Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2017/2869(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B8-0545/2017

Razprave :

Glasovanja :

PV 05/10/2017 - 4.2

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0382

Sprejeta besedila
PDF 260kWORD 52k
Četrtek, 5. oktober 2017 - Strasbourg Končna izdaja
Primeri voditeljev krimskih Tatarov Ahtema Čijgoza in Ilmija Umerova ter novinarja Mikole Semene
P8_TA(2017)0382RC-B8-0545/2017

Resolucija Evropskega parlamenta z dne 5. oktobra 2017 o primerih voditeljev krimskih Tatarov Ahtema Čijgoza in Ilmija Umerova ter novinarja Mikole Semene (2017/2869(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Ukrajino ter poglobljenega in celovitega območja proste trgovine,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Ukrajini in Krimu, evropski sosedski politiki in vzhodnem partnerstvu ter zlasti svoje resolucije z dne 21. januarja 2016 o pridružitvenih sporazumih ter poglobljenih in celovitih območjih proste trgovine z Gruzijo, Moldavijo in Ukrajino(1), svoje resolucije z dne 4. februarja 2016 o razmerah na področju človekovih pravic na Krimu, zlasti o krimskih Tatarih(2), svoje resolucije z dne 12. maja 2016 o krimskih Tatarih(3) in svoje resolucije z dne 16. marca 2017 o ukrajinskih zapornikih v Rusiji in razmerah na Krimu(4),

–  ob upoštevanju poročila Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice z dne 25. septembra 2017 o razmerah na področju človekovih pravic v začasno zasedeni Avtonomni republiki Krim in mestu Sevastopol (Ukrajina),

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine OZN št. 68/262 z dne 27. marca 2014 o ozemeljski celovitosti Ukrajine in resolucije generalne skupščine OZN št. 71/205 z dne 19. decembra 2016 o razmerah na področju človekovih pravic v Avtonomni republiki Krim in mestu Sevastopol (Ukrajina),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o nadaljevanju sankcij proti Ruski federaciji v zvezi z nezakonito priključitvijo Krimskega polotoka,

–  ob upoštevanju mednarodnega humanitarnega prava in zlasti njegove določbe o zasedenih ozemljih in ravnanju s civilnim prebivalstvom ter njegovi zaščiti,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker številna verodostojna poročila, vključno z najnovejšim visokega komisarja OZN za človekove pravice, navajajo pričevanja o vse hujših zlorabah človekovih pravic na Krimu, zaradi katerih so prizadeti predstavniki krimskih Tatarov, novinarji, zaposleni v medijih, blogerji in navadni ljudje, ki se izrečejo proti ruski zasedbi ali zgolj poskušajo dokumentirati grozodejstva dejanskih oblasti;

B.  ker je v poročilu urada OZN za človekove pravic z dne 25. septembra 2017 o razmerah na področju človekovih pravic v začasno zasedeni Avtonomni republiki Krim in mestu Sevastopol (Ukrajina) navedeno, da so bile dokumentirane hude kršitve človekovih pravic, kot so samovoljne aretacije in pridržanja, prisilna izginotja, grdo ravnanje in mučenje ter vsaj ena zunajsodna usmrtitev;

C.  ker je bil Ilmi Umerov, vodja krimskih Tatarov in podpredsednik samoupravnega organa medžlis na podlagi člena 280.1 ruskega kazenskega zakonika (o javnih pozivih k dejavnosti, katere cilj je kršitev ruske teritorialne celovitosti) obsojen na dve leti zaporne kazni, ker je izrazil nestrinjanje z nezakonito priključitvijo Krimskega polotoka;

D.  ker je bil Ahtem Čijgoz, prav tako podpredsednik samoupravnega organa medžlis, 26. februarja 2014 obsojen na osem let zaporne kazni zaradi organiziranja množičnih nemirov;

E.  ker je bil novinar Mikola Semena obsojen na dveinpolletno pogojno zaporno kazen in triletno prepoved opravljanja novinarskega dela na podlagi člena 280.1 ruskega kazenskega zakonika o javnih pozivih k dejavnosti, katere cilj je kršitev ruske teritorialne celovitosti;

F.  ker nedavne sodbe sodišča kažejo, da se sodni sistem uporablja kot politično orodje za zatiranje oseb, ki nasprotujejo ruski priključitvi Krimskega polotoka;

G.  ker so v več primerih poročali o ugrabitvah, prisilnih izginotjih in uporabi mučenja ter krutega in poniževalnega ravnanja v centrih za pridržanje; ker so bili lažni obremenilni dokazi pridobljeni z mučenjem; ker te obtožbe doslej niso bile ustrezno raziskane;

H.  ker na Krimu izvajajo obsežne razlastitve javne in zasebne lastnine, pri čemer ne izplačujejo odškodnin in se ne ozirajo na določila mednarodnega humanitarnega prava, ki ščitijo lastnino pred zasegom ali uničenjem;

I.  ker se je prostor za delovanje civilne družbe na Krimu močno skrčil, saj so medije ukinili, kar je nesorazmerno prizadelo krimsko tatarsko skupnost in njeno pravico do obveščanja in do ohranjanja svoje kulture in identitete;

J.  ker je priključitev Krima Ruski federaciji nezakonita in v nasprotju z mednarodnim pravom ter evropskimi sporazumi, ki sta jih podpisali tako Ruska federacija kot Ukrajina, zlasti z ustanovno listino OZN, Helsinško sklepno listino, memorandumom iz Budimpešte iz leta 1994 in sporazumom o prijateljstvu, sodelovanju in partnerstvu med Ukrajino in Rusko federacijo iz leta 1997;

K.  ker so za zaščito državljanov in prebivalcev Krima v času priključitve odgovorne ruske oblasti, ki jih zastopajo dejanske oblasti v regiji;

1.  obsoja obsodbo vodje krimskih Tatarov in podpredsednika medžlisa Ilmija Umerova, podpredsednika medžlisa Ahtema Čijgoza in novinarja Mikole Semene; zahteva razveljavitev obsodb in takojšnjo in brezpogojno izpustitev Ilmija Umerova in Ahtema Čijgoza ter takojšnjo in brezpogojno opustitev vseh obtožb zoper Mikolo Semeno;

2.  ostro obsoja stroge kazni za voditelje skupnosti krimskih Tatarov ter drugim, ki nasprotujejo ruski priključitvi, kot so Uzair Abdulajev, Tejmur Abdulajev, Zevri Abseutov, Rustem Abiltarov, Muslim Alijev, Refat Alimov, Ali Asanov, Vladimir Baluh, Enver Bekirov, Aleksij Besarabov, Hlib Šablij, Aleksij Črni, Mustafa Degermenji, Emil Džemadenov, Arsen Džeparov, Vladimir Dudka, Pavlo Grib, Rustem Ismailov, Mikola Karpjuk, Stanislav Klih, Andrij Kolomijec, Aleksander Kolčenko, Aleksander Kostenko, Emir-Usein Kuku, Sergej Litvinov, Enver Mamutov, Remzi Memetov, Jevhen Panov, Juri Primov, Vladimir Prisič, Ferat Sajfulajev, Eider Saledinov, Oleg Sencov, Vadim Siruk, Aleksij Stogni, Redvan Sulejmanov, Roman Suščenko, Mikola Šiptur, Dmitro Štiblikov, Viktor Ščur, Rustem Vajtov, Valentin Vigovski, Andrij Zahtej in Ruslan Zejtulajev, ki so bile izrečene v absurdnih sodnih postopkih in na podlagi vprašljivih obtožb; zahteva razveljavitev sodb in takojšnjo izpustitev vseh pridržanih;

3.  obsoja diskriminatorne politike, ki jih tako imenovane oblasti izvajajo zlasti zoper avtohtono skupnost krimskih Tatarov, kršenje njihovih lastninskih pravic, vedno hujše ustrahovanje te skupnosti v političnem, družbenem in gospodarskem življenju ter vseh, ki nasprotujejo ruski priključitvi;

4.  meni, da so bile krimskim Tatarom hudo kršene pravice s tem, ko je bilo prepovedano delovanje medžlisa, ko je bil ta 26. aprila 2016 razglašen za ekstremistično organizacijo in ko je bil njihovim voditeljem prepovedan ponovni vstop na polotok; odločno poziva k takojšnjemu preklicu odločitev o tem in odpravi njihovih posledic ter k spoštovanju odredbe Mednarodnega kazenskega sodišča z dne 19. aprila 2017 o začasnih ukrepih v okviru tožbe, ki jo je Ukrajina vložila proti Ruski federaciji, v kateri je določeno, da se mora Ruska federacija vzdržati ohranjanja obstoječih ali uvajanja novih omejitev glede možnosti krimskih Tatarov, da ohranijo svoje predstavniške institucije, vključno z medžlisom;

5.  želi spomniti, da so se zaradi dejanskega nasilja in izvajanja zakonodaje o ekstremizmu, terorizmu in separatizmu resnega poslabšale razmere na področju človekovih pravic na Krimskem polotoku in se širijo kršitve svobode govora in združevanja, ter da je vsiljevanje ruskega državljanstva postalo sistematična praksa, temeljne svoboščine pa na Krimskem polotoku niso zagotovljene; zahteva razveljavitev diskriminatorne zakonodaje in poudarja, da je nujno treba zagotoviti odgovornost za kršitev in zlorabe človekovih pravic na polotoku;

6.  ostro obsoja prevladujočo prakso premeščanja pridržanih oseb v oddaljene ruske regije, saj to močno ovira njihove stike z družino in prijatelji, organizacije za varstvo človekovih pravic pa zelo težko spremljajo njihovo dobrobit; poudarja, da je takšno ravnanje v nasprotju z veljavno rusko zakonodajo, zlasti s členom 73 zakonika o izvrševanju kazenskopravnih ukrepov, ki določa, da bi se morale kazni izvrševati v regiji prebivališča obsojenega oziroma v regiji, v kateri je sodišče izreklo sodbo;

7.  poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in delegacijo EU v Rusiji, naj pozorno spremljata še vedno potekajoče sodne postopke ter naj bosta pozorni na ravnanje s pridržanimi osebami; zlasti izraža zaskrbljenost zaradi poročil o uporabi kazenskega psihiatričnega zdravljenja; pričakuje, da bodo delegacija EU, Evropska služba za zunanje delovanje in veleposlaništva držav članic pozorno spremljali te postopke ter poskušali stopiti v stik s pridržanimi osebami pred in med njihovimi sojenji ter po tem;

8.  poziva Evropsko sodišče za človekove pravice, naj obravnava vse krimske zahtevke za odškodnino, saj ruski pravosodni sistem v teh primerih ne more zagotoviti in ne zagotavlja pravnih sredstev;

9.  obsoja zatiranje neodvisnih medijev, ki zastopajo manjšinske skupnosti, ter poziva ruske oblasti, naj ne uvajajo pravnih in upravnih ovir za njihovo delovanje;

10.  poziva, naj se mednarodnim opazovalcem izvajanja človekovih pravic, vključno s specializiranimi strukturami OZN, OVSE in Sveta Evrope, zagotovi neoviran dostop do Krimskega polotoka, da bi preučili tamkajšnje razmere, ter naj se vzpostavijo neodvisni mehanizmi za spremljanje; podpira pobude pod vodstvom Ukrajine, da bi ta vprašanja obravnavala Svet za človekove pravice in generalna skupščina OZN; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in posebnega predstavnika Evropske unije za človekove pravice, naj bosta stalno osredotočena na razmere na področju človekovih pravic na Krimskem polotoku in naj obveščata Parlament;

11.  poziva Komisijo, naj podpre projekte in izmenjave za izboljšanje stikov med ljudmi ter spodbujanje vzpostavljanja miru, reševanja konfliktov, sprave in medkulturnega dialoga, vključno z medverskim dialogom, tudi na Krimu; spodbuja izogibanje birokratskim oviram in prožnejše pristope, ki bodo mednarodnim opazovalcem, vključno s poslanci, omogočili lažji dostop do polotoka, in sicer s soglasjem Kijeva in ne da bi to razumeli kot priznanje priključitve;

12.  poudarja, da bi bilo treba uvesti omejevalne ukrepe za vse posameznike, ki so odgovorni za hude kršitve človekovih pravic, vključno s krimskimi in ruskimi uradniki, ki so neposredno odgovorni za obtožbo in obsodbo Ahtema Čijgoza, Mikole Semene in Ilmija Umerova, to pa bi moralo vključevati zamrznitev premoženja v bankah EU in prepoved potovanja; ponovno poudarja, da podpira sklep EU o prepovedi uvoza s Krima in izvoza nekaterega blaga in tehnologije, naložb, trgovine in storitev na Krim;

13.  obžaluje trpljenje krimskih otrok, ki odraščajo brez očetov, saj jim je bila odvzeta svoboda in so dejansko politični zaporniki, vključno s tistimi, ki so bili premeščeni v oddaljene dele Ruske federacije; meni, da gre pri tem za očitno kršitev mednarodnega prava na področju človekovih pravic, pravic otrok in mednarodnih obveznosti Ruske federacije, kot je Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah; poziva ruske oblasti in dejanske krimske organe, naj tem osebam omogočijo redne stike z družinskimi člani, zlasti mladoletniki;

14.  opozarja ruske oblasti, da so v svoji vlogi okupacijske sile, ki dejansko izvaja nadzor nad Krimom, v celoti odgovorne za zaščito krimskih državljanov pred samovoljnimi sodnimi ali upravnimi ukrepi, v tej vlogi pa so dolžne tudi spoštovati mednarodno humanitarno pravo in tako zagotoviti varstvo človekovih pravic na Krimskem polotoku;

15.  podpira suverenost, neodvisnost, enotnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine v njenih mednarodno priznanih mejah ter ponavlja, da obsoja nezakonito priključitev Avtonomne republike Krim in mesta Sevastopol Ruski federaciji; podpira politiko EU in njenih držav članic o nepriznavanju nezakonite priključitve Krimskega polotoka in uvedbi omejevalnih ukrepov, sprejetih v zvezi s tem; je zelo zaskrbljen zaradi potekajoče obsežne militarizacije Krimskega polotoka s strani Rusije, ki ogroža regionalno in vseevropsko varnost;

16.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, državam članicam, predsedniku Ukrajine, vladama in parlamentoma Ukrajine in Ruske federacije ter parlamentarnima skupščinama Sveta Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, medžlisu krimskih Tatarov in generalnemu sekretarju Združenih narodov.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0018.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0043.
(3) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0218.
(4) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0087.

Pravno obvestilo