Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2002(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : A8-0276/2017

Predložena besedila :

A8-0276/2017

Razprave :

PV 14/09/2017 - 3
CRE 14/09/2017 - 3

Glasovanja :

Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0360

Sprejeta besedila
PDF 453kWORD 72k
Četrtek, 14. september 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Nov program znanj in spretnosti za Evropo
P8_TA(2017)0360A8-0276/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 14. septembra 2017 o novem programu znanj in spretnosti za Evropo (2017/2002(INI))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 165 in 166 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, zlasti členov 14 in 15,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o pravicah invalidov, ki jo je EU ratificirala leta 2010,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020)(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2010 o spodbujanju dostopa mladih na trg dela z okrepitvijo statusa med pripravništvom, delovno prakso in vajeništvom(2),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 19. decembra 2016 z naslovom Poti izpopolnjevanja: nove priložnosti za odrasle(3),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 15. februarja 2016 o vključevanju dolgotrajno brezposelnih na trg dela(4),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o učinkovitem izobraževanju učiteljev,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 20. maja 2014 o zagotavljanju kakovosti pri podpiranju izobraževanja in usposabljanja,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. aprila 2013 o vzpostavitvi jamstva za mladino(5),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja(6),

–  ob upoštevanju priporočil Sveta z dne 28. junija 2011 o politikah za zmanjševanje osipa(7),

–  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 28. novembra 2011 o prenovljenem evropskem programu za izobraževanje odraslih(8),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 15. junija 2011 o predšolski vzgoji in varstvu: zagotovimo vsem našim otrokom najboljši izhodiščni položaj za življenje v jutrišnjem svetu,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta z dne 15. novembra 2007 o novih znanjih in spretnostih za nova delovna mesta(9),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o zmanjšanju osipa in spodbujanju šolskega uspeha(10),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. februarja 2013 o naložbah v izobraževanje in usposabljanje – odziv na sklepe Sveta o ponovnem razmisleku o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate in letnem pregledu rasti za leto 2013(11),

–  ob upoštevanju priporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2008 o uvedbi evropskega ogrodja kvalifikacij za vseživljenjsko učenje(12),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o ustvarjanju ugodnih razmer na trgu dela za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja(13),

–  ob upoštevanju sklicevanj na digitalna znanja in spretnosti v sporočilu Komisije z dne 19. aprila 2016 z naslovom Digitalizacija evropske industrije – izkoriščanje vseh prednosti enotnega digitalnega trga (COM(2016)0180),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 20. novembra 2012 z naslovom Ponovni razmislek o izobraževanju: naložbe v spretnosti za boljše socialno-ekonomske rezultate (COM(2012)0669),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o programu Erasmus+ in drugih instrumentih za spodbujanje mobilnosti pri poklicnem izobraževanju in usposabljanju – pristop do vseživljenjskega učenja(14),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o politikah za pridobivanje spretnosti v boju proti brezposelnosti mladih(15),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 o pobudi za zeleno zaposlovanje: izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest(16),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o spodbujanju podjetništva mladih prek izobraževanja in usposabljanja(17),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. septembra 2015 o vzpostavitvi konkurenčnega trga dela EU za 21. stoletje: usklajevanje znanj in spretnosti s povpraševanjem in zaposlitvenimi možnostmi kot način reševanja iz krize(18),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Evropskem paktu za enakost spolov za obdobje 2011–2020(19),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o vlogi predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja pri spodbujanju ustvarjalnosti, inovativnosti in digitalne kompetence,

–  ob upoštevanja osnutka sklepov Sveta z dne 20. februarja 2017 z naslovom Izboljšanje znanj in spretnosti žensk in moških na trgu dela EU(20),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o vlogi medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in izobraževanja pri spodbujanju temeljnih vrednot EU(21),

–  ob upoštevanju priročnika Komisije o socialni Evropi iz marca 2013 z naslovom Social Economy and Social Enterprises (Socialna ekonomija in socialna podjetja)(22),

–  ob upoštevanju agende Mednarodne organizacije dela za dostojno delo,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2015 o strateškem okviru EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–2020(23),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora SOC/546 z dne 22. februarja 2017,

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupnih razprav Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter Odbora za kulturo in izobraževanje v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve in Odbora za kulturo in izobraževanje ter mnenja Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov (A8-0276/2017),

A.  ker Listina Evropske unije o temeljnih pravicah uzakonja pravico do dostopa do poklicnega usposabljanja in vseživljenjskega učenja;

B.  ker so znanje in spretnosti strateško pomembni za zaposljivost, rast, inovacije in socialno kohezijo, ker se kompleksnost delovnih mest povečuje v vseh sektorjih in poklicih ter se pojavlja inflacija povpraševanja po znanju in spretnostih celo za nizkokvalificirana delovna mesta;

C.  ker blaginja in zagotavljanje naših socialnih dosežkov temeljita zgolj na spretnostih in strokovnem znanju naših družb;

D.  ker je nizkokvalificirano prebivalstvo izpostavljeno vse večjemu tveganju brezposelnosti in socialne izključenosti;

E.  ker imajo države z visokim deležem odraslih, ki slabo obvladajo osnovna znanja in spretnosti ter digitalna znanja in spretnosti, nižjo delovno produktivnost in slabše možnosti za rast in konkurenčnost;

F.  ker Evropski parlament podpira prizadevanja Komisije za naložbe v človeški kapital kot osnovni vir konkurenčnosti EU in ker je kakovost učiteljev nujni predpogoj za kakovostno izobraževanje;

G.  ker se za številna nizkokvalificirana delovna mesta zdaj zahtevajo večja jezikovna in matematična pismenost ter druga osnovna znanja in spretnosti in ker celo nizkokvalificirana delovna mesta v storitvenem sektorju vedno pogosteje obsegajo zahtevnejše nerutinske naloge(24);

H.  ker v skladu z najnovejšo raziskavo, ki jo je izvedla Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v okviru programa za mednarodno ocenjevanje kompetenc odraslih (PIAAC), približno 70 milijonov odraslih v Evropi ne obvlada osnovnih znanj in spretnosti, kot so branje, pisanje in matematična pismenost, kar zanje predstavlja oviro pri iskanju dostojne zaposlitve in zagotavljanju življenjskega standarda;

I.  ker bo do leta 2025 za 49 % vseh prostih delovnih mest (novih in nadomestnih delovnih mest skupaj) v EU potrebna visoka stopnja usposobljenosti, za 40 % srednja stopnja in samo za 11 % nizka stopnja usposobljenosti ali nobenih kvalifikacij(25);

J.  ker lahko razširitev dostopa do vseživljenjskega učenja ustvari nove možnosti za dejavno vključevanje in okrepljeno družbeno udejstvovanje, zlasti za nizkokvalificirane osebe, brezposelne, osebe s posebnimi potrebami, starejše in migrante;

K.  ker morajo države članice najti način za zaščito ali spodbujanje dolgoročnih naložb v izobraževanje, raziskave, inovacije ter energijske in podnebne ukrepe ter za posodobitev sistemov izobraževanja in usposabljanja, tudi vseživljenjskega učenja;

L.  ker je EU platforma, kjer se lahko najbolje izmenjujejo primeri najboljše prakse in podpira medsebojno učenje med državami članicami;

M.  ker so v skladu s členoma 165 in 166 PDEU za splošno področje izobraževanja, vključno z visokošolskim in poklicnim izobraževanjem, odgovorne izključno države članice;

N.  ker je sodelovanje na področju izobraževanja na ravni EU prostovoljno, zaradi česar se izobraževanje bistveno razlikuje od zaposlovanja, ki je področje politike, trdneje usidrano na ravni Unije;

O.  ker gredo znanje in spretnosti z roko v roki s kompetencami in bi bilo treba zato v novem programu znanj in spretnosti vezi med njimi še naprej krepiti;

P.  ker razvoj v prihodnost usmerjenih sektorjev določa, katere vrste znanja in spretnosti so potrebne;

Q.  ker je raziskava o evropskih znanjih in spretnostnih ter delovnih mestih razkrila, da približno 45 % odraslih delavcev EU meni, da je njihovo znanje in spretnosti na delovnem mestu mogoče bolje razviti ali uporabiti;

R.  ker je po podatkih Mednarodne organizacije dela od 25 do 45 odstotkov evropske delovne sile premalo ali preveč usposobljene za delo, ki ga opravlja; ker so v veliki meri vzrok za to hitre spremembe v strukturi gospodarstev držav članic;

S.  ker je neusklajenost znanj in spretnosti s potrebami zaskrbljujoč pojav, ki prizadeva posameznike in podjetja, ustvarja vrzeli in pomanjkanje znanj in spretnosti ter je eden od glavnih razlogov za brezposelnost(26); ker 26 % odraslih zaposlenih v EU nima znanja in spretnosti, ki jih potrebuje za svoje delo;

T.  ker je več kot 30 % mladih z visoko stopnjo izobrazbe zaposlenih na delovnih mestih, ki ne ustrezajo njihovim sposobnostim in željam, medtem ko 40 % evropskih delodajalcev navaja, da ne morejo najti oseb z ustreznim znanjem in spretnostmi, ki jih potrebujejo za rast in razvoj;

U.  ker ima trenutno skoraj 23 % prebivalstva, starega od 20 do 64 let, nizko raven izobrazbe (predšolsko, osnovnošolsko ali nižjo srednješolsko izobrazbo); ker imajo nizkokvalificirane osebe manj možnosti za zaposlitev in so tudi bolj ranljive v smislu, da pristanejo na negotovih delovnih mestih, ter je zanje dvakrat bolj verjetno kot za visokokvalificirane osebe, da bodo dolgotrajno brezposelne(27);

V.  ker imajo nizkokvalificirane osebe ne le omejene priložnosti za zaposlitev, temveč so tudi bolj izpostavljene dolgoročni brezposelnosti, imajo več težav pri pridobivanju dostopa do storitev in težje v celoti sodelujejo v družbi;

W.  ker imajo posamezniki pogosto znanje in spretnosti, ki ostanejo neodkriti, neizkoriščeni ali niso ustrezno nagrajeni; ker znanje in spretnosti, ki se pridobijo zunaj formalnega izobraževanja, z delovnimi izkušnjami, prostovoljnim delom, državljansko udeležbo ali drugimi ustreznimi izkušnjami, niso vedno zabeleženi med kvalifikacijami ali dokumentirani in so zato podcenjeni;

