;

H.  ker so nekatere države članice že vzpostavile nacionalne registre za preglednost;

I.  ker imajo v skladu z zahtevo glede preglednosti iz člena 15(3) PDEU v povezavi s členom 42 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter uveljavljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije vsi državljani Unije pravico dostopa do dokumentov institucij, organov in agencij Unije(5);

Čim bolj zavezujoč register za preglednost

1.  pozdravlja sklep predsedstva, da bo od svojih upravnih služb zahteval oblikovanje obrazca, ki ga bodo pri pripravi prostovoljne uporabe zakonodajne sledi uporabljali vsi poročevalci in pripravljavci mnenj ter v njem navedli, s katerimi zastopniki interesov in organizacijami so se posvetovali; meni, da bi moral biti ta obrazec na voljo tudi kot orodje IT;

2.  želi opomniti na revizijo svojega poslovnika 13. decembra 2016, v skladu s katero se morajo poslanci sistematično omejiti na srečanja samo s tistimi zastopniki interesov, ki so registrirani v registru za preglednost, ter poziva k vključitvi srečanj med zastopniki interesov in generalnimi sekretarji, generalnimi direktorji ter generalnimi sekretarji političnih skupin; poziva poslance in njihovo osebje, naj preverijo, ali so zastopniki interesov, s katerimi se nameravajo sestati, vpisani v register, v nasprotnem primeru pa naj jih pozovejo, naj to storijo čim prej pred srečanjem; poziva Svet, naj uvede podobno določbo, ki bo zajemala stalna predstavništva; meni, da je treba od registriranih subjektov zahtevati predložitev dokumentov kot dokazilo, da so informacije, ki jih predložijo, točne;

3.  želi opozoriti na opredelitev „srečanja s predstavniki interesov“ iz odločitve Komisije z dne 25. novembra 2014 o objavi srečanj; želi opozoriti na določbe o tem, kakšnih informacij v skladu z Uredbo (ES) št. 1049/2001 ni treba razkriti; meni, da se določbe o teh srečanjih ne bi smele omejevati na „dvostranska“ srečanja ter da bi morale zajemati srečanja z mednarodnimi organizacijami;

4.  meni, da bi morali poročevalci, poročevalci v senci in predsedniki odborov s pomočjo zakonodajne sledi objaviti srečanja z zastopniki interesov, ki sodijo na področje uporabe registra za preglednost, glede dosjejev v njihovi pristojnosti, vse izjeme pa bi morale varovati življenje in svobodo obveščevalcev, ki ravnajo v dobri veri;

5.  poziva svoje predsedstvo, naj zagotovi, da bodo lahko poslanci na svojih profilih na spletni strani Parlamenta objavljali informacije o srečanjih z zastopniki interesov;

6.  poziva Komisijo, naj med vse ustrezne službe (od vodij oddelka in naprej) razširi prakso sestajanja zgolj z organizacijami ali samozaposlenimi osebami, ki so vpisane v register za preglednost;

7.  poziva Komisijo, naj objavi informacije o srečanjih vseh ustreznih uslužbencev Komisije, ki so vključeni v oblikovanje politike, z zunanjimi organizacijami, pri čemer je treba upoštevati ustrezna pravila o varstvu podatkov; meni, da bi bilo treba za drugo osebje, prisotno na teh srečanjih, navesti naziv oddelka ali službe;

8.  podpira poziv Komisije institucijam EU in njihovim uslužbencem, pa tudi agencijam, naj na svoje prireditve ne vabijo govorcev, ki niso registrirani zastopniki interesov v registru za preglednost, naj ne nudijo pokroviteljstva za takšne prireditve oziroma naj jih ne organizirajo v prostorih institucij EU ter neregistriranim zastopnikom interesov ne dovolijo, da bi sodelovali v svetovalnih organih Komisije;

9.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vse informacije o zastopanju interesov v institucijah EU, izjavah o interesih, potrjenih nasprotjih interesov in strokovnih skupinah zlahka javno dostopne na spletu po načelu vse na enem mestu;

10.  spodbuja Komisijo, naj oblikuje ukrepe za boljšo uravnoteženost z okrepitvijo premalo zastopanih interesov;

11.  meni, da imajo poslanci Evropskega parlamenta, ki so imenovani za poročevalce, poročevalce v senci ali predsednike odborov, glede na svojo vlogo v zakonodaji EU posebno odgovornost, da so pregledni glede stikov z zastopniki interesov;

12.  meni, da bi morali subjekti, vpisani v register za preglednost, v skladu s pravili pravočasno posodobiti register glede izdatkov za dejavnosti s področja registra, če ti izdatki presegajo raven, ki je določena za ustrezno kategorijo;

13.  meni, da bi morali vsi subjekti, vpisani v register, v registru za preglednost objaviti seznam vseh donatorjev in zneske njihovih donacij, ki presegajo 3000 EUR, pri tem pa navesti tip in vrednost posameznih donacij v ustreznem letu; posamezne donacije v vrednosti nad 12.000 EUR je treba nemudoma prijaviti;

