Kazalo 
Sprejeta besedila
Torek, 4. april 2017 - StrasbourgKončna izdaja
Značilnosti ribiških plovil ***I
 Odobritev in nadzor trga motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila ***I
 Palmovo olje in krčenje deževnih gozdov
 Ženske in njihova vloga na podeželju
 Preiskava o meritvah emisij v avtomobilskem sektorju

Značilnosti ribiških plovil ***I
PDF 321kWORD 48k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določanju značilnosti ribiških plovil (prenovitev) (COM(2016)0273 – C8-0187/2016 – 2016/0145(COD))
P8_TA(2017)0096A8-0376/2016

(Redni zakonodajni postopek – prenovitev)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0273),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 43(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0187/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. oktobra 2016(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 28. novembra 2001 o bolj sistematičnem ponovnem sprejemu pravnih aktov(2),

–  ob upoštevanju pisma Odbora za pravne zadeve z dne 17. oktobra 2016, naslovljenega na Odbor za ribištvo v skladu s členom 104(3) Poslovnika,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti resolucije z dne 22. novembra 2012 o malem priobalnem in obrtnem ribolovu ter reformi skupne ribiške politike(3),

–  ob upoštevanju začasnega sporazuma, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 15. februarja 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju členov 104 in 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za ribištvo (A8-0376/2016),

A.  ker po mnenju posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije predlog ne predvideva bistvenih sprememb, razen tistih, ki so v njem opredeljene kot take, in ker je ta predlog, kar zadeva kodifikacijo nespremenjenih določb prejšnjih obstoječih besedil skupaj z njihovimi spremembami, zgolj kodifikacija obstoječih besedil brez vsebinskih sprememb;

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju in kakor je bilo prilagojeno v skladu s predlogi posvetovalne skupine pravnih služb Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 4. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o določanju značilnosti ribiških plovil (prenovitev)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/1130.)

(1) UL C 34, 2.2.2017, str. 140.
(2) UL C 77, 28.3.2002, str. 1.
(3) UL C 419, 16.12.2015, str. 167.


Odobritev in nadzor trga motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila ***I
PDF 1155kWORD 185k
Spremembe Evropskega parlamenta, sprejete 4. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o odobritvi in nadzoru trga motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (COM(2016)0031 – C8-0015/2016 – 2016/0014(COD))(1)
P8_TA(2017)0097A8-0048/2017

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Besedilo, ki ga predlaga Komisija   Sprememba
Sprememba 1
Predlog uredbe
Uvodna izjava 1
(1)  Notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem mora biti zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Pravila notranjega trga bi morala biti pregledna, preprosta in dosledna ter tako zagotavljati pravno varnost in jasnost v korist podjetjem in potrošnikom.
(1)  Notranji trg zajema območje brez notranjih meja, na katerem mora biti zagotovljen prost pretok blaga, oseb, storitev in kapitala. Pravila notranjega trga bi morala biti pregledna, preprosta, dosledna in učinkovita ter tako zagotavljati pravno varnost in jasnost v korist podjetjem in potrošnikom.
Sprememba 2
Predlog uredbe
Uvodna izjava 4
(4)  V navedeni oceni je bilo ugotovljeno, da je treba uvesti določbe o nadzoru trga, s katerimi se bodo dopolnile zahteve za homologacijo, pojasniti postopke odpoklica, zaščitne postopke in pogoje za podeljevanje razširitve homologacij za obstoječe tipe vozil, izboljšati uveljavljanje homologacijskega okvira z uskladitvijo in okrepitvijo postopkov homologacije in skladnosti proizvodnje, ki jih uporabljajo organi in tehnične službe držav članic, pojasniti vloge in obveznosti gospodarskih subjektov v dobavni verigi ter organov in subjektov, ki sodelujejo pri uveljavljanju okvira, pa tudi izboljšati primernost nadomestnih homologacijskih shem (nacionalne homologacije majhnih serij in posamične odobritve vozil) in postopka večstopenjske homologacije, da se zagotovi ustrezna prožnost za nišne trge ter mala in srednja podjetja, obenem pa ohranijo enaki konkurenčni pogoji.