X.  ker kulturna in kreativna industrija prispeva k socialni blaginji, inovacijam in zaposlovanju ter spodbuja gospodarski razvoj EU, saj zaposluje več kot 12 milijonov ljudi v EU, kar predstavlja 7,5 % vseh zaposlenih v celotnem gospodarstvu, h kateremu prispeva s 5,3 % skupne bruto dodane vrednosti EU ter 4 % nominalnega bruto domačega proizvoda EU, ki ga ustvarijo sektorji luksuznih izdelkov(28);

Y.  ker je enakost žensk in moških temeljno načelo EU, zapisano v Pogodbah, ter eden od ciljev in odgovornosti Unije; ker je vključevanje načela enakosti žensk in moških v vse njene dejavnosti, kot je dostop do izobraževanja in usposabljanja, posebno poslanstvo Unije;

Z.  ker se na ravni EU osebe, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, štejejo za eno najbolj ranljivih skupin v okviru brezposelnosti mladih; ker je verjetnost, da ženske postanejo del te skupine, 1,4-krat(29) večja kot pri moških, kar izpostavlja vprašanja diskriminacije na podlagi spola in enakosti spolov od mladih let;

AA.  ker so socialne in čustvene veščine poleg kognitivnih pomembne za dobrobit in uspeh posameznika;

AB.  ker mora biti dostop do kakovostnega formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja ter do priložnosti za učenje in usposabljanje pravica vseh ljudi v vseh življenjskih obdobjih, da lahko pridobijo prečna znanja in spretnosti, kot so digitalna in medijska pismenost, kritično mišljenje, socialne spretnosti, znanje tujih jezikov in ustrezne življenjske veščine; ker je treba v tem pogledu delavcem zagotoviti prosti čas za osebni razvoj in usposabljanje v okviru vseživljenjskega učenja;

AC.  ker je bistveno, da znanje in spretnosti niso namenjeni samo povečevanju zaposljivosti, temveč tudi krepitvi sposobnosti državljanske udeležbe ter spoštovanja demokratičnih vrednot in strpnosti, ter nenazadnje služijo kot orodje za preprečevanje kakršne koli radikalizacije in nestrpnosti;

AD.  ker so prečna in prenosljiva znanja in spretnosti, kot so socialna, medkulturna in digitalna znanja in spretnosti, reševanje problemov, podjetništvo in ustvarjalno mišljenje, ključna v hitro spreminjajočem se in digitaliziranem svetu;

AE.  ker digitalna preobrazba še poteka in se potrebe družbe ter trga dela nenehno razvijajo;

AF.  ker sta digitalno opolnomočenje in samozavest bistvena pogoja za vzpostavitev močnih družb ter podporo enotnosti in vključevanju v EU;

AG.  ker se naši sistemi izobraževanja in usposabljanja zaradi digitalne preobrazbe, ki vpliva na procese poučevanja in učenja, danes soočajo s pomembnim izzivom; ker je učinkovito zagotavljanje digitalnih znanj in spretnosti nujno za to, da je delovna sila pripravljena na sedanje in prihodnje tehnološke spremembe;

AH.  ker je kljub porastu števila oseb v EU, ki so v zadnjem času vključene v digitalno izobraževanje ali usposabljanje, treba storiti še veliko, da bi evropsko gospodarstvo uskladili z novo digitalno dobo ter zapolnili vrzel med številom iskalcev zaposlitve in številom nezasedenih delovnih mest;

AI.  ker je treba v izobraževalne sisteme vključiti nove digitalne preobrazbe, da bi ljudem še naprej pomagali, da postanejo kritični, samozavestni in neodvisni; ker je treba to storiti v sožitju s predmeti, ki se že poučujejo;

AJ.  ker bi moral biti program znanj in spretnosti, ki bo ustrezal prihodnjim razmeram, vključen v širši razmislek o zaposlitveni pismenosti v okviru vse večje digitalizacije in robotizacije evropskih družb;

AK.  ker bi bilo treba poleg znanja jezikov ter digitalnih in podjetniških spretnosti posebej izpostaviti prečne kompetence, kot so državljanske in socialne kompetence ter državljanska vzgoja;

AL.  ker je treba podjetniška znanja in spretnosti razumeti v širšem smislu, kot samoiniciativnost pri sodelovanju v družbenih dejavnostih in podjetniško miselnost, in ker bi jih bilo treba zato v novem programu znanj in spretnosti še bolj poudariti kot življenjske veščine, ki koristijo posameznikom v osebnem in poklicnem življenju, obenem pa tudi skupnostim;

AM.  ker je treba v Evropski uniji spodbujati strokovnost na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike, da bi lahko zagotovili pametno, trajnostno in vključujočo gospodarsko rast in delovna mesta za mlade;

AN.  ker se bo povpraševanje po strokovnjakih s področja znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike do leta 2025 povečalo za približno 8 %, kar je veliko več od povprečnega 3-odstotnega porasta, napovedanega za vse poklice; ker se pričakuje, da se bo zaposlenost v sektorjih, povezanih z znanostjo, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, do leta 2025 povečala za približno 6,5 %(30);

AO.  ker nizek ugled in neprivlačnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter njegova slaba kakovost v nekaterih državah članicah učence odvračata od kariere na obetavnih področjih in v sektorjih s pomanjkanjem delovne sile;

AP.  ker je treba pri obravnavanju znanj in spretnosti, zlasti neskladja v znanju in spretnostih ter priložnosti za delovna mesta, upoštevati posebne izzive, s katerimi se soočajo podeželska območja;

AQ.  ker je bil ekološki sektor v času recesije v Evropi eden izmed glavnih neto ustvarjalcev delovnih mest in bi ga bilo treba še naprej spodbujati v novem programu znanj in spretnosti;

AR.  ker se v Evropi zaradi starajočega se prebivalstva povečuje povpraševanje po zdravstvenih delavcih, storitvah socialnega varstva in zdravstvenih storitvah;

AS.  ker imajo družine bistveno vlogo pri tem, da pri otrocih podpirajo pridobivanje osnovnih znanj in spretnosti;

Razvoj znanj in spretnosti za življenje ter delovna mesta

1.  pozdravlja sporočilo Komisije z naslovom Novi program znanj in spretnosti za Evropo – Z roko v roki za večji človeški kapital, zaposljivost in konkurenčnost, sprejeto junija 2016;

2.  priznava, da sta izobraževanje in usposabljanje v pristojnosti držav članic ter da lahko EU le podpira, usklajuje ali dopolnjuje ukrepe držav članic;

3.  meni, da je v EU potrebna sprememba paradigme v zvezi s cilji in delovanjem izobraževalnega sektorja; se strinja, da se je treba osredotočiti na nadgradnjo evropskih sistemov izobraževanja in usposabljanja v skladu s hitro spreminjajočim se gospodarskim, tehnološkim in družbenim okoljem ter zagotoviti dostop do kakovostnega izobraževanja na vseh ravneh;

4.  ugotavlja, da so potrebe po znanju in spretnostih dinamične, vendar je sveženj o znanjih in spretnostih osredotočen na nujne potrebe trga dela; v zvezi s tem opozarja na pomen tesnega sodelovanja z Evropskim centrom za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop), da bi predvideli potrebe po znanju in spretnostih ter razvili orodje za napovedovanje teh potreb na vseevropski ravni in vseživljenjsko učenje, s čimer bi se prilagodili novim razmeram na trgu dela in okrepili prilagodljivost posameznika, dejavno državljanstvo in socialno vključenost;

5.  poziva države članice, naj se v svojih programih izobraževanja in usposabljanja ter učnih načrtih ne osredotočijo le na znanja in spretnosti za zaposljivost, bralno in matematično pismenost ter digitalno in medijsko pismenost, temveč tudi na znanja in spretnosti s širšim pomenom v družbi, kot so prečna in prenosljiva znanja in spretnosti ter mehke veščine (vodenje, socialne in medkulturne veščine, upravljanje, podjetniško in finančno izobraževanje, prostovoljstvo, znanje tujih jezikov, pogajanja), in naj prednostno obravnavajo nadaljnji razvoj teh sposobnosti tudi v programih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, vključno s krepitvijo evropskega obrtništva;

6.  poziva, naj ima vsakdo pravico resničnega dostopa do znanj in spretnosti v vseh življenjskih obdobjih, da bi pridobil temeljna znanja in spretnosti za 21. stoletje;

7.  priznava pomen internacionalizacije izobraževanja ter vse večje število učencev in uslužbencev, ki sodelujejo v programih mobilnosti; v zvezi s tem poudarja pomen programa Erasmus+;

8.  ugotavlja tudi, da številni učenci dokazujejo, da mobilnost ljudi opremi s specifičnimi strokovnimi znanji in spretnostmi ter prečnimi in prenosljivimi sklopi znanj in spretnosti, kot sta kritično razmišljanje in podjetništvo, in jim zagotovi boljše poklicne priložnosti; priznava, da sedanji proračun EU za učno mobilnost morda ne bo zadostoval za izpolnitev cilja 6-odstotne učne mobilnosti do leta 2020;

9.  spodbuja države članice, naj nadalje razvijajo možnost medsektorske mobilnosti med šolami kot celote; poudarja, da sta potrebna večja podpora in spodbujanje učne mobilnost v poklicnem izobraževanju in usposabljanju in da je treba pri mobilnosti posebno pozornost nameniti čezmejnim regijam;

10.  poudarja, da bi morala izobraževanje in usposabljanje prispevati k osebnemu razvoju in rasti mladih, da bi postali proaktivni in odgovorni državljani, pripravljeni na življenje in delo v tehnološko naprednem in globaliziranem gospodarstvu, ter jim zagotoviti ključen nabor kompetenc za vseživljenjsko učenje, opredeljen kot kombinacija znanja, spretnosti in stališč, potrebnih za osebno izpolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo in zaposlovanje;

11.  poudarja, da sta kakovostna predšolska vzgoja in varstvo bistvena pogoja za razvoj znanj in spretnosti;