14.  ponovno poziva, kot je prvič že dolgo nazaj, k dopolnitvi registra za preglednost EU s pravnim aktom, če ni mogoče, da bi zapolnili vse vrzeli in z medinstitucionalnim sporazumom vzpostavili register, ki bi bil v celoti obvezujoč za vse zastopnike interesov; meni, da bi lahko v predlogu tega pravnega akta upoštevali napredek, dosežen s spremembami medinstitucionalnega sporazuma in kodeksa ravnanja Parlamenta; želi opomniti Komisijo, da je v svojem sklepu z dne 15. aprila 2014 pozval k oblikovanju ustreznega zakonodajnega predloga o obveznem registru za preglednost, ki naj bi ga v skladu s členom 352 PDEU podala do konca leta 2016;

15.  znova poziva Svet, tudi njegova pripravljalna telesa, naj čim prej pristopijo k registru za preglednost; poziva vse države članice, naj uvedejo zakonodajo za okrepitev preglednosti zastopanja interesov; poziva države članice, naj sprejmejo pravila, v skladu s katerimi bi morali zastopniki interesov zagotoviti preglednost, če želijo na podlagi stikov z nacionalnimi politiki in javno upravo vplivati na evropsko zakonodajo;

Preglednost, odgovornost in integriteta pri obravnavanju zastopnikov interesov

16.  želi opomniti na svojo odločitev z dne 13. decembra 2016 o odvzemu privilegijev tistim, ki ne želijo sodelovati v preiskavah ali zaslišanjih in sejah odborov za ugotavljanje dejstev; poziva Komisijo, naj dodatno spremeni kodeks ravnanja za registrirane subjekte, da bi jih spodbudila k temu, da bodo na teh zaslišanjih ali sejah odborov v dobri veri zagotavljali informacije, ki niso pomanjkljive ali zavajajoče; meni, da bi bilo treba subjektom, vpisanim v register za preglednost, na podlagi kodeksa ravnanja prepovedati zaposlovanje posameznikov ali organizacij, ki prikrivajo interese ali subjekte, ki jim služijo;

17.  meni, da bi morali strokovne svetovalne službe, odvetniške pisarne in samozaposleni svetovalci navesti točen obseg dejavnosti s področja uporabe registra, pri čemer utegne nekatere posameznike pri izpolnjevanju zahtev iz registra za preglednost ovirati nacionalna zakonodaja v nekaterih državah članicah;

18.  vztraja, da bi morali registrirani subjekti, vključno z odvetniškimi pisarnami in svetovalnimi podjetji, v registru za preglednost prijaviti vse stranke, za katere izvajajo zastopniške dejavnosti s področja uporabe registra za preglednost; pozdravlja sklepe posameznih odvetniških zbornic, ki priznavajo razlike med dejavnostmi odvetnikov, povezanimi s sodiščem, in drugimi dejavnostmi s področja uporabe registra za preglednost; poziva Svet odvetniških združenj Evrope, naj svoje člane spodbuja k sprejetju podobnih ukrepov, pri čemer utegne nekatere posameznike pri izpolnjevanju zahtev iz registra za preglednost ovirati nacionalna zakonodaja v nekaterih državah članicah;

19.  ugotavlja, da so v nekaterih državah članicah sprejete zakonske določbe o pravilih za opravljanje poklica, ki zlasti odvetniškim pisarnam objektivno preprečujejo, da bi se vpisale v register za preglednost in pri tem razkrile informacije o svojih strankah, zahtevane v skladu z registrom; obenem pa vidi precejšnje tveganje, da bi utegnile biti takšne zakonske določbe predmet zlorab zaradi izogibanja objave informacij, potrebnih za pravilen vnos; v zvezi s tem pozdravlja vidno pripravljenost odvetniških združenj za partnersko sodelovanje, da bi v interesu njihovega poklica tovrstno nerazkritje informacij omejili izključno na primere, ki jih objektivno dovoljuje zakon; poziva Komisijo in predsednika Evropskega parlamenta, naj to pripravljenost udejanjita ter rezultat čim prej preneseta v spremenjeni sporazum;

20.  poziva predsedstvo, naj v skladu s členom 15 PDEU in členom 11 PEU zahteva, da se neregistrirane organizacije ali posamezniki, ki opravljajo dejavnosti s področja uporabe registra, pred odobritvijo vstopa v prostore Parlamenta vpišejo register za preglednost; meni, da ta zahteva ne bi smela veljati za skupine obiskovalcev; poudarja, da bi moral imeti Parlament, ki zastopa evropske državljane, politiko odprtih vrat do državljanov in da ne bi smeli ustvarjati nepotrebnih ovir, zaradi katerih morda državljani ne bi želeli obiskovati Parlamenta;

21.  obžaluje, ker je bila po navedbah organizacije Transparency International več kot polovica vnosov v register dejavnosti lobistov EU v letu 2015 netočna, nepopolna ali brezpredmetna;

22.  poziva svoje predsedstvo in generalnega sekretarja, naj olajšata postopek za obnovitev izkaznice za vstop lobistov v prostore Parlamenta z vzpostavitvijo instrumenta za obnovitev, da bi se izognili predolgi čakalni dobi za pridobitev vstopa; poziva, naj se odpravi omejitev, v skladu s katero se lahko dostop v prostore Evropskega parlamenta dodeli največ štirim imetnikom vstopnih izkaznic hkrati;