(4)  V navedeni oceni je bilo ugotovljeno, da je treba uvesti določbe o nadzoru trga, s katerimi se bodo dopolnile zahteve za homologacijo, pojasniti postopke odpoklica, zaščitne postopke in pogoje za podeljevanje razširitve homologacij za obstoječe tipe vozil, izboljšati uveljavljanje homologacijskega okvira z uskladitvijo in okrepitvijo postopkov homologacije in skladnosti proizvodnje, ki jih uporabljajo organi in tehnične službe držav članic, jasno razmejiti vloge in obveznosti gospodarskih subjektov v dobavni verigi ter organov in subjektov, ki sodelujejo pri uveljavljanju okvira, pri tem pa zagotoviti, da se vloge in obveznosti ne prekrivajo in da so ti gospodarski subjekti, organi in strani neodvisni, ter preprečevati nasprotja interesov, pa tudi izboljšati primernost nadomestnih homologacijskih shem (nacionalne homologacije majhnih serij in posamične odobritve vozil) in postopka večstopenjske homologacije, da se zagotovi ustrezna prožnost za nišne trge ter mala in srednja podjetja, obenem pa ohranijo enaki konkurenčni pogoji.
Sprememba 3
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5
(5)  Poleg tega so nedavne težave pri izvajanju okvira homologacij razkrile določene slabosti in pokazale potrebo po temeljiti reviziji, da se oblikuje zanesljiv, pregleden, predvidljiv in vzdržen ureditveni okvir, ki zagotavlja visoko raven varnosti in zdravja ter varstva okolja.
(5)  Poleg tega so nedavne težave pri izvajanju okvira homologacij razkrile določene slabosti in pokazale potrebo po dodatni okrepitvi tega regulativnega okvira, da bo zanesljiv, pregleden, predvidljiv in vzdržen ter da bo zagotavljal visoko raven varnosti in zdravja ter varstva okolja.
Sprememba 4
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 a (novo)
(5a)   Ker je varstvo potrošnikov prednostna naloga Unije, bi bilo treba od proizvajalcev vozil, ki se uporabljajo v Uniji, zahtevati, da se na teh vozilih opravi preskus, preden se dajo na trg in med njihovo življenjsko dobo. Države članice in Komisija bi morale jamčiti za ta dvojni nadzor, da bi lahko ena stran ukrepala, kadar druga tega ne bi mogla.
Sprememba 5
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 b (novo)
(5b)   Unija bi morala storiti vse potrebno za preprečitev goljufij proizvajalcev avtomobilov, s katerimi ti prirejajo preskuse emisij onesnaževal in porabe goriva, da bi prikazali napačne rezultate ali zaobšli druga pravila. Tako prirejanje bi se moralo enkrat za vselej prenehati.
Sprememba 6
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 c (novo)
(5c)   Namen te uredbe je odpraviti težave s počasnostjo postopkov odpoklica vozil v Uniji. Za razliko od postopka ZDA, ki omogoča hitro ukrepanje, obstoječi postopek ne zagotavlja učinkovitega varstva evropskih državljanov. S tega vidika je pomembno Komisiji omogočiti, da od gospodarskih subjektov zahteva sprejetje vseh potrebnih omejevalnih ukrepov, vključno z odpoklicem vozil, da se vozila, sistemi, sestavni deli ali druge samostojne tehnične enote, ki niso skladna s pravili, uskladijo s to uredbo.
Sprememba 7
Predlog uredbe
Uvodna izjava 5 d (novo)
(5d)   Če se pri vozilu v prometu pokaže nepravilnost, ki je v nasprotju s prvotnimi pravili za izdajo dovoljenja in/ali ogroža varnost potrošnika ali presega mejne vrednosti za onesnaževala, je v interesu evropskih potrošnikov, da se lahko zanesejo na hitre, ustrezne in usklajene popravne ukrepe, po potrebi tudi odpoklic vozil, ki bi veljal v vsej Uniji. Države članice bi morale Komisiji predložiti vse informacije, ki jih imajo, da bi lahko ta ustrezno in hitro ukrepala, s tem pa zaščitila celovitost enotnega trga.