12.  upošteva, da so za zagotavljanje izobraževanja in varstva odgovorne države članice, zato jih poziva, naj izboljšajo kakovost in razširijo dostop do predšolske vzgoje in varstva ter rešijo vprašanje nezadostne infrastrukture, ki omogoča kakovostno in dostopno otroško varstvo ne glede na višino dohodka, razmislijo pa naj tudi, da bi odobrile brezplačen dostop za družine, ki živijo v revščini in socialni izključenosti;

13.  poudarja, da postajajo ustvarjalnost in inovacije gonilni dejavniki v gospodarstvu EU in bi jih bilo treba vključiti v nacionalne in evropske politične strategije;

14.  pozdravlja cilj novega programa znanj in spretnosti, da poklicno izobraževanje in usposabljanje postaneta prva izbira učencev, se odzivata na povpraševanje na trgu dela in sta povezana s prihodnjimi zahtevami na področju dela ob sodelovanju delodajalcev pri oblikovanju in izvedbi programov;

15.  spodbuja države članice, naj presežejo spodbujanje ustreznih poklicnih znanj in spretnosti ter se osredotočijo tudi na vidike izobraževanja, ki bolj temeljijo na delu in so bolj praktični ter spodbujajo podjetniško miselnost, inovativnost in ustvarjalnost ter podpirajo ljudi, da kritično razmišljajo in razumejo koncept trajnosti, ob tem pa spoštujejo temeljne pravice in vrednote, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, strpnost in spoštovanje, ter se brez predsodkov polno udejstvujejo v demokratičnem procesu in družbenem življenju;

16.  meni, da je treba uvesti celosten pristop k izobraževanju in razvoju znanj in spretnosti, ki v središče procesa postavlja učenca, ter zagotoviti ustrezne naložbe v politike vseživljenjskega učenja; poleg tega meni, da morata biti izobraževanje in usposabljanje dostopna in cenovno ugodna za vse, pri čemer so potrebna dodatna prizadevanja za vključevanje najbolj ranljivih skupin;

17.  spodbuja države članice, naj civilno družbo, strokovnjake in družine, ki imajo izkušnje z dejanskim stanjem na terenu, dejavneje vključijo v razpravo o znanjih in spretnostih, potrebnih za življenje;

18.  spodbuja države članice, naj se osredotočijo tudi na odpravo stereotipov o spolih, saj je med diplomanti, ki so nedavno zaključili šolanje, 60 % žensk; poudarja, da zaposlenost žensk ostaja nižja od zaposlenosti moških in da so ženske v mnogih sektorjih premalo zastopane;

19.  spodbuja države članice, naj bolj uskladijo znanja in spretnosti z delovnimi mesti na trgu dela, zlasti pa naj vzpostavijo kakovostna vajeništva, ki ljudem pomagajo k večji prožnosti na izobraževalni poti in pozneje na trgu dela;

20.  priznava pomen dualnih sistemov izobraževanja(31), vendar poudarja, da sistema, ki se uporablja v eni državi članici, ni mogoče slepo prevzeti v drugi; spodbuja izmenjavo modelov najboljše prakse, v katere bi morali biti vključeni socialni partnerji;

21.  v zvezi s tem opozarja na potrebo po izboljšanem sodelovanju med državami članicami, da bi se učili iz primerov najboljše prakse, ki vodijo do nižjih stopenj brezposelnosti, kot sta vajeništvo in vseživljenjsko učenje;

22.  poudarja vlogo Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja, katerega ena glavnih nalog je združevanje političnih voditeljev, socialnih partnerjev, raziskovalcev in izvedencev, da izmenjujejo zamisli in izkušnje, tudi prek sektorskih platform;

23.  poudarja, da kultura, ustvarjalnost in umetnost pomembno prispevajo k osebnemu razvoju, zaposlovanju in rasti po vsej EU, so nosilci inovacij, spodbujajo povezovanje, krepijo medkulturne odnose in medsebojno razumevanje ter ohranjajo evropsko identiteto, kulturo in vrednote; poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo podporo kulturni in ustvarjalni industriji, da bi sprostile in v celoti izkoristile njen potencial;

24.  poudarja, da je zaradi sedanjih prihodov migrantov, beguncev in prosilcev za azil v EU treba vzpostaviti bolj trajnosten pristop, usmerjen k državljanom tretjih držav, vključno z oceno njihovih spretnosti, kompetenc in znanja, ki morajo postati razvidni, in vzpostavitvijo mehanizma za priznavanje in potrjevanje znanj in spretnosti;

25.  poudarja, da prišleki prinašajo s seboj novo znanje in spretnosti, in poziva k oblikovanju orodij za večjezične informacije o obstoječih možnostih formalnega in neformalnega učenja, poklicnega usposabljanja, prakse in prostovoljnega dela; meni, da je treba spodbujati medkulturni dialog, da bi migranti, begunci in prosilci za azil lažje vstopili na trga dela in se vključili v družbo;

26.  pozdravlja predloge Komisije v zvezi z orodjem za profiliranje znanj in spretnosti za državljane tretjih držav in upa, da bo na tem področju dosežen hiter uspeh; priporoča, naj bo novi program znanj in spretnosti za Evropo v svojem pristopu k znanjem in spretnostim migrantov skladen z akcijskim načrtom za vključevanje državljanov tretjih držav; poudarja, da je treba ubrati celovitejši pristop k izpopolnjevanju migrantov, tudi prek socialnega podjetništva, državljanske vzgoje in priložnostnega učenja, ter da se ne sme osredotočati samo na preglednost, primerljivost in zgodnje določanje znanj in spretnosti migrantov;

27.  meni, da je potrebno usklajeno ukrepanje proti begu možganov, za kar je treba opredeliti ustrezne ukrepe za uporabo znanj in spretnosti, ki so na voljo, da se prepreči osiromašenje človeškega kapitala v državah članicah;

28.  opozarja, da naložbe v zmogljivosti sedanjega izobraževanja določajo kakovost sedanjih in prihodnjih delovnih mest, usposobljenost delavcev, socialno blaginjo in demokratično udeležbo v družbi;

29.  poziva države članice, naj vprašanje staranja prebivalstva rešujejo tako, da spodbujajo razvoj znanj in spretnosti, povezanih z zdravjem, dobrim počutjem in preprečevanjem bolezni;

Vloga izobraževanja pri reševanju problemov brezposelnosti, socialne izključenosti in revščine

30.  meni, da so konkurenčnost, gospodarska rast in socialna kohezija EU pretežno odvisni od sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki ljudem preprečujejo, da bi zaostali;

31.  vztraja, da izobraževanje in usposabljanje nista le poglavitni dejavnik za izboljšanje zaposljivosti, temveč tudi za spodbujanje osebnega razvoja, socialne vključenosti in kohezije ter dejavnega državljanstva, zato meni, da so enak dostop do kakovostnega izobraževanja in ustrezne naložbe v znanje, spretnosti in kompetence bistveni za reševanje problema visoke stopnje brezposelnosti in socialne izključenosti, zlasti v najranljivejših in najbolj zapostavljenih skupinah (osebe, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, dolgotrajno brezposelni, nizkokvalificirane osebe, begunci in invalidi); opozarja, da je v tem smislu izjemno pomembno točno predvidevanje prihodnjih potreb po znanju in spretnostih;

32.  obžaluje, da naložbe v izobraževanje še vedno zaostajajo in da zaporedni proračunski rezi v izobraževanju najbolj prizadenejo učence in odrasle iz prikrajšanih socialno-ekonomskih skupin;

33.  je močno zaskrbljen, ker so med letoma 2010 in 2014 naložbe v izobraževanje in usposabljanje v vsej EU upadle za 2,5 %(32); poudarja, da so ustrezno financirani sistemi javnega izobraževanja nujni za to, da bi izobraževanje izpolnilo svojo vlogo v boju zoper brezposelnost, socialno izključenost in revščino;

34.  poudarja, da po navedbah OECD(33) večje število izobraženih ljudi prispeva k bolj demokratičnim družbam in trajnostnim gospodarstvom, ki so manj odvisni od javne pomoči in manj izpostavljeni upadu gospodarske rasti; zato poudarja, da naložbe v kakovostno izobraževanje in inovacije niso le bistvene za boj proti brezposelnosti, revščini in socialni izključenosti, temveč tudi za to, da lahko EU uspešno tekmuje na svetovnih trgih; poziva Komisijo in države članice, naj javne naložbe v predšolsko vzgojo ter osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje za vse, zlasti za otroke iz prikrajšanih okolij, dvignejo najmanj na ravni pred krizo;

35.  poudarja, da mora biti dostop do priložnosti za učenje in usposabljanje pravica vseh ljudi v vseh življenjskih obdobjih, da lahko pridobijo prečna znanja in spretnosti, kot so matematična, digitalna in medijska pismenost, kritično mišljenje, socialne spretnosti in ustrezne življenjske veščine; meni, da je novi program znanj in spretnosti korak v pravo smer, saj spodbuja skupno zavezo za skupno vizijo o izjemnem pomenu politik vseživljenjskega učenja;

36.  poudarja vlogo zunanjih združenj in nevladnih organizacij, ki otroke učijo drugih znanj in spretnosti ter socialnih kompetenc, kot so umetnost in ročne dejavnosti, in ki pripomorejo k njihovemu vključevanju, boljšemu razumevanju njihovega okolja, solidarnosti pri učenju in življenju, hkrati pa izboljšujejo učne kompetence celotnih razredov;

37.  opozarja, da imajo invalidi posebne potrebe in zato pri pridobivanju znanj in spretnosti potrebujejo ustrezno podporo; poziva Komisijo in države članice, naj pri izvajanju novega programa znanj in spretnost sprejmejo vključujoč pristop, ko oblikujejo svoje politike izobraževanja in usposabljanja, vključno s podporo učiteljskega osebja, in naj zagotovijo, da bodo informacije o znanjih in spretnostih, usposabljanju in možnostih financiranja na voljo in dostopne čim več skupinam ljudi, obenem pa naj upoštevajo različne oblike invalidnosti; trdi, da je pri podpori udeležbe invalidov na trgu dela za mnoge izvedljiva možnost podjetništvo; v zvezi s tem poudarja, da je treba izboljšati digitalna znanja in spretnosti invalidov in da ima pri tem poglavitno vlogo dostopna tehnologija;