23.  želi opomniti na svoj sklep z dne 13. decembra 2016 v zvezi z izkaznicami za spremljevalce, ter poziva generalnega sekretarja, naj spremeni pravila o izkaznicah in dovoljenjih za vstop v prostore Parlamenta, sprejeta 13. decembra 2013, tako da bodo morale osebe, stare več kot 18 let, ki želijo zaprositi za izkaznico za spremljevalce, podpisati izjavo, da ne bodo opravljale dejavnosti s področja uporabe registra za preglednost;

24.  meni, da je treba nujno uvesti ustrezen sistem nadzora nad predloženim gradivom in s tem zagotoviti, da so informacije, ki jih predložijo registrirani lobisti, smiselne, točne, posodobljene in celovite; v zvezi s tem poziva k bistvenemu povečanju sredstev Oddelka za preglednost v Evropskem parlamentu in skupnega sekretariata registra za preglednost;

25.  meni, da morata Oddelek za preglednost in skupni sekretariat registra za preglednost vsako leto na podlagi naključnega vzorčenja v zadostnem številu preveriti izjave registriranih subjektov za preglednost, da bi zagotovili smiselne, točne, posodobljene in celovite podatke;

26.  meni, da v skladu s členoma 4(2) in 5(2) PEU demokratično izvoljene in nadzorovane institucije na nacionalni, regionalni in lokalni ravni ter njihove predstavništva v institucijah EU kakor tudi njihova predstavništva pri institucijah EU ter njihovi notranji organi ter formalna in neformalna združenja in krovne organizacije, ki so sestavljena samo iz teh subjektov, ne bi smela biti vključena v register za preglednost EU, če delujejo v javnem interesu, saj so del sistema upravljanja EU na več ravneh;

Varovanje integritete pred nasprotji interesov

27.  poziva institucije in organe EU, ki še vedno nimajo kodeksa ravnanja, naj ga čim prej oblikujejo; obžaluje, da Svet in Evropski svet še vedno nista sprejela kodeksa ravnanja za svoje člane; poziva Svet, naj sprejme poseben etični kodeks, vključno s sankcijami, ki bo urejal tveganja, povezana z nacionalnimi delegati; vztraja, da mora Svet delovati odgovorno in pregledno tako kot druge institucije; prav tako poziva k sprejetju kodeksa ravnanja za člane in osebje obeh posvetovalnih organov EU, tj. Odbora regij in Evropskega ekonomsko-socialnega odbora; poziva agencije EU, naj sprejmejo smernice za usklajeno politiko preprečevanja in upravljanja nasprotij interesov za člane upravnih odborov in direktorje, strokovnjake in znanstvene odbore ter člane odborov za pritožbe, in naj sprejmejo in izvajajo jasno politiko o nasprotju interesov, ki bo v skladu s časovnim načrtom Komisije za ukrepanje na osnovi skupnega pristopa za decentralizirane agencije EU;

28.  meni, da bi bilo treba vse uradnike EU, vključno z začasnimi uslužbenci, akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki, pogodbenimi uslužbenci in nacionalnimi strokovnjaki, spodbuditi, naj se udeležijo usposabljanja o tem, kako ravnati z zastopniki interesov in nasprotji interesov;

29.  poudarja, da je treba z jasnimi in okrepljenimi kodeksi ravnanja ter etičnimi načeli povečati integriteto in izboljšati etični okvir ter tako omogočiti razvoj skupne in učinkovite kulture integritete v vseh institucijah in agencijah EU;

30.  priznava, da lahko pojav vrtljivih vrat negativno vpliva na odnose med institucijami in zastopniki interesov; poziva institucije EU, naj se s tem izzivom soočajo sistematično in sorazmerno; meni, da bi morala vsa pravila glede pojava vrtljivih vrat veljati tudi za predsednika Sveta;

31.  poziva k okrepitvi omejitev za nekdanje komisarje, tako da se „obdobje mirovanja“ podaljša na tri leta ter postane zavezujoče za vsaj vse tiste dejavnosti s področja uporabe registra za preglednost;

32.  meni, da mora odločitve o novih vlogah višjih uradnikov in nekdanjih komisarjev sprejemati organ, imenovan čim bolj neodvisno od tistih, na katere se nanaša njegova odločitev;

33.  zahteva, da vse institucije EU enkrat na leto v skladu s pravili EU o varstvu podatkov objavijo podatke o višjih uradnikih, ki niso več zaposleni v upravi EU, in o njihovih novih funkcijah;

34.  meni, da bi bilo treba razmisliti o uvedbi 18-mesečnega obdobja mirovanja po prenehanju funkcije zunanjih in začasnih članov Odbora za regulativni nadzor v okviru boljše priprave zakonodaje ter članov sveta direktorjev Evropske investicijske banke, ki v tem obdobju ne smejo lobirati pri članih upravljavskih organov EIB in uslužbencih banke za svoje podjetje, stranko ali delodajalca;