Sprememba 8
Predlog uredbe
Uvodna izjava 6
(6)  V tej uredbi so določena usklajena pravila in načela za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, ter posamične odobritve vozil, da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga v korist podjetij in potrošnikov ter omogoči visoka raven varnosti in varstva zdravja in okolja.
(6)  V tej uredbi so določena usklajena pravila in načela za homologacijo motornih vozil in njihovih priklopnikov ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, ter posamične odobritve vozil, da se zagotovi dosledna uporaba visokokakovostnih standardov za preverjanje skladnosti proizvodnje s pravili, s tem pa omogoči ustrezno delovanje notranjega trga v korist podjetij ter polno in ustrezno upoštevajo pravice potrošnikov, obenem pa zagotavljanja visoka raven varnosti ter varstva zdravja in okolja.
Sprememba 9
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7
(7)  Ta uredba določa bistvene tehnične in upravne zahteve za homologacijo motornih vozil kategorij M in N in njihovih priklopnikov (kategorija O) ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, da se zagotovi ustrezna raven varnosti delovanja in okoljskih značilnosti. Te kategorije zajemajo motorna vozila za prevoz potnikov, motorna vozila za prevoz blaga oziroma njihove priklopnike.
(7)  Ta uredba določa bistvene tehnične in upravne zahteve za homologacijo motornih vozil kategorij M in N in njihovih priklopnikov (kategorija O) ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila, da se zagotovi visoka raven varnosti delovanja in okoljskih značilnosti. Te kategorije zajemajo motorna vozila za prevoz potnikov, motorna vozila za prevoz blaga oziroma njihove priklopnike.
Sprememba 10
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 a (novo)
(7a)   S to uredbo bi morali zagotoviti zanesljive, usklajene in pregledne postopke homologacije in nadzora trga v državah članicah.
Sprememba 11
Predlog uredbe
Uvodna izjava 7 b (novo)
(7b)   Ta uredba bi morala zagotavljati, da nacionalni organi za homologacijo razlagajo, uporabljajo in izvršujejo njene zahteve v vsej Uniji. Na Komisijo bi bilo treba prenesti pooblastilo za nadzor nad delom nacionalnih organov, in sicer v obliki rednih presoj, ponovnih preskusov naključnih vzorcev opravljenih homologacij in splošnega spremljanja usklajene uporabe te uredbe.
Sprememba 12
Predlog uredbe
Uvodna izjava 8 a (novo)
(8a)   Zaradi skladnosti s to uredbo bi bilo treba upoštevati določbe Direktive 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta1a.
__________________
1aDirektiva 2014/45/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. aprila 2014 o rednih pregledih tehnične brezhibnosti motornih vozil in njihovih priklopnih vozil ter razveljavitvi Direktive 2009/40/ES (UL L 127, 29.4.2014, str. 51).
Sprememba 13
Predlog uredbe
Uvodna izjava 9
(9)  Zagotoviti bi bilo treba učinkovito izvajanje zahtev za homologacijo, tako da se okrepijo določbe o skladnosti proizvodnje, med drugim z obveznimi rednimi presojami metod za nadzor skladnosti in stalno skladnostjo zadevnih izdelkov ter s poostritvijo zahtev, povezanih z usposobljenostjo, obveznostmi in zmogljivostjo tehničnih služb, ki izvajajo preskuse za homologacijo celotnega vozila, za katere so pristojni homologacijski organi. Za zagotavljanje visoke ravni varnosti in varstva okolja ter zaupanja državljanov v sistem je bistveno pravilno delovanje tehničnih služb. Merila za imenovanje tehničnih služb, navedena v Direktivi 2007/46/ES, bi bilo treba podrobneje določiti, da bi se zagotovila njihova dosledna uporaba. Zaradi vse večje zahtevnosti dela tehničnih služb v državah članicah obstaja trend čedalje večjega razlikovanja metod ocenjevanja. Zato je treba uvesti postopkovne obveznosti, s katerimi se izmenjujejo informacije in spremljajo prakse držav članic za ocenjevanje, imenovanje, priglasitev in spremljanje njihovih tehničnih služb. S temi obveznostmi bi se morale odpraviti morebitne obstoječe razlike pri uporabljenih metodah in razlagi meril za imenovanje tehničnih služb.