38.  ugotavlja, da se sicer v večji meri priznava potencial kakovostne predšolske vzgoje in varstva za zmanjšanje osipa in postavitev trdnih temeljev za nadaljnje učenje, vendar novi program znanj in spretnosti ne vključuje v prihodnost usmerjenega pogleda za zgodnejše faze izobraževanja; zato poziva države članice, naj vlagajo v visokokakovostno predšolsko vzgojo in varstvo, da bi bila bolj kakovostna in dostopna, sprejmejo pa naj tudi ukrepe za zmanjšanje osipa;

39.  poziva države članice, naj sprejmejo zlasti okvir kakovosti iz leta 2014 o predšolski vzgoji in varstvu(34), in vztraja, da je treba pripraviti ustrezne programe, ki bodo omogočili novo priložnost mladim, ki niso zaključili osnovne ali srednje šole; meni, da bi morala biti zaželena srednješolska izobrazba;

40.  poudarja, da bi moralo izobraževanje ne le zagotavljati znanja, spretnosti in kompetence, ki jih narekujejo potrebe na trgu dela, temveč tudi prispevati k osebnemu razvoju in rasti mladih, da bi postali proaktivni in odgovorni državljani;

41.  poziva države članice, naj naložbe usmerijo v vključujoče izobraževanje, ki se odziva na družbene izzive in zagotavlja enak dostop in priložnosti za vse, tudi za mlade z različnim socialno-ekonomskim ozadjem ter ranljive in prikrajšane skupine;

42.  poziva države članice, naj razširijo izobraževanje in usposabljanje druge priložnosti za boljše vključevanje skupin, ki so izpostavljene tveganjem na trgu dela;

43.  pozdravlja predlog Komisije za ukrepe na področju znanj in spretnosti, s katerimi bi zmanjšali razlike v izobraženosti in prikrajšanosti v življenju posameznika, kajti s tem bomo evropskim državljanom omogočili učinkovito spopadanje z brezposelnostjo in v Evropi zagotovili konkurenčnost in inovacije, a opozarja tudi na številna upravna ozka grla, ki ovirajo doseganje teh ciljev in so povezana s poklicno mobilnostjo, priznavanjem kvalifikacij in poučevanjem poklicnih kvalifikacij;

44.  zato države članice poziva, naj poskrbijo za dobro delovanje informacijskega sistema za notranji trg (IMI), lažjo in boljšo izmenjavo podatkov in boljše upravno sodelovanje brez odvečnih upravnih bremen, naj uvedejo enostavnejše in hitrejše postopke za priznavanje poklicnih kvalifikacij in zahtev po stalnem strokovnem izpopolnjevanju kvalificiranih delavcev, ki nameravajo delati v drugi državi članici, in naj preprečijo vse oblike diskriminacije;

45.  poziva Komisijo, zlasti pa države članice, naj olajšajo dostop ranljivih državljanov do razvoja znanj in spretnosti, in sicer tako, da ocenijo, ali je treba zagotoviti posebna orodja, kot so lokalni informacijski centri EU in posebni kazalniki v okviru ključnih kompetenc, da bi upoštevali potrebe prikrajšanih skupin;

Povečanje možnosti vseživljenjskega učenja

46.  poudarja pomen vseživljenjskega učenja za osebni razvoj delavcev, vključno s prilagajanjem na spreminjajoče se delovne pogoje(35), in ustvarjanja priložnosti za vse, da bi spodbudili kulturo učenja pri vseh starostih v Evropi; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo vseživljenjsko učenje in vlagajo vanj, zlasti v državah, kjer je stopnja udeležbe nižja od 15-odstotne referenčne vrednosti;

47.  z zaskrbljenostjo opozarja na nesprejemljiv položaj 70 milijonov Evropejcev, ki nimajo osnovnih znanj in spretnosti; zato pozdravlja oblikovanje pobude o poteh izpopolnjevanja in vztraja pri njenem hitrem začetku izvajanja in spremljanju; poleg tega poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo pristop stalnega izpopolnjevanja, prekvalifikacije in vseživljenjskega učenja, tako da za brezposelne posameznike in za zaposlene uvedejo različne sheme za širši dostop in motivacijo, prilagojene potrebam posamezne države članice;

48.  meni, da bi morala pobuda o poteh izpopolnjevanja vključevati posamezniku prilagojeno oceno izobraževalnih potreb, kakovostno ponudbo izobraževanja ter sistematično potrjevanje pridobljenih znanj, spretnosti in kompetenc, ki bi omogočilo njihovo enostavno priznavanje na trgu dela; opozarja, da je treba zagotoviti širok dostop do širokopasovnih storitev za omogočanje digitalne pismenosti; obžaluje, da Evropski parlament ni bil vključen v oblikovanje pobude;

49.  poudarja, da morajo biti sektorska in posebna znanja in spretnosti skupna odgovornost ponudnikov izobraževanja, delodajalcev in sindikatov, zato bi morale države članice zagotoviti tesen dialog s socialnimi partnerji; vztraja, da bi morali biti vsi ustrezni akterji na trgu dela vključeni v proces usposabljanja, njegovo zasnovo in izvedbo, da bi imeli ljudje skozi svojo celotno poklicno pot potrebna znanja in spretnosti in da bi bila podjetja konkurenčna in bi hkrati spodbujala osebni razvoj, kakovostno zaposlitev, samozavest zaposlenih ter poklicne možnosti in razvoj;

50.  poudarja, da je treba razviti kompleksne sisteme izobraževanja in usposabljanja, ki bodo učencem zagotavljali različne vrste znanj in spretnosti: osnovna znanja in spretnosti (bralna in matematična in digitalna pismenost); zahtevnejša splošna znanja in spretnosti (reševanje problemov in učenje); strokovna, tehnična, poklicna ali sektorska znanja in spretnosti ter socialne in čustvene veščine;

51.  poudarja, da je razumevanje posebnih potreb nizkokvalificiranih oseb in zagotavljanje posebej prilagojenega usposabljanja zanje bistven korak pri zasnovi učinkovitejših programov usposabljanja; opozarja, da sta odzivnost in prilagodljivost z vidika pridobljenih izkušenj in spreminjajočih se okoliščin bistvena elementa učinkovitega izobraževalnega procesa;

52.  vztraja, da sta za uspeh te pobude zelo pomembna pomoč in usmerjanje za ljudi v prikrajšanih položajih, vključno z invalidi, dolgotrajno brezposelnimi in premalo zastopanimi skupinami, ki se morda ne zavedajo koristi, ki jih prinaša izboljšanje ravni znanj in spretnosti, ali možnosti za prekvalificiranje ali izpopolnjevanje;

53.  poziva Komisijo in države članice k ciljno usmerjenim ukrepom za prekvalificiranje in potrjevanje znanj in spretnosti staršev, ki se vračajo na delo po obdobju zagotavljanja oskrbe odvisnim družinskim članom;

54.  poziva k dejavnemu vključevanju vseh ustreznih deležnikov in dialogu z njimi, in to ne samo na nacionalni in evropski ravni, marveč tudi na lokalni in regionalni ravni, da bi upoštevali dejanske razmere in potrebe na trgu dela;

55.  opozarja, da je treba vseživljenjsko učenje vključiti v širši okvir poklicne pismenosti;

Izboljšanje povezav med izobraževanjem in zaposlovanjem

56.  opozarja, da je za odpravo vrzeli v znanju in spretnostih in izravnavo neusklajenosti na trgu dela ter za spodbujanje priložnosti za družbeno mobilnost, tudi za poklicno usposabljanje in vajeništvo, bistveno spodbujati trajnostno rast, socialno kohezijo, ustvarjanje novih delovnih mest, inovacije in podjetništvo, zlasti za mala in srednja podjetja ter obrti; zato spodbuja države članice, naj podpirajo strokovno izobraževanje v skladu z gospodarskimi zahtevami;

57.  poudarja, da si je treba prizadevati za prožnejši, individualen in bolj posamezniku prilagojen(36) pristop k razvoju poklicne poti in vseživljenjskemu učenju in usposabljanju skozi celotno osebno poklicno pot, ter priznava vlogo, ki jo imajo lahko pri zagotavljanju tega javni in zasebni deležniki, obenem pa priznava, da morata biti usmerjanje in svetovanje, ki obravnavata potrebe in nagnjenja posameznika ter se osredotočata na razvoj in širitev posameznikovih znanj in spretnosti, že v zgodnjih fazah osrednja elementa politik na področju izobraževanja, znanj in spretnosti;

58.  poziva države članice, naj skupaj s socialnimi partnerji oblikujejo in vzpostavijo politike, ki bodo omogočile dopust za izobraževanje in usposabljanje ter usposabljanje na delovnem mestu; poziva jih, naj poskrbijo za učenje znotraj in zunaj delovnega časa, vključno s plačanim dopustom za usposabljanje, ki bo na voljo vsem delavcem, zlasti tistim v prikrajšanih položajih, in s posebnim poudarkom na zaposlenih ženskah;

59.  poudarja, da bi morale vse politike na področju znanj in spretnosti ne le upoštevati sedanje preoblikovanje trga dela, ampak tudi zagotoviti, da so dovolj univerzalna, da razvijajo učne sposobnosti delavcev in jim pomagajo pri prilagajanju na prihodnje izzive;

60.  poudarja, da mora biti razvoj znanj in spretnosti skupna odgovornost ponudnikov izobraževanja in delodajalcev; vztraja, da bi morala biti industrija oziroma delodajalci vključena v zagotavljanje potrebnih znanj in spretnosti ter usposabljanje ljudi, da bi bila podjetja konkurenčna in bi hkrati spodbujala samozavest zaposlenih;

61.  ponavlja, da morajo biti za povečanje zaposljivosti, inovacij in dejavnega državljanstva, vključno z ekološkim državljanstvom, osnovna znanja in spretnosti povezana z drugimi ključnimi kompetencami in naravnanostjo: ustvarjalnost, okoljska ozaveščenost, samoiniciativnost, znanje tujih jezikov, kritično razmišljanje, vključno z digitalno in medijsko pismenostjo, ter spretnosti, povezane z rastočimi sektorji;

62.  poudarja ogromen potencial za inovacije in zaposlovanje, ki ga imajo obnovljivi viri energije in iskanje učinkovitejše rabe virov in energijske učinkovitosti; v zvezi z izobraževalnimi in zaposlitvenimi priložnostmi poziva Komisijo in države članice, naj pri izvajanju novega programa znanj in spretnosti za Evropo upoštevajo energetska in okoljska vprašanja;

63.  poudarja potrebo po izvajanju prilagojene podpore za učence na delovnem mestu, vajence in zaposlene, da bi zagotovili vključevanje vseh na trg dela;

64.  priznava, da je treba spodbujati učenje skozi delo v okviru vajeništva in pripravništva kot eno izmed orodij za nadaljnje lajšanje vključevanja posameznikov na trg dela ter pri tem vzpostavljati mostove in izmenjavati veščine med generacijami;

65.  ugotavlja, da se vajeništvo, delovna praksa in učenje specifičnih znanj in spretnosti štejejo za najučinkovitejše vrste usposabljanja z vidika preprečevanja vračanja mladih v skupino oseb, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo; ugotavlja, da je bilo poudarjeno, da dualni sistem poklicnega in akademskega izobraževanja in usposabljanja zmanjšuje skupino mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, saj omogoča več mladim, da ostanejo v izobraževanju ali usposabljanju ter jim pomaga, da postanejo lažje zaposljivi ter lažje nastopijo zaposlitev ali začnejo poklicno pot; poudarja, da makroekonomska analiza kaže, da kombinacija dualnega sistema izobraževanja in usposabljanja ter dejavnih politik trga dela prinaša najboljše rezultate;

66.  poziva države članice, naj zagotovijo podporo za usposabljanje skozi delo v podjetju in razvoj spretnosti za mala in srednja podjetja;

67.  poziva, naj se sprejmejo konkretni ukrepi za lažji prehod mladih iz izobraževanja v zaposlitev, in sicer z zagotavljanjem kakovostnega in plačanega pripravništva in vajeništva, ki omogočata praktično usposabljanje na kraju samem, ter programov čezmejne izmenjave, kot je Erasmus za mlade podjetnike, ki mladim omogočajo, da svoje znanje in talente udejanjijo v praksi in imajo pri tem ustrezen niz socialnih in ekonomskih pravic ter dostop do socialne zaščite, kot je opredeljena v nacionalni zakonodaji in praksi in ki je enaka kot za odrasle delavce; poziva države članice, naj malim in srednjim podjetjem nudijo posebno pomoč, da bi tudi v njih lahko sprejemali pripravnike in vajence;

68.  poziva države članice, naj zagotovijo okvir za kakovost, ki preprečuje uporabo pripravništva in vajeništva za zagotavljanje poceni ali brezplačne delovne sile; poudarja, da je razumevanje temeljnih zdravstvenih in varnostnih standardov in pravic na delovnem mestu prav tako pomembno za razvoj kakovostne zaposlitve in preprečevanje izkoriščanja; v ta namen poziva države članice, naj vzpostavijo nacionalne pravne okvire za kakovost pripravništva in vajeništva, ki bodo zagotavljali zlasti varstvo zaposlitve in ustrezno socialno varnost;

69.  poziva Komisijo, naj predstavi okvir kakovosti za vajeništvo, in države članice, naj ga sprejmejo(37);

70.  meni, da morajo biti civilna družba, zlasti mladinske organizacije in organizacije skupnosti, socialni partnerji, ponudniki izobraževanja in usposabljanja ter specializirane podporne službe dejavno vključeni na vseh ravneh, zlasti pri oblikovanju, izvajanju in ocenjevanju programov poklicne kvalifikacije, ki omogočajo dejanski prehod s formalnega izobraževanja na učenje skozi delo in kakovostno zaposlitev, s čimer bi lahko predvideli prihodnje potrebe po znanju in spretnostih;

71.  poudarja, da je treba zagotoviti kvalifikacije, ki so smiselne za delodajalce, tako da pri njihovi zasnovi sodelujejo akterji na trgu dela;

Ključna vloga neformalnega in priložnostnega učenja

72.  vztraja, da je treba potrjevati neformalno in priložnostno učenje, da bi dosegli učence in okrepili njihov položaj; priznava, da to še posebej velja za pripadnike ranljivih ali prikrajšanih skupin, kot so nizkokvalificirani delavci ali begunci, ki potrebujejo prednosten dostop do ureditve potrjevanja;

73.  obžaluje, da delodajalci in ponudniki formalnega izobraževanja ne priznavajo dovolj vrednosti in pomena znanja, spretnosti in kompetenc, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem; v zvezi s tem poudarja, da je treba izboljšati ozaveščenost o potrjevanju med vsemi ustreznimi deležniki;

74.  priznava, da je pomanjkanje primerljivosti in skladnosti med pristopi potrjevanja držav EU, zlasti potrjevanja poklicnega izobraževanja in usposabljanja, dodatna ovira; poleg tega priznava, da zagotavljanje resničnega dostopa, priznavanja in finančne podpore ostaja velik izziv zlasti za prikrajšane skupine, kot so nizkokvalificirane osebe, ki potrebujejo prednosten dostop do potrjevanja;

75.  poziva Komisijo in države članice, naj ozaveščajo o možnostih potrjevanja; pri tem pozdravlja napredek, ki je bil dosežen zadnjih nekaj letih v okviru izvajanja priporočila Sveta o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja do leta 2018; vendar meni, da so potrebna dodatna prizadevanja pri vzpostavljanju ustreznih pravnih okvirov in oblikovanju celovitih strategij potrjevanja, da bi omogočili potrjevanje;

76.  opozarja, da se je veliko obstoječih evropskih orodij za preglednost, kot sta evropsko ogrodje kvalifikacij (EOK) in evropski sistem kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju (ECVET), razvilo ločeno; poudarja, da je treba posameznikom omogočiti, da bi bolje ocenili svoj napredek in priložnosti ter čim bolj izkoristili znanje, pridobljeno v različnih kontekstih, zato je treba to izobraževanje bolj uskladiti in ga podpreti s sistemi za zagotavljanje kakovosti ter ga vključiti v okvir nacionalnih kvalifikacij, da bi ustvarili zaupanje med sektorji in akterji, vključno z delodajalci;

77.  vztraja, da se je treba ponovno osredotočiti na vlogo neformalnega izobraževanja, ki je bistveno za krepitev položaja ljudi, zlasti ranljivih in prikrajšanih, vključno z osebami s posebnimi potrebami in invalidi ter tistimi z nizkimi kvalifikacijami in omejenimi možnostmi dostopa do formalnega izobraževanja; verjame, da lahko ponudniki neformalnega izobraževanja in nevladne organizacije pomagajo prikrajšanim skupinam, ki niso vključene v sistem formalnega izobraževanja, zato jih je treba bolje podpreti, da bi od novega programa znanj in spretnosti imeli koristi tisti, ki jih najbolj potrebujejo;

78.  priznava pomembnost prostovoljstva kot enega izmed orodij za pridobivanje znanja, izkušenj in spretnosti, ki omogočajo izboljšanje zaposljivosti in pridobivanje poklicnih kvalifikacij;

79.  poudarja, da ima neformalno učenje, vključno s prostovoljstvom, bistveno vlogo pri spodbujanju razvoja prenosljivega znanja, medkulturnih kompetenc in življenjskih veščin, kot so timsko delo, ustvarjalnost in samoiniciativnost, hkrati pa povečuje samozavest in motivacijo za učenje;

80.  dodatno poudarja pomembnost neformalnih izobraževalnih programov, umetnosti, športnih dejavnosti in medkulturnega dialoga za dejavno vključevanje državljanov v družbene in demokratične procese in preprečevanje njihove dovzetnosti za radikalno propagando; poudarja, da imata neformalno in priložnostno učenje bistveno vlogo za vključevanje oseb, ki najtežje najdejo delo in so najranljivejše; pri tem, poziva države članice, naj v celoti in pravočasno izvajajo priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja;

81.  poudarja pomen prečnih spretnosti, ki jih je mogoče pridobiti s športom v okviru neformalnega in priložnostnega učenja, in nadalje poudarja povezavo med športom, zaposljivostjo, izobraževanjem in usposabljanjem;

82.  poudarja, da neformalna in priložnostna okolja zagotavljajo tudi možnosti za dejavno spodbujanje skupnih vrednot svobode, strpnosti in nediskriminacije ter učenje o državljanstvu, trajnosti in človekovih pravicah, vključno s pravicami žensk in otrok;

83.  poziva države članice, naj vzpostavijo postopke priznavanja neformalnega in priložnostnega izobraževanja, da bi zagotovili uspešnost poti izpopolnjevanja(38), in naj pri tem uporabijo primere najboljše prakse držav članic, ki tovrstna sredstva že imajo na voljo; v zvezi s tem opozarja na pomembnost odziva politike, usmerjenega na skupine, ki so najdlje od trga dela;

84.  poudarja, da imajo neformalna in priložnostna okolja, v katerih pogosto poteka izobraževanje v skupnosti in delo s skupinami, ki so premalo zastopane v rednem akademskem izobraževanju in izobraževanju odraslih, pomembno vlogo pri vključevanju marginaliziranih in ranljivih oseb; v tem kontekstu potrjuje, da je treba upoštevati stališča in potrebe žensk in deklic, invalidov, oseb LGBTI, migrantov in beguncev ter pripadnikov etničnih manjšin;

85.  poudarja pomembnost poklicnega usmerjanja pri podpori za nizkokvalificirane osebe; v zvezi s tem opozarja na pomembnost zmogljivih in kakovostnih javnih in zasebnih zavodov držav članic za zaposlovanje;

86.  poziva Komisijo in države članice, naj razmislijo o uvedbi skupnih orodij za ocenjevanje znanj in spretnosti v povezavi s shemo Europass;

87.  poziva države članice, naj nadalje razvijejo svoje sisteme potrjevanja in ozaveščajo o dostopnih storitvah potrjevanja; spodbuja države članice, naj ustvarijo dostopnejše, privlačnejše in bolj odprte poti k nadaljnjemu izobraževanju, npr. stalno poklicno izobraževanje in usposabljanje;

Spodbujanje digitalnih in podjetniških znanj in spretnosti ter znanj in spretnosti s področja naravoslovja, tehnologije, tehnike in matematike

88.  poudarja, da je v današnji družbi zagotavljanje osnovnih digitalnih znanj in spretnosti osnovni pogoj za osebno in poklicno izpolnitev, vendar meni, da si je treba dodatno prizadevati, da bi ljudje pridobili bolj specifične digitalne kompetence ter bi lahko uporabljali digitalno tehnologijo na inovativen in ustvarjalen način;

89.  poudarja, da je treba opredeliti znanja in spretnosti, ki so potrebni za nove tehnologije, in spodbujati pridobivanje ustreznih digitalnih znanj in spretnosti, ki jih iščejo podjetja s srednje veliko tržno kapitalizacijo ter mikro, mala in srednja podjetja; zlasti opozarja, da razvoj znanj in spretnosti v digitalni dobi poteka v okolju hitrih sprememb, ki lahko destabilizirajo trge dela, zato je potrebno vseživljenjsko učenje, da bi se nanje prilagodili;

90.  verjame, da je za izboljšanje digitalnega učenja in poučevanja potreben večji poudarek na izobraževanju, povezanem z naravoslovjem, tehnologijo, tehniko in matematiko; poudarja, da sta ustvarjalnost in inovacije tesno povezani, in zato poziva, naj se umetnost in ustvarjalno učenje vključita v učne načrte za naravoslovje, tehnologijo, tehniko in matematiko, ter meni, da bi bilo treba dekleta in mlade ženske že od zgodnjega otroštva spodbujati k študiju teh predmetov;

91.  vztraja, da je treba v proces poučevanja in učenja vključiti nove tehnologije in da je treba spodbujati izobraževanje skozi praktične življenjske izkušnje, pri tem pa upoštevati učne načrte za IKT in medije, ki so primerni starosti in upoštevajo razvoj in dobro počutje otroka, zagotavljajo zgodnje usmerjanje k odgovorni uporabi tehnologije in spodbujajo kritično razmišljanje, s čimer bi ljudje pridobili ustrezen nabor znanj, spretnosti in kompetenc, zagotovili pa bi tudi razvoj celotnega nabora digitalnih znanj in spretnosti, ki jih posamezniki in podjetja potrebujejo v vedno bolj digitalnem gospodarstvu; poudarja, da je treba dekleta in mlade ženske spodbujati k študiju IKT;

92.  poleg tega poudarja, da je treba zavzeti bolj sodelovalen, usklajen in ciljno usmerjen pristop k razvoju in izvajanju strategij za digitalna znanja in spretnosti;

93.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj poveča financiranje iz evropskih okvirnih programov in iz Evropskega sklada za strateške naložbe, da bi spodbujali vključujoče, inovativne in kritično razmišljajoče evropske družbe, v katerih bodo lahko vsi državljani polno udeleženi v družbi in na trgu dela, zlasti tisti, ki živijo v socialno in gospodarsko bolj negotovih okoliščinah ali na oddaljenih območjih, invalidi, starejši in brezposelni;

94.  podpira predlog Komisije, da bi države članice spodbudili, naj pripravijo celovite nacionalne strategije za digitalna znanja in spretnosti, pri čemer naj posebno pozornost namenijo odpravi digitalne vrzeli, zlasti med starejšimi; kljub temu opozarja, da je treba za učinkovitost teh strategij zagotoviti možnost vseživljenjskega učenja za pedagoško osebje, močno pedagoško vodstvo in inovativnost na vseh ravneh izobraževanja, prilagojenega posameznim ravnem, ki temelji na jasni viziji starosti in razvoju primerne medijske vzgoje, začetnem in stalnem usposabljanju in izpopolnjevanju učiteljev ter izmenjavi primerov najboljše prakse;

95.  poudarja, da medijska pismenost državljanom omogoča kritično razumevanje različnih oblik medijev ter tako širi in krepi vire in priložnosti, ki jih zagotavlja digitalna pismenost;

96.  poziva države članice, naj okrepijo svoja prizadevanja, da bi v učnih načrtih in zavodih za kulturno izobraževanje izboljšali medijsko pismenost, in naj razvijajo pobude na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni na vseh ravneh formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja in usposabljanja;

97.  ponavlja, da mora nabor digitalnih znanj in spretnosti vključevati digitalno in medijsko pismenost ter kritično in ustvarjalno razmišljanje, da bi učenci postali ne le uporabniki tehnologij, ampak tudi njihovi ustvarjalci, inovatorji in odgovorni državljani v digitaliziranem svetu;

98.  poziva države članice, naj ustvarijo priložnosti za usposabljanje na področju IKT in razvoj digitalnih znanj in spretnosti ter medijske pismenosti na vseh ravneh izobraževanja; v zvezi s tem poudarja pomembnost prosto dostopnih učnih virov (OER), ki dajejo vsem možnost izobraževanja;

99.  poudarja, da je treba na vseh ravneh izobraževanja in usposabljanja ter v različne predmete vključiti elemente učenja podjetništva, vključno s socialnim podjetništvom, saj se bo z zgodnjim spodbujanjem podjetniškega razmišljanja med mladimi povečala njihova zaposljivost, podpiral boj proti brezposelnosti mladih ter spodbujali ustvarjalnost, kritično razmišljanje in vodstvene sposobnosti, ki so koristne pri vzpostavljanju socialnih projektov in prispevanju k lokalnim skupnostim; poudarja tudi pomembnost učenja iz izkušenj in koncepta pozitivnih neuspehov;

100.  meni, da bi moralo podjetniško izobraževanje vključevati socialno razsežnost, saj spodbuja gospodarstvo in hkrati lajša prikrajšanost, socialno izključenost in druge družbene težave, ter obravnavati teme, kot so pravična trgovina, socialno podjetništvo in alternativni poslovni modeli, kot so zadruge, da bi gospodarstvo postalo bolj socialno, vključujoče in trajnostno;

101.  poudarja, da kreativna industrija sodi med najbolj podjetniške in najhitreje rastoče sektorje in da umetniško izobraževanje razvija prenosljive spretnosti, med drugim ustvarjalno razmišljanje, reševanje problemov, skupinsko delo in iznajdljivost; priznava, da sta umetniški sektor in sektor medijev za mlade posebej privlačna;

102.  poudarja, da je treba za podjetništvo razviti prečne spretnosti, kot so ustvarjalnost, kritično razmišljanje, skupinsko delo in samoiniciativnost, ki prispevajo k osebnemu in poklicnemu razvoju mladih in jim olajšajo prehod na trg dela; meni, da je zato treba olajšati in spodbujati sodelovanje podjetnikov pri izobraževalnem procesu;

103.  poziva k dejavnemu dialogu, souporabi podatkov in sodelovanju med akademsko skupnostjo, drugimi ustanovami ali akterji za izobraževanje in usposabljanje, socialnimi partnerji in svetom dela, da bi oblikovali izobraževalne programe, na podlagi katerih bi mladi pridobili potrebno znanje, spretnosti in kompetence;

Posodobitev poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter osredotočenost na vrednost učenja skozi delo

104.  poziva Komisijo, države članice in socialne partnerje, naj oblikujejo ter uvedejo politike, ki določajo dopust za izobraževanje in usposabljanje ter poklicno usposabljanje na delovnem mestu in vseživljenjsko učenje, in sicer tudi v drugih državah članicah; poziva jih, naj zagotovijo, da bo učenje na delovnem mestu in zunaj njega, vključno s plačanim študijem, dostopno vsem delavcem, predvsem prikrajšanim, s poudarkom na delavkah v sektorjih, kjer so ženske strukturno premalo zastopane(39);

105.  ponavlja, da je poklicno izobraževanje in usposabljanje kot pomembna vrsta izobraževanja pomembno za večjo zaposljivost in lažjo pot do poklicne usposobljenosti ter ustvarjanje enakih možnosti za vse državljane, vključno s pripadniki socialno ranljivih in prikrajšanih skupin;

106.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo ustrezne naložbe v poklicno izobraževanje in usposabljanje, da bi bilo bolj primerno za učence, delodajalce in družbo, in pri tem uporabijo celovit in vključujoč izobraževalni pristop ter ga prilagodijo potrebam trga dela tako, da z usklajenim, celostnim in sodelovalnim večsektorskim pristopom poskrbijo, da bodo slednje sestavni del izobraževalnega sistema, poleg tega naj zagotovijo visoke standarde kvalifikacij in zagotavljanje kakovosti v poklicnem izobraževanju in usposabljanju; poudarja potrebo po tesnejšem sodelovanju med ponudniki poklicnega izobraževanja in usposabljanja in visokošolskega izobraževanja, da bi zagotovili uspešen prehod učencev, ki zaključijo poklicno izobraževanje in usposabljanje, v visokošolsko izobraževanje;

107.  meni, da si je treba prizadevati za boljšo prehodnost med akademskim in poklicnim izobraževanjem;

108.  poudarja, da je treba krepiti prakso poklicnega usmerjanja v izobraževalnem sistemu in v izobraževanju odraslih k znanjem, spretnostim in kompetencam, potrebnim v panogah in sektorjih v državah, ki imajo visoko dodano vrednost in naložbeni potencial;

109.  pozdravlja pobude Komisije za spodbujanje poklicnega izobraževanja in usposabljanja; priznava, da mobilnost v poklicnem izobraževanju in usposabljanju še ni dosegla svojega potenciala; meni, da bi lahko dodatno financiranje ustanov za poklicno izobraževanje in usposabljanje prispevalo k večji mobilnosti na tem področju in izboljšalo kakovost, pomembnost in vključujočo naravo poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

110.  poudarja, da je treba preučiti možnost medsektorske mobilnosti ne le med učitelji poklicnega izobraževanja in usposabljanja, temveč med šolami kot celoto;

111.  vztraja, da največjo odgovornost za kakovost poklicnega izobraževanja in usposabljanja nosijo države članice in njihove regije; poziva Komisijo, naj spodbuja poklicno izobraževanje in usposabljanje ter olajša izmenjavo primerov najboljše prakse;

112.  poziva države članice, naj preoblikujejo poklicno izobraževanje in usposabljanje z ustreznimi naložbami in kvalificiranimi zaposlenimi ter s tem okrepijo povezavo s trgom dela in delodajalci ter ozaveščanje o poklicnem izobraževanju in usposabljanju kot cenjeni izobrazbeni in poklicni poti;

113.  poziva Komisijo in države članice, naj povečajo privlačnost in položaj poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter mobilnost znotraj njega kot pomembne izbire na osebni poklicni poti, tako da poskrbijo, da bodo imeli mladi in njihove družine dostop do informacij in svetovanja o možnostih poklicnega izobraževanja in usposabljanja, da bodo v zadostni meri vlagale v povečanje njegove kakovosti in pomembnosti, da bo tovrstno izobraževanje dostopno in cenovno ugodno za vse, da bodo ustvarile več mostov med akademskim izobraževanjem ter poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem in da bodo spodbujale uravnoteženo zastopanost spolov in nediskriminacijo v programih poklicnega izobraževanja in usposabljanja;

114.  poziva k sprejetju posebnih ciljev, kot sta izvajanje popolnoma delujočega sistema prenašanja kreditnih točk in priznavanje v okviru evropskega sistema kreditnih točk poklicnega izobraževanja in usposabljanja (ECVET);

115.  poziva Komisijo in države članice, naj oblikujejo in primerjajo najboljšo prakso partnerstev med izobraževanjem in poklicnim usposabljanjem, da bi zmanjšali osip v šolah ali pri usposabljanju ter število oseb, ki niso zaposlene, se ne izobražujejo ali usposabljajo, priporoča, naj se to stori s sodelovanjem med srednjimi šolami in podjetji, da bi tudi z vajeništvom ustvarili še drugo priložnost za izobraževanje, povečali povezanost med sistemi, znanja in spretnosti pa bolje prilagodili dejanskim potrebam;

116.  spodbuja države članice, naj vzpostavijo kakovostne sisteme dualnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja v sodelovanju z lokalnimi in regionalnimi gospodarskimi akterji ter po izmenjavi primerov dobre prakse in v skladu s posebno naravo posameznega izobraževalnega sistema, da bi odpravili sedanje in prihodnje neskladje v znanju in spretnostih;

117.  poziva države članice, naj izboljšajo zbiranje podatkov o poklicni poti učencev v poklicnem izobraževanju in usposabljanju, da bi izboljšali njihove zaposlitvene možnosti, ocenili kakovost poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter učence obveščali o poklicnih možnostih;

118.  opozarja, da je potrebna večja podpora za mobilnost učencev in učiteljev; zato poziva države članice, naj podporo mobilnosti vključijo v svoje nacionalne programe in s tem velikemu deležu mladih pomagajo, da pridobijo izkušnje v tujini;

Učitelji in izvajalci usposabljanja

119.  meni, da imajo učitelji in izvajalci usposabljanja poglavitno vlogo pri uspešnosti učencev; zato poudarja, da je ena od stalnih prednostnih nalog v vsej EU, da je treba vlagati v začetni in stalni poklicni razvoj učiteljev v vseh izobraževalnih sektorjih in ga podpirati, zagotoviti kakovostna delovna mesta in ustanoviti službe za vseživljenjsko poklicno usmerjanje;

120.  poudarja, da bi bilo izboljšanje statusa in izpopolnjevanje vseh učiteljev, izvajalcev usposabljanja, mentorjev in pedagogov, da bi razširili svoja znanja in spretnosti, pogoj za izvajanje novega programa znanj in spretnosti ter da so potrebna nadaljnja prizadevanja za pritegnitev mladih, da bi delali v izobraževalnem sistemu, in za motiviranje učiteljev, da bi ostali v svojem poklicu, med drugim z izboljšanjem politike njihovega zadržanja; ugotavlja, da je zato treba podpirati in ceniti učitelje, zagotoviti dobre plače in pogoje dela, boljši dostop do nadaljnjega usposabljanja med delovnim časom, zlasti za digitalno didaktiko, ter ukrepe za zaščito pred nasiljem in nadlegovanjem v izobraževalnih ustanovah; poziva države članice, naj spodbujajo večjo enakost spolov v učiteljskem poklicu; poudarja, da bi bilo povečanje inovativnih načinov poučevanja in učenja ter olajšanje mobilnosti in izmenjave primerov najboljše prakse lahko korak k temu cilju;

121.  želi spomniti, da so v nekaterih državah članicah izobraževanje učiteljev močno prizadele gospodarske in finančne krize; poudarja, da je treba vlagati v učitelje, izvajalce usposabljanja in pedagoge, da bi pridobili nova znanja in spretnosti ter tehnike poučevanja, ki ustrezajo tehnološkemu in družbenemu razvoju;

122.  poziva države članice, naj veliko vlagajo v vseživljenjsko učenje učiteljev, ki naj vključuje praktične izkušnje v tujini, in zagotovijo njihov stalni poklicni razvoj ter jim pomagajo pridobiti nova znanja in spretnosti, kot so digitalna in podjetniška znanja in spretnosti ter znanje o vključujočem izobraževanju; v zvezi s tem poudarja, da je treba zagotoviti ustrezno plačane dneve za usposabljanje, da bi se izpopolnjevalo celotno izobraževalno osebje;

123.  poudarja, da je treba razvijati kompetence učiteljev v poklicnem izobraževanju in usposabljanju za predajanje podjetniških znanj in spretnosti učencem v tesnem sodelovanju z malimi in srednjimi podjetji; v zvezi s tem poudarja potrebo po spodbujanju prožne prakse zaposlovanja (npr. učitelji z izkušnjami v panogi);

124.  priporoča državam članicam, naj uvedejo spodbude za zaposlovanje kandidatov za učiteljski poklic z visokimi kompetencami in za nagrajevanje uspešnih učiteljev;

Izvajanje novega programa znanj in spretnosti: izzivi in priporočila

125.  poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z Evropskim centrom za razvoj poklicnega usposabljanja, da bi bolje ocenili in predvideli potrebe po znanju in spretnostih in jih bolje prilagodili delovnim mestom, ki so na voljo na trgu dela;

126.  poudarja, da je treba novi program znanj in spretnosti izpopolniti, izvajati in spremljati v sodelovanju z vsemi ustreznimi deležniki, tudi s socialnimi partnerji, organizacijami civilne družbe, ponudniki neformalnega izobraževanja, zavodi za izobraževanje in lokalnimi oblastmi; poziva Komisijo, naj podpira spodbujanje širših partnerstev z omenjenimi deležniki;

127.  poziva Komisijo in države članice, naj pri izvajanju pobude dajo pomemben poudarek usklajevanju različnih organizacij, ki se neposredno ali posredno ukvarjajo z razvojem znanj in spretnosti, kot so ministrstva, lokalne oblasti, javni zavodi za zaposlovanje in drugi zavodi, ustanove za izobraževanje in usposabljanje ter nevladne organizacije;

128.  poziva Komisijo in države članice, naj še naprej izboljšujejo prepoznavnost poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter povečajo njegovo kakovost in privlačnost; poziva Komisijo, naj spodbudi države članice, da si bodo v programih poklicnega izobraževanja in usposabljanja zastavile nadaljnje cilje za spodbujanje učenja skozi delo;

129.  poziva k tesnejšemu sodelovanju med poklicnim izobraževanjem in usposabljanjem ter izvajalci visokošolskega izobraževanja, da bi premostili obstoječo vrzel in zagotovili uspešen prehod iz poklicnega izobraževanja in usposabljanja v visokošolsko izobraževanje; v zvezi s tem priporoča učenje iz primerov najboljše prakse v več državah članicah, ki imajo učinkovite dualne sisteme izobraževanja;

130.  poziva Komisijo in države članice, naj pri socialni politiki ter politiki izobraževanja in zaposlovanja sprejmejo usklajen in vključujoč pristop, da bi omogočile stalen in prilagodljiv razvoj poklicnega izobraževanja in usposabljanja ter da bi osebe, ki zaključijo te programe, imele možnost nadaljevati študij in usposabljanje na višjih stopnjah;

131.  poudarja, da je treba izboljšati razumevanje in primerljivost različnih kvalifikacij po državah članicah; pozdravlja predlagano revizijo in nadaljnji razvoj evropskega ogrodja kvalifikacij ter poziva k okrepljenemu sodelovanju med državami članicami in deležniki; poziva k večji skladnosti med instrumenti EU za kvalifikacijo, tj. evropskim ogrodjem kvalifikacij, evropskim sistemom kreditnih točk v poklicnem izobraževanju in usposabljanju ter evropskim referenčnim okvirom za zagotavljanje kakovosti;

132.  poziva države članice, naj se še naprej osredotočajo na zagotavljanje priložnosti svojim državljanom vseh starosti za razvoj njihovih digitalnih znanj, spretnosti in kompetenc, pri tem pa naj spodbujajo digitalno preobrazbo gospodarstva in družbe ter preoblikujejo načine učenja, dela in poslovanja, še naprej pa naj se osredotočajo tudi na širše družbene posledice teh sprememb; v zvezi s tem poziva države članice, naj se seznanijo z namero Komisije, da se s strategijo EU za digitalno pismenost osredotoči na pozitivne vidike te preobrazbe; poziva k nadaljnjemu vključevanju civilne družbe in socialnih partnerjev v koalicijo za digitalno pismenost in delovna mesta;

133.  soglaša z načrtom sektorskega sodelovanja za znanja in spretnosti, ki ga je Komisija oblikovala v okviru pilotnega programa za šest sektorjev, in spodbuja k njegovemu nadaljevanju;

134.  poziva Komisijo in države članice, naj se še naprej osredotočajo na digitalna znanja in spretnosti, zlasti na digitalno preobrazbo gospodarstva in preoblikovanje načina dela in poslovanja, ter je seznanjen z namero Komisije, da se s strategijo EU za digitalno pismenost osredotoči na pozitivne vidike te preobrazbe;

135.  poziva države članice, naj podjetniško izobraževanje(40), vključno s socialnim podjetništvom, vključijo v učni načrt, da bi pri državljanih razvili podjetniško miselnost posameznikov kot ključno kompetenco, ki spodbuja osebni razvoj, dejavno državljanstvo, socialno vključenost in zaposljivost;

136.  spodbuja Komisijo, naj razvije enake okvire kompetenc za druge ključne kompetence, kot je finančna pismenost, na enak način kot za digitalna in podjetniška znanja in spretnosti;

137.  meni, da je treba upoštevati izkušnje z izvajanjem jamstva za mlade, da bi predlagana pobuda o poteh izpopolnjevanja povzročila oprijemljive spremembe; zlasti meni, da bi si bilo treba prizadevati za hitrejše izvajanje, da bi bilo treba imeti celovit pristop k spremljajočim socialnim storitvam in da bi bilo treba spodbujati boljše sodelovanje s socialnimi partnerji, kot so sindikati in združenja delodajalcev, ter drugimi deležniki;

138.  meni, da je pomembno opremljati ljudi z naborom minimalnih znanj in spretnosti, vendar to ni dovolj, saj je bistveno, da se vsakega posameznika spodbuja k pridobivanju zahtevnejših znanj, spretnosti in kompetenc, da bi se bolje prilagodil na prihodnost, zlasti v primeru ranljivih skupin, ki so izpostavljene tveganju prekarne zaposlitve;

139.  obžaluje, da ni na voljo namenskih finančnih sredstev za izvajanje predlogov, kar je lahko pomembna ovira za izvedbo ukrepov, ki bi na nacionalni ravni dejansko kaj izboljšali, vendar meni, da bi bilo treba države članice spodbujati, naj popolnoma izkoristijo obstoječe vire financiranja, ki so na voljo za podporo izvajanju programa, zlasti Evropski socialni sklad; poudarja, da se predlagani viri financiranja, namreč Evropski socialni sklad in Erasmus+, že razdeljujejo na nacionalni ravni; zato poziva Komisijo, naj spodbuja države članice, da bodo več vlagale v učinkovito porabo sredstev za znanja in spretnosti kot pomembno naložbo v človeški kapital, ki prinaša tako socialne kot ekonomske donose, in da bodo to spodbujale;

140.  poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo finančna sredstva, da bi v okviru nacionalnih strategij za digitalna znanja in spretnosti premostili obstoječo tehnološko in digitalno vrzel med izobraževalnimi ustanovami in ustanovami za usposabljanje, ki so dobro opremljene, in tistimi, ki niso, ter da bi podprli izpolnjevanje učiteljev in izvajalcev usposabljanja v tehnologiji, da bi tako obdržali korak z današnjim vse bolj digitalnim svetom;

141.  odločno priporoča, naj se obravnava digitalni razkorak in se vsem ponudijo enake možnosti, da bodo imeli dostop do digitalne tehnologije in da bodo pridobili kompetence, odnos in motivacijo, ki so potrebni za digitalno udeležbo;

142.  poziva Komisijo in države članice, naj obravnavajo tudi vprašanja, kot so slabi učni uspehi učencev na nekaterih študijskih področjih, nizka udeležba odraslih v izobraževanju, osip, socialna vključenost, državljanska udeležba, razlike med spoloma in stopnja zaposljivosti diplomantov;

143.  poziva države članice, naj v posvetovanju s socialnimi partnerji spodbujajo sodelovanje in krepijo sinergijo med ponudniki formalnega, neformalnega in priložnostnega izobraževanja, regijami in lokalnimi oblastmi, delodajalci ter civilno družbo, da bi dosegli širšo skupino nizkokvalificiranih delavcev in bolje upoštevali njihove posebne potrebe;

144.  poziva k omogočanju večje prilagodljivosti pri učenju glede kraja ter učnih kanalov in metod, s katerimi naj bi privabili raznoliko paleto učencev in zadovoljili njihove potrebe ter tako okrepili možnosti izobraževanja za vse;

145.  pozdravlja predlagano revizijo evropskega okvira ključnih kompetenc, ki je dragocen vir in zagotavlja skupno razumevanje za razvoj prečnih znanj in spretnosti, ter poziva k okrepitvi njegovega učinka na nacionalni ravni, tudi pri učnih načrtih in usposabljanju učiteljev; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo okvir ključnih kompetenc povezan s priporočili Sveta iz leta 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja;

146.  pozdravlja načrtovano revizijo evropskega ogrodja kvalifikacij, kar naj bi pripomoglo k večjemu razumevanju obstoječih znanj in spretnosti ter kvalifikacij v posameznih državah EU; poudarja, da je to orodje nujno za razvoj poklicne mobilnosti, zlasti na obmejnih območjih, in da je treba zagotoviti večjo vidljivost znanj, spretnosti in kompetenc, pridobljenih z neformalnim in priložnostnim učenjem;

147.  poziva države članice naj izberejo širok pristop k izvajanju poti izpopolnjevanja, zagotovijo raznolike priložnosti, upoštevajo konkretne potrebe na lokalni, regionalni in sektorski ravni (na primer medkulturna, državljanska, ekološka, jezikovna, zdravstvena in družinska znanja in spretnosti) ter naredijo več, kot da samo zagotavljajo osnovna znanja in spretnosti;

148.  poziva Komisijo, naj podpira prizadevanja držav članic, in sicer z dejavnostmi vzajemnega učenja in izmenjavo primerov dobre politične prakse;

149.  pozdravlja in spodbuja revizijo okvira Europass, zlasti njegov premik od orodja, ki temelji na dokumentih, k platformi, ki temelji na storitvah in prizadevanja, in prizadevanja, da bi povečali prepoznavnost različnih vrst učenja ter znanj in spretnosti, zlasti tiste, pridobljene zunaj formalnega izobraževanja;

150.  meni, da bi morali z revizijo zagotoviti, da bodo imele prikrajšane skupine, kot so invalidi, nizkokvalificirane osebe, starejši ali dolgotrajno brezposelni, koristi od orodij, poleg tega meni, da je bistvenega pomena zagotoviti dostopnost za invalide;

151.  meni, da bi se morale razlike med spoloma glede razvoja znanj in spretnosti bolje odražati v novem programu znanj in spretnosti;

152.  pozdravlja pobudo za uvedbo sistema sledenja diplomantov, da bi zagotovili pristop, ki bo bolj temeljil na dokazih in bo ustreznejši za oblikovanje učnih načrtov in ponudbe izobraževanja; poziva k podobnemu sistemu za obsežno sledenje oseb, ki so zaključile poklicno izobraževanje in usposabljanje;

153.  poziva k stalni in okrepljeni podpori za program mobilnosti Erasums+, ki ponuja in spodbuja priložnosti za vključujoče učenje in usposabljanje za mlade, pedagoge, prostovoljce, vajence, pripravnike in mlade delavce;

154.  poziva Komisijo, naj analizira nacionalne sisteme poklicnih kvalifikacij in naj predlaga, da bi jih prilagodili spreminjajočim se potrebam in novim poklicem; poudarja, da morajo države članice podpreti učiteljski poklic z lažjim dostopom do informacij o najsodobnejši tehnologiji, ter želi spomniti, da je Komisija v ta namen zasnovala platformo eTwinning;

155.  poziva Komisijo, naj razglasi evropsko leto učenja odraslih, s čimer bo pripomogla k ozaveščanju o pomenu izobraževanja odraslih in aktivnega staranja v vsej Evropi, in naj omogoči dovolj časa za pripravo nanj na ravni EU in nacionalni ravni;

156.  poziva Komisijo, naj enkrat letno organizira evropski forum znanj in spretnosti, da bi ustreznim organom, izobraževalnim ustanovam, izvajalcem, učencem, delodajalcem in zaposlenim omogočila izmenjavo primerov najboljše prakse glede predvidevanja potreb po znanjih in spretnostih ter njihovega razvoja in potrjevanja;

o
o   o

157.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL C 119, 28.5.2009, str. 2.
(2) UL C 351 E, 2.12.2011, str. 29.
(3) UL C 484, 24.12.2016, str. 1.
(4) UL C 67, 20.2.2016, str. 1.
(5) UL C 120, 26.4.2013, str. 1.
(6) UL C 398, 22.12.2012, str. 1.
(7) UL C 191, 1.7.2011, str. 1.
(8) UL C 372, 20.12.2011, str. 1.
(9) UL C 290, 4.12.2007, str. 1.
(10) UL C 417, 15.12.2015, str. 36.
(11) UL C 64, 5.3.2013, str. 5.
(12) UL C 111, 6.5.2008, str. 1.
(13) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0338.
(14) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0107.
(15) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0008.
(16) UL C 265, 11.8.2017, str. 48.
(17) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0292.
(18) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0321.
(19) http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:52011XG0525(01)&from=ES
(20) http://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-6268-2017-INIT/sl/pdf
(21) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0005.
(22) Generalni direktorat za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje (ISBN: 978-92-79-26866-3); http://www.euricse.eu/wp-content/uploads/2015/03/social-economy-guide.pdf
(23) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0411.
(24) Evropska komisija (2016), Analytical underpinning for a New Skills Agenda for Europe (Analitična osnova novega programa znanj in spretnosti za Evropo) (SWD(2016)0195).
(25) Cedefop, v pripravi za ES, 2016.
(26) http://www.cedefop.europa.eu/en/events-and-projects/projects/assisting-eu-countries-skills-matching
(27) Glej SWD(2016)0195.
(28) Študija Boosting the competitiveness of cultural and creative industries for growth and jobs (Spodbujanje konkurenčnosti kulturne in kreativne industrije za rast in delovna mesta), 2015.
(29) Society at a Glance 2016 – OECD Social Indicators (Družbeni pregled leta 2016 – Socialni kazalniki OECD).
(30) Cedefop, podatkovna zbirka Rising STEMs (Znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika v vzponu), marec 2014.
(31) Dualni sistem izobraževanja je kombinacija vajeništva v podjetju s poklicnim izobraževanjem na poklicni šoli v okviru istega programa.
(32) Pregled izobraževanja in usposabljanja za leto 2016.
(33) https://www.oecd.org/education/school/50293148.pdf
(34) Eurofound (2015), Early childhood care: working conditions, training and quality of services – A systematic review (Predšolsko varstvo: delovni pogoji, usposabljanje in kakovost storitev – sistematični pregled).
(35) Glej Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0338.
(36) Premik k učnim izidom – Politike in prakse v Evropi – Cedefop.
(37) Pripravljen bo v skladu z mnenjem Svetovalnega odbora za poklicno usposabljanje z naslovom A Shared Vision for Quality and Effective Apprenticeships and Work-based Learning (Skupna vizija za kakovostno in učinkovito vajeništvo in učenje skozi delo), sprejetim 2. decembra 2016.
(38) Priporočilo Sveta z dne 19. decembra 2016.
(39) Glej Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0338.
(40) Evropska komisija/EACEA/Eurydice, 2016, Entrepreneurship Education at School in Europe (Podjetniško izobraževanje v šoli v Evropi), poročilo Eurydice.

Pravno obvestilo