Integriteta in uravnotežena sestava strokovnih skupin

35.  pozdravlja namero Komisije, da bo upoštevala priporočila varuha človekovih pravic glede nasprotja interesov v strokovnih skupinah, ter izrecno podpira objavo ustrezno podrobnih življenjepisov vseh osebno imenovanih strokovnjakov v registru strokovnih skupin ter izjave o interesih vseh osebno imenovanih strokovnjakov v registru strokovnih skupin;

36.  podpira poziv varuha človekovih pravic, naj bo vpis v register za preglednost obvezen pogoj za imenovanje v strokovne skupine, če zadevni člani niso vladni uradniki in vseh ali velike večine svojih dohodkov ne prejemajo od državnih institucij, kot so univerze, ki ne dobivajo sredstev od zastopnikov interesov in gospodarskih subjektov;

37.  meni, da bi bila določba, ki bi vsebovala splošna merila za ločevanje med gospodarskimi in negospodarskimi interesi v skladu s priporočili Evropskega varuha človekovih pravic in na podlagi izjave o interesih strokovnjakov Komisiji, v pomoč pri izbiri strokovnjakov, ki interese zastopajo bolj uravnoteženo;

38.  poziva Komisijo, naj vse zapisnike sej strokovnih skupin objavi na svoji spletni strani, tudi različna zastopana stališča;

39.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se na posvetovanjih obravnavajo odprta vprašanja, ne pa zgolj potrjujejo že izbrane politične usmeritve;

Neoporečnost evropskih volitev

40.  meni, da mora v skladu z evropsko volilno zakonodajo imenovanje kandidatov znotraj strank potekati demokratično, tajno in ob ustreznem upoštevanju mnenj poslancev, osebam, ki so bile pravnomočno obsojene zaradi korupcije v zvezi s finančnimi interesi EU ali v državah članicah, pa bi morali prepovedati kandidiranje na volitvah za dobo, ki je sorazmerna z resnostjo kaznivega dejanja; je seznanjen, da so nekatere države članice ta izključitveni postopek že uvedle; meni, da bi lahko na podlagi novega instrumenta, denimo direktive, oblikovali skupne minimalne standarde za različne prakse in pravne okvire v različnih državah članicah glede izključitve zaradi korupcije;

Krepitev pravne odgovornosti komisarjev

41.  poziva Komisijo, naj upošteva dobro prakso držav članic na področju zakonov o ministrih ter v skladu s postopkom soodločanja predloži zakonodajni predlog o določitvi obveznosti glede preglednosti in o pravicah komisarjev;

42.  poziva, naj se odločitve o prejemkih komisarjev, vključno s plačami, ki so od oblikovanja Evropskih skupnosti v izključni pristojnosti Sveta, prenesejo v postopek soodločanja;

43.  opozarja, da v nekaterih državah članicah manjkajo zakoni o ministrih, s katerimi bi bilo onemogočeno, da bi bili nosilci funkcij lastniki oziroma solastniki podjetij;

Navzkrižje interesov pri deljenem upravljanju sredstev in pri upravljanju sredstev EU v tretjih državah

44.  meni, da gre za resno nasprotje interesov, kadar podjetja teh nosilcev funkcij EU zaprosijo za sredstva EU ali jih prejmejo kot podizvajalci, lastnik in nosilec funkcije pa je istočasno odgovoren za zakonito porabo teh sredstev oz. kontrolo v zvezi s tem;

45.  poziva Komisijo, naj v prihodnje v vseh predpisih EU določi, da gospodarska podjetja v državah članicah EU in tretjih državah, ki so v lasti nosilcev funkcij, ne smejo zaprositi za sredstva EU oziroma jih ne smejo prejemati;

Doseganje cilja glede neoviranega dostopa do dokumentov in preglednosti za zagotavljanje odgovornosti v zakonodajnem postopku

46.  želi opomniti na poziv Komisiji in Svetu, ki ga je izrekel v svoji resoluciji z dne 28. aprila 2016 o javnem dostopu do dokumentov za leta 2014–2015(6), v kateri je:

   pozval k razširitvi področja uporabe Uredbe (ES) št. 1049/2001, da bi bile vanjo zajete vse evropske institucije, ki to še niso, kot so Evropski svet, Evropska centralna banka, Sodišče Evropske unije ter vsi organi in agencije EU;
   pozval k doslednemu spoštovanju obveznosti glede vodenja popolnih registrov dokumentov v institucijah, agencijah in drugih organih, kot je določeno v členih 11 in 12 Uredbe (ES) št. 1049/2001,
   menil, da dokumenti, ustvarjeni v okviru trialogov, kot so dnevni redi, povzetki izidov, zapisnikov in splošnih pristopov Sveta, zadevajo zakonodajne postopke in da se načeloma ne morejo obravnavati drugače kot drugi zakonodajni dokumenti ter da bi morali biti neposredno dostopni na spletni strani Parlamenta,
   pozval k oblikovanju skupnega medinstitucionalnega registra, vključno s posebno enotno zbirko podatkov o poteku obravnav zakonodajnih paketov, kot je bilo dogovorjeno v Medinstitucionalnem sporazumu o boljši pripravi zakonodaje,
   pozval Svet, naj objavi zapisnike sej delovnih skupin Sveta ter drugih dokumentov,
   pozval Komisijo, naj oblikuje register zakonodaje na drugi stopnji, zlasti za delegirane akte, in je ugotovil, da se pripravlja v skladu z dogovorom iz medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje,
   menil, da je treba uvesti neodvisen nadzorni organ za določanje in preklic stopnje tajnosti dokumentov,
   pozval k objavi dnevnih redov in povratnih informacij s sej koordinatorjev odborov Evropskega parlamenta, predsedstva in konference predsednikov ter načeloma vseh dokumentov, navedenih v teh dnevnih redih, na spletni strani Parlamenta;