(9)  Zagotoviti bi bilo treba učinkovito izvajanje zahtev za homologacijo, tako da se okrepijo določbe o skladnosti proizvodnje, in sicer z boljšim dostopom do informacij, doslednim oblikovanjem tehnik za optimizacijo laboratorijskih preskusov, pri tem pa nameniti posebno pozornost tveganju, da se uporabljajo nezakonite odklopne naprave, katerih uporaba je z Uredbo (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta1a prepovedana, z obveznimi rednimi presojami metod za nadzor skladnosti in stalno skladnostjo zadevnih izdelkov ter s poostritvijo in uskladitvijo zahtev, povezanih z usposobljenostjo, obveznostmi in zmogljivostjo tehničnih služb, ki izvajajo preskuse za homologacijo celotnega vozila, za katere so pristojni homologacijski organi. Za zagotavljanje visoke ravni varnosti in varstva okolja ter zaupanja državljanov v sistem je bistveno pravilno delovanje tehničnih služb. Merila za imenovanje tehničnih služb, navedena v Direktivi 2007/46/ES, bi bilo treba podrobneje določiti, da bi se zagotovila njihova dosledna uporaba v vseh državah članicah. Zaradi vse večje zahtevnosti dela tehničnih služb v državah članicah obstaja trend čedalje večjega razlikovanja metod njihovega ocenjevanja. Zato je treba uvesti postopkovne obveznosti, s katerimi se izmenjujejo informacije in spremljajo prakse držav članic za ocenjevanje, imenovanje, priglasitev in spremljanje njihovih tehničnih služb. S temi obveznostmi bi se morale odpraviti morebitne obstoječe razlike pri uporabljenih metodah in razlagi meril za imenovanje tehničnih služb. Za zagotovitev primernega nadzora in enakih konkurenčnih pogojev v vsej Uniji bi moralo ocenjevanje tehnične službe, ki je oddala vlogo, vključevati pregled na kraju samem in neposredno spremljanje same izvedbe preskusov za homologacijo.
___________________
1aUredba (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil (UL L 171, 29.6.2007, str. 1).
Sprememba 14
Predlog uredbe
Uvodna izjava 10
(10)  Potreba, da bi organi za imenovanje nadzirali in spremljali tehnične službe, se je povečala, odkar se je zaradi tehničnega napredka pojavilo tveganje, da te službe na svojem področju imenovanja nimajo potrebne usposobljenosti za preskušanje novih tehnologij ali pripomočkov. Ker so zaradi tehničnega napredka cikli proizvodov krajši in ker se pogostost nadzornih pregledov na kraju samem in spremljanja med organi za imenovanje razlikuje, bi bilo treba uvesti minimalne zahteve v zvezi s pogostostjo nadzora in spremljanja tehničnih služb.
(10)  Potreba po certificiranju, nadziranju in spremljanju tehničnih služb se je povečala, odkar se je zaradi tehničnega napredka pojavilo tveganje, da te službe na svojem področju imenovanja nimajo potrebne usposobljenosti za preskušanje novih tehnologij ali pripomočkov. Ker se razlage sedanjega izvajanja Direktive 2007/46/ES in uporaba njenih določb v homologacijskem postopku zelo razlikujejo, so tudi med tehničnimi službami precejšnje razlike. Zato bi bilo treba certificiranje, nadzor in spremljanje uskladiti in okrepiti, da se na evropskem enotnem trgu zagotovijo enaki konkurenčni pogoji. Ker so zaradi tehničnega napredka cikli proizvodov krajši in ker se pogostost nadzornih pregledov na kraju samem in spremljanja med organi za imenovanje razlikuje, bi bilo treba uvesti minimalne zahteve v zvezi s pogostostjo nadzora in spremljanja tehničnih služb.
Sprememba 15
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12
(12)  Države članice bi morale sodelovati med seboj in s Komisijo, da bi se povečala preglednost in medsebojno zaupanje ter nadalje uskladila in razvila merila za ocenjevanje, imenovanje in priglasitev tehničnih služb, pa tudi postopki razširitve in podaljšanja. Med seboj in s Komisijo bi se morale posvetovati o vprašanjih, ki so splošno pomembna za izvajanje te uredbe, ter druga drugo in Komisijo obveščati o svojih modelih kontrolnega seznama za ocenjevanje.