Preglednost zunanjega zastopstva in pogajanj EU

47.  pozdravlja nedavno sodno prakso Sodišča Evropske unije, ki je okrepila pravico Parlamenta do obveščenosti o mednarodnih sporazumih, ter zavezo institucij, da bodo upoštevale točko 40 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje ter s pogajanji dosegle boljše sodelovanje in izmenjavo informacij; ugotavlja, da so se pogajanja začela konec leta 2016, ter v zvezi s tem poziva Svet, Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj se dejansko zavežejo in si na vsak način prizadevajo, da bi dosegli dogovor s Parlamentom za boljše sodelovanje in izmenjavo informacij z njim na podlagi celotnega življenjskega cikla mednarodnih sporazumov, saj bi to prispevalo k okrepitvi legitimnosti in demokratičnega nadzora zunanjega delovanja EU;

48.  ugotavlja, da sicer obstaja medinstitucionalni sporazum o sodelovanju med Parlamentom in Komisijo, ne pa tudi enakovreden sporazum med Parlamentom in Svetom;

49.  želi opozoriti na nedavna prizadevanja Komisije za izboljšanje preglednosti pri trgovinskih pogajanjih; obenem meni, da bi morala Svet in Komisija dodatno izboljšati delovne metode, na podlagi katerih bi bolje sodelovala s Parlamentom v zvezi s dostopom do dokumentov, informacij in sprejemanja odločitev na področju vseh vprašanj in pogajanj o skupni trgovinski politiki (na primer pri obveščanju v zvezi s pogajanji, vključno z določanjem obsega, mandati in potekom pogajanj, o mešani ali izključni naravi trgovinskih sporazumov in njihovi začasni uporabi, dejavnostih in odločitvah, ki jih sprejmejo organi, ustanovljeni na podlagi trgovinskih in/ali investicijskih sporazumov, strokovnih srečanjih ter delegiranih in izvedbenih aktih); pri tem obžaluje, da Svet poslancem Evropskega parlamenta ne omogoča dostopa do pogajalskega mandata za vse sporazume, o katerih trenutno tečejo pogajanja, pozdravlja pa operativni dogovor, dosežen po enem letu pogajanj med Komisijo in Parlamentom o dostopu do dokumentov o pogajanjih o čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe (TTIP), da se dostop omogoči vsem poslancem Evropskega parlamenta, tako da so pogajanja o TTIP doslej najbolj pregledna; v zvezi s tem pozdravlja željo generalnega direktorata Komisije za trgovino, da bi sedanjo pobudo za preglednost glede TTIP uporabili kot model za vsa trgovinska pogajanja, kot je določeno v trgovinski strategiji Trgovina za vse, in jo izvajali;

50.  poudarja, da obvezna preglednost izhaja iz demokratične narave upravljanja v EU, kot je izpostavilo tudi Sodišče Evropske unije, in da morajo biti zaupne informacije, ki niso dostopne za javnost, kot denimo v primeru trgovinskih pogajanj, dostopne poslancem, ki v interesu državljanov izvajajo nadzor nad trgovinsko politiko; zato meni, da je dostop do tajnih informacij bistvenega pomena za nadzor, ki ga izvaja Parlament, ki pa je dolžan s tovrstnimi informacijami ustrezno ravnati; meni, da bi morala obstajati jasna merila za označevanje dokumentov za „zaupne“, da bi preprečili nejasnosti in samovoljne odločitve, hkrati pa bi bilo treba z dokumenta oznako „zaupno“ umakniti, takoj ko zaupnost ni več potrebna; poziva Komisijo, naj oceni, ali se lahko pogajalski dokumenti objavijo takoj, ko so dokončno oblikovani; ugotavlja, da sodna praksa Sodišča EU jasno določa, da mora institucija EU v zvezi z dokumentom, nastalim v instituciji in za katerega velja izjema pri pravici do javnega dostopa, jasno razložiti, zakaj lahko dostop do tega dokumenta specifično in resnično ogroža interes, ki ga ščiti ta izjema, tveganje pa mora biti razumno predvidljivo in ne zgolj hipotetično; poziva Komisijo, naj izvaja priporočila Evropskega varuha človekovih pravic iz julija 2014, zlasti v zvezi z dostopom do dokumentov za vsa pogajanja ter objavo dnevnih redov sej in zapisnikov sej s posamezniki in organizacijami s področja dejavnosti iz registra za preglednost; poziva Komisijo, naj Parlamentu in javnosti še pred začetkom pogajanj posreduje osnutke dnevnih redov za pogajanja, po zaključku pogajanj pa sprejete dnevne rede in poročila;

51.  meni, da mora imeti Evropska unija vodilno vlogo pri spodbujanju preglednosti trgovinskih pogajanj, ne le dvostranskih, temveč po možnosti tudi več- in mnogostranskih pogajanj, pri čemer preglednost ne sme biti manjša kot pri pogajanjih v okviru Svetovne trgovinske organizacije; vendar poudarja, da mora Komisija tudi svoje pogajalske partnerje prepričati o večji preglednosti z njihove strani, s čimer bi zagotovili vzajemen proces, v katerem ne bi bilo ogroženo pogajalsko stališče EU, želena raven preglednosti pa naj se vključi tudi v predhodne študije z morebitnimi pogajalskimi partnerji; poudarja, da je večja preglednost v interesu vseh pogajalskih partnerjev EU in deležnikov po svetu ter da bi se s tem lahko okrepila svetovna podpora trgovini, temelječi na pravilih;

52.  želi opomniti, da mora zakonodajni proces skupne trgovinske politike sloneti na statističnih podatkih Unije v skladu s členom 338(2) PDEU ter na ocenah učinka in trajnostnega učinka v skladu z najvišjimi standardi nepristranskosti in zanesljivosti, to pa bi moralo biti vodilno načelo pri vseh ustreznih pregledih v okviru politike Komisije za boljše pravno urejanje; meni, da bi na podlagi ocene učinka po posameznih sektorjih trgovinskim sporazumom EU zagotovili višjo raven zanesljivosti in legitimnosti;

53.  ponovno poziva Komisijo, kot jo je že v svoji resoluciji z 12. aprila 2016(7), naj oblikuje evropski kodeks ravnanja za preglednost, integriteto in odgovornost, ki bi ga predstavniki EU upoštevali pri delovanju v okviru mednarodnih organizacij/organov; poziva k večji doslednosti in boljšemu usklajevanju politik med svetovnimi institucijami, in sicer z uvedbo celovitih standardov demokratične legitimnosti, preglednosti, odgovornosti in integritete; meni, da bi morala EU racionalizirati in kodificirati svojo zastopanost v večstranskih organizacijah/organih, da bi povečali preglednost, integriteto in odgovornost sodelovanja Unije v teh organih, njen vpliv ter spodbujali zakonodajo, ki jo je sprejela v demokratičnem procesu; poziva k sprejetju medinstitucionalnega sporazuma, s katerim bi formalizirali dialoge med predstavniki EU in Parlamentom, ki jih je treba organizirati z Evropskim parlamentom zaradi vzpostavitve smernic za sprejetje in skladnost evropskih stališč v pripravah na pomembna mednarodna pogajanja;

Preglednost in odgovornost na področju javne porabe

54.  meni, da bi morali z objavo podatkov o proračunu in javni porabi v EU zagotoviti njihovo preglednost in odgovornost, tudi na ravni držav članic v zvezi z deljenim upravljanjem;

Preglednost in odgovornost na področju ekonomskega upravljanja v evroobmočju

55.  meni, da je treba po potrebi institucionalizirati odločitve, sprejete v Euroskupini, Ekonomsko-finančnem odboru, na „neformalnih“ zasedanjih Sveta za ekonomske in finančne zadeve ter srečanjih na evrskih vrhih, ter da je treba zagotoviti preglednost in odgovornost teh odločitev, tako da se denimo objavijo njihovi dnevni redi zapisniki, zagotovi uravnoteženost med želeno preglednostjo in nujno zaščito finančne, monetarne ali ekonomske politike Unije ali njenih držav članic;

Preglednost in odgovornost v zvezi s proračunom EU

56.  ugotavlja, da je bilo v letu 2014 opravljenih 40 preiskav v zvezi z ravnanjem osebja in članov institucij; poudarja, da teh preiskav ni bilo veliko, kar kaže, da goljufije in korupcija v institucijah EU niso vsesplošno razširjene(8);

57.  poudarja, da je bilo leta 2014 največ domnevnih goljufij, prijavljenih Evropskemu uradu za boj proti goljufijam (OLAF), povezanih z uporabo evropskih strukturnih skladov (549 od 1417 domnevnih goljufij); poudarja, da je OLAF za strukturne sklade v letu 2014 predlagal finančne izterjatve v višini 476,5 milijona EUR; ugotavlja, da so pristojni organi leta 2014 v skladu s priporočili urada OLAF izterjali 22,7 milijona EUR; poziva države članice, naj dajo prednost ustreznemu dodeljevanju sredstev EU in čim večjim prizadevanjem za njihovo izterjatev v primeru neustrezne dodelitve(9);

58.  poziva Komisijo, naj predloži revizijo „šesterčka“ in „dvojčka“, da bi Parlamentu zagotovila večja pooblastila za nadzor nad sprejemanjem ključnih dokumentov v okviru evropskega semestra ter posebej učinkovita sredstva za zagotavljanje spoštovanja načel subsidiarnosti in sorazmernosti;

59.  poziva Euroskupino, naj Parlament vključi v nadzor nad izvajanjem pogodbenih pogojev, dogovorjenih z upravičenci do finančne pomoči, ki se podeljuje v okviru Evropskega mehanizma za stabilnost;

Zaščita prijaviteljev nepravilnosti in boj proti korupciji

60.  pozdravlja preiskavo, s katero želi evropska varuhinja človekovih pravic ugotoviti, ali institucije EU izpolnjujejo svojo obvezo v zvezi z uvedbo notranjih pravil o prijavljanju nepravilnosti; obžaluje ugotovitev varuhinje, da nekatere institucije EU še ne izvajajo pravilno predpisov za zaščito prijaviteljev nepravilnosti; opozarja, da so taka pravila zaenkrat sprejeli le Parlament, Komisija, Varuh človekovih pravic in Računsko sodišče; poziva k izvedbi študije Parlamenta o mehanizmu za zaščito akreditiranih parlamentarnih pomočnikov, ki prijavijo nepravilnosti;

61.  meni, da je učinkovita zaščita prijaviteljev nepravilnosti poglavitno orodje v okviru boja proti korupciji, zato ponavlja svoj poziv Komisiji z dne 25. novembra 2015(10), „naj do junija 2016 predlaga vzpostavitev zakonodajnega okvira EU za učinkovito zaščito prijaviteljev nepravilnosti in podobnih“(11), ob upoštevanju ocene pravil na nacionalni ravni, da bi zagotovili minimalna pravila za zaščito prijaviteljev nepravilnosti;

62.  poziva Komisijo, naj izvaja ukrepe, ki se nanašajo na diskrecijo in izključitev v zvezi z javnimi naročili, tako da preveri ozadje vsakega posameznega primera, poleg tega pa uporablja merila za izključitev in tako izloči podjetja, ki so v kakršnem koli nasprotju interesov, kar je bistvenega pomena za zaščito verodostojnosti institucij;

63.  meni, da so prijavitelji nepravilnosti prepogosto tarča kazenskega pregona, ne pa deležni podpore, tudi v institucijah EU; poziva Komisijo, naj predlaga spremembo uredbe o uradu Evropskega varuha človekovih pravic in razširi njegova pooblastila, da se bodo lahko nanj obrnili prijavitelji nepravilnosti, ki so žrtve zlorab; poziva Komisijo, naj predlaga ustrezno povečanje proračuna urada varuha človekovih pravic, da bo lahko to zahtevno nalogo dejansko izvajal;

64.  poziva EU, naj čim prej zaprosi za članstvo v Skupini držav proti korupciji (GRECO) pri Svetu Evrope in naj Evropski parlament stalno obvešča o poteku postopka obravnave te prošnje; poziva Komisijo, naj v poročilo vključi pregled največjih težav v zvezi s korupcijo v državah članicah, priporočila o ukrepih za njihovo odpravo in spremljevalne ukrepe, ki jih mora sprejeti, zlasti ob upoštevanju negativnega učinka korupcijskih dejanj na delovanje notranjega trga;

65.  meni, da bi bilo treba posameznikom, ki so bili v EU pravnomočno obsojeni zaradi korupcije, ali podjetjem v lasti ali pod vodstvom oseb, ki so storile dejanje korupcije ali poneverbe javnih sredstev v korist njihovega podjetja in so bile zaradi tega pravnomočno obsojene, za najmanj tri leta prepovedati sklepanje javnih naročil z Evropsko unijo in prejemanje sredstev EU; poziva Komisijo, naj spremeni svoj sistem izključitve; poudarja, da bi bilo treba avtomatsko objavljati imena podjetij, ki jih je Komisija izključila iz postopkov oddajanja javnih naročil za pridobitev sredstev EU, da bi bolje zaščitili finančne interese EU in širši javnosti omogočili nadzor;

66.  ugotavlja, da Evropska unija od 12. novembra 2008, ko je bila potrjena njena vloga za članstvo v Konvenciji Združenih narodov proti korupciji (UNCAC), ni sodelovala v mehanizmu pregleda iz konvencije ter ni izvedla prvega koraka, tj. samoocene o izvajanju obveznosti v skladu s to konvencijo; poziva Evropsko unijo, naj izpolni svoje obveznosti v okviru te konvencije in opravi samooceno o izpolnjevanju obveznosti ter sodeluje v mehanizmu medsebojnega pregleda; poziva Komisijo, naj čim prej objavi novo protikorupcijsko poročilo ter vanj vključi poglavje o institucijah EU; poziva Komisijo, naj na ravni institucij EU in držav članic izvede dodatno analizo okolja, v katerem se izvajajo politike, da bi se ugotovili inherentni ključni dejavniki, ranljiva področja in dejavniki tveganja, ki vodijo v korupcijo;

67.  želi opomniti na svoje stališče z dne 16. aprila 2014 o predlogu direktive Evropskega parlamenta in Sveta o boju proti goljufijam, ki škodijo finančnim interesom Unije, z uporabo kazenskega prava(12) , ter poziva k hitremu sprejetju odločitve v zvezi s tem;

Celovitost predpisov EU

68.  poziva Komisijo, naj razišče sistemska varovala za preprečevanje nasprotij interesov na področju reguliranja industrijskih proizvodov in izvajanja politike; poziva jo tudi, naj obravnava sedanje strukturno nasprotje interesov pri javni oceni tveganj za regulirane proizvode, saj ocena teh proizvodov v veliki meri ali izključno temelji na študijah, ki so jih opravili prosilci ali tretje osebe, ki so jih plačali prosilci, medtem ko se neodvisne raziskave vse prepogosto ne upoštevajo ali zavračajo; meni, da bi morali proizvajalci še vedno zagotavljati študije, pri čemer bi si velika podjetja ter mala in srednja podjetja delila stroške na podlagi relativnega tržnega deleža, da bi zagotovili pravičnost, vsi ocenjevalci pa bi morali biti zavezani, da v svojih ocenah v celoti upoštevajo neodvisna znanstvena dognanja, ki so bila predmet medsebojnega pregleda; še zlasti poziva Komisijo, naj pregleda svoje sporočilo o splošnih načelih in standardih za posvetovanja Komisije z zainteresiranimi stranmi iz leta 2002; predlaga, da zaradi odprave težav, ki izvirajo iz prikrivanja neugodnih rezultatov raziskav, določi, da mora biti predhodna registracija znanstvenih študij in poskusov z navedbo njihovega obsega in pričakovanega datuma zaključka pogoj za upoštevanje v regulativnih in političnih procesih; v interesu pridobivanja trdnih in neodvisnih znanstvenih mnenj za oblikovanje politik poudarja pomen ustreznih sredstev za razvoj notranjega strokovnega znanja v specializiranih agencijah EU, vključno s priložnostjo za izvajanje raziskav in poskusov, katerih rezultate je mogoče objaviti, s čimer bi okrepili privlačnost javne službe pri svetovanju glede regulative, hkrati pa ne bi posegali v poklicne možnosti znanstvenikov;

Krepitev parlamentarne odgovornosti Komisije in njenih agencij

69.  poziva Komisijo, naj oblikuje uredbo za vse agencije EU, ki bo Parlamentu dodelila pristojnosti soodločanja pri imenovanju ali razrešitvi direktorjev teh agencij ter neposredno pravico, da jih zasliši;

70.  poudarja potrebo po neodvisnih strokovnjakih v agencijah EU ter da je treba več pozornosti nameniti odpravljanju nasprotij interesov v odborih agencij; poudarja, da trenutno strokovnjaki v več agencijah, vključno z Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), niso plačani; poziva, naj se strokovnjakom v regulativnih agencijah, ki zastopajo denimo neprofitne organizacije ali akademske ustanove, zagotovi ustrezno nadomestilo; poudarja, da so potrebna ustrezna sredstva za razvoj notranjega strokovnega znanja v specializiranih agencijah EU;

71.  poziva Evropsko agencijo za varnost hrane (EFSA), Evropsko agencijo za zdravila (EMA) in Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA), naj nujno pregledajo svojo politiko neodvisnosti, tako da jim bo izrecno zagotavljala popolno neodvisnost od gospodarskega sektorja, ki ga urejajo, in da bi preprečili nasprotje interesov med uslužbenci in strokovnjaki;

72.  podpira prakso nacionalnih parlamentov, da komisarje pokličejo k zaslišanju;

73.  želi opomniti, da je pooblastilo za ustanovitev preiskovalnega odbora bistvena lastnost parlamentarnih sistemov povsod po svetu, in da je z Lizbonsko pogodbo predviden poseben zakonodajni postopek za sprejetje uredbe o pravici do preiskave (člen 226(3) PDEU); poudarja, da bi se morali Parlament, Svet in Komisija v skladu z načelom pristnega sodelovanja dogovoriti o sprejetju nove uredbe;

74.  poziva k hitremu sprejetju odločitve Sveta in Komisije o predlogu Parlamenta z dne 23. maja 2012 o uredbi Evropskega parlamenta o podrobnih določbah o uresničevanju pravice Evropskega parlamenta do preiskave(13);

o
o   o

75.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0376.
(2) UL C 271 E, 12.11.2009, str. 48.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0203.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0484.
(5) Sodba Sodišča z dne 21. septembra 2010, Kraljevina Švedska proti Association de la presse internationale ASBL in Evropski komisiji (C-514/07 P), Association de la presse internationale ASBL proti Evropski komisiji (C-528/07 P) in Evropska komisija proti Association de la presse internationale ASBL (C-532/07 P), združene zadeve C-514/07 P, C-528/07 P in C-532/07 P, ECLI:EU:C:2010:541.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0202.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0108.
(8) Poročilo urada OLAF za leto 2014, Petnajsto poročilo Evropskega urada za boj proti goljufijam, od 1. januarja do 31. decembra 2014.
(9) Glej prejšnjo opombo.
(10) Glej resolucijo z dne 25. novembra 2015 o davčnih odločbah in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom (Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0408).
(11) Prav tam, odstavek 144.
(12) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0427.
(13) UL C 264 E, 13.9.2013, str. 41.

Pravno obvestilo