(12)  Države članice bi morale vzpostaviti mehanizme za sodelovanje med seboj in s Komisijo, da bi se povečala preglednost in medsebojno zaupanje ter nadalje uskladila in razvila merila za ocenjevanje, imenovanje in priglasitev tehničnih služb, pa tudi postopki razširitve in podaljšanja. Med seboj in s Komisijo bi se morale posvetovati o vprašanjih, ki so splošno pomembna za izvajanje te uredbe, ter druga drugo in Komisijo obveščati o svojih modelih kontrolnega seznama za ocenjevanje. S to uredbo se vzpostavlja spletna zbirka podatkov, ki bi se lahko skupaj z informacijskim sistemom za notranji trg (IMI), vzpostavljenim z Uredbo (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta1a, uporabljala kot elektronsko orodje za lažje in okrepljeno upravno sodelovanje pri upravljanju izmenjave informacij na podlagi enostavnih in poenotenih postopkov. Zato bi morala Komisija preučiti možnost uporabe obstoječih zbirk podatkov, kot sta ETAES in Eucaris.
__________________
1a Uredba (EU) št. 1024/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o upravnem sodelovanju prek informacijskega sistema za notranji trg in razveljavitvi Odločbe Komisije 2008/49/ES (uredba IMI) (UL L 316, 14.11.2012, str. 1).
Sprememba 16
Predlog uredbe
Uvodna izjava 12 a (novo)
(12a)   Zaradi trenutnih težav na področju homologacije so se pokazale večje pomanjkljivosti obstoječih nacionalnih sistemov za nadzor trga in homologacije. Kot neposreden odziv na napake, ki so se tako pokazale, je zato treba podeliti Komisiji pristojnost za izvajanje primernih nadzornih nalog.
Sprememba 17
Predlog uredbe
Uvodna izjava 13
(13)  Kadar imenovanje tehnične službe temelji na akreditaciji v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta, bi si morali akreditacijski organi in organi za imenovanje izmenjevati informacije, ki so pomembne za ocenjevanje usposobljenosti tehničnih služb.
(13)  Kadar imenovanje tehnične službe temelji na akreditaciji v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta12, bi morali akreditacijski organi in organi za imenovanje zagotoviti, da so tehnične službe usposobljene in neodvisne.
__________________
__________________
12 Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).
12 Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).
Sprememba 18
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14
(14)   Države članice bi morale zaračunavati pristojbine za imenovanje in spremljanje tehničnih služb, da bi jih lahko trajno spremljale ter da bi zanje vzpostavile enake konkurenčne pogoje. Za zagotovitev preglednosti bi morale države članice pred sprejetjem ravni in strukture pristojbin o tem obvestiti Komisijo in druge države članice.
črtano
Sprememba 19
Predlog uredbe
Uvodna izjava 14 a (novo)
(14a)   Države članice bi morale zagotoviti, da gospodarski subjekt pristojbin, s katerimi se krijejo stroški homologacij in dejavnosti nadzora trga, ne plačuje neposredno tehnični službi. Ta določba gospodarskih subjektov ne bi smela omejevati pri tem, da si izberejo tehnični servis, ki ga želijo uporabljati za te dejavnosti.
Sprememba 20
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17
(17)   Zagotoviti bi bilo treba, da so tehnične službe neodvisne od proizvajalcev, tudi z izogibanjem temu, da bi jim proizvajalci za opravljene homologacijske preglede in preskuse neposredno ali posredno plačevali. Zato bi morale države članice določiti strukturo pristojbine za homologacijo, s katero se krijejo stroški izvedbe vseh homologacijskih preskusov in pregledov, ki jih opravijo tehnične službe, ki so jih imenovali homologacijski organi, ter upravni stroški za podelitev homologacije in stroški izvedbe naknadnih preskusov in pregledov za preverjanje skladnosti.
črtano
Sprememba 21
Predlog uredbe
Uvodna izjava 17 a (novo)
(17a)   Da bi omogočile delovanje tržnih sil, bi morale tehnične službe pravila za postopke homologacije izvajati docela pregledno in skladno, ne da bi povzročile nepotrebno breme za gospodarske subjekte. Za zagotovitev visoke ravni tehničnega strokovnega znanja in pravične obravnave vseh gospodarskih subjektov bi bilo treba zagotoviti enotno tehnično uporabo pravil za postopke homologacije. Homologacijski organi bi si morali v okviru foruma, vzpostavljenega s to uredbo, izmenjevati informacije o delovanju različnih tehničnih služb, ki so jih certificirali.
Sprememba 22
Predlog uredbe
Uvodna izjava 18
(18)  Za zagotovitev izpolnjevanja zahtev iz te uredbe je potreben trden mehanizem za uveljavljanje skladnosti. Glavna obveznost homologacijskih organov bi morala ostati zagotavljanje skladnosti z zahtevami glede homologacije in skladnosti proizvodnje iz zakonodaje, ki ureja avtomobilsko industrijo, saj je ta obveznost tesno povezana s podelitvijo homologacije ter zahteva podrobno poznavanje vsebine. Zato je pomembno, da se z medsebojnimi strokovnimi pregledi redno preverja učinkovitost homologacijskih organov, s čimer se zagotovi, da vsi ti organi pri uveljavljanju homologacijskih zahtev uporabljajo enotno raven kakovosti in strogosti. Poleg tega je pomembno, da se preveri pravilnost homologacije same.
(18)  Za zagotovitev izpolnjevanja zahtev iz te uredbe je potreben trden mehanizem za uveljavljanje skladnosti. Glavna obveznost homologacijskih organov bi morala ostati zagotavljanje skladnosti z zahtevami glede homologacije in skladnosti proizvodnje iz zakonodaje, ki ureja avtomobilsko industrijo, saj je ta obveznost tesno povezana s podelitvijo homologacije ter zahteva podrobno poznavanje vsebine. Zato je pomembno, da se uspešnost homologacijskih organov preverja z rednimi nadzornimi pregledi na ravni Unije, vključno z neodvisnimi revizijami, s čimer se zagotovi, da vsi ti organi pri uveljavljanju homologacijskih zahtev uporabljajo enotno raven kakovosti in strogosti. Poleg tega je pomembno, da pravilnost same homologacije na ravni EU preverjajo neodvisne tretje osebe.
Sprememba 23
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 a (novo)
(19a)   Homologacijskih organov in organov za nadzor trga med izvajanjem njihovih nalog ne bi smeli povezati, da se prepreči morebitno navzkrižje interesov. Tako bi bilo treba te organe organizirati kot ločene subjekte v skladu s strukturo nacionalne uprave in si ne bi smeli deliti članov osebja ali prostorov v skladu s strukturami in pristojnostmi nacionalnih organov.
Sprememba 24
Predlog uredbe
Uvodna izjava 19 b (novo)
(19b)   Forum za izvrševanje bi moral zagotoviti platformo za izmenjavo informacij in neodvisno analizo, ki bi podpirali izboljšave v delovanju in izvajanju te uredbe. Pri izmenjavi bi lahko Komisija utemeljeno posumila, da eden ali več homologacijskih organov ne spoštuje zahtev iz te uredbe. V takem primeru bi morala imeti možnost sprejeti vse potrebne ukrepe za zagotovitev skladnosti, vključno z izdajo smernic, priporočil ali drugih instrumentov ter uporabo drugih postopkov, pri tem pa upoštevati sorazmernost. Pri resnih kršitvah bi morala imeti Komisija možnost zahtevati, da se organu trajno ali začasno odvzame zmožnost sprejemanja vlog za homologacije novega tipa in tako ohrani visoka raven varstva potrošnikov in okolja.
Sprememba 25
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21
(21)  V to uredbo je treba vključiti pravila o nadzoru trga, da se okrepijo pravice in obveznosti pristojnih nacionalnih organov, zagotovi učinkovito usklajevanje njihovih dejavnosti nadzora trga ter pojasnijo veljavni postopki.
(21)  V to uredbo je nujno vključiti pravila o nadzoru trga, da se okrepijo pravice in obveznosti pristojnih nacionalnih organov, zagotovi učinkovito usklajevanje njihovih dejavnosti nadzora trga ter pojasnijo veljavni postopki.
Sprememba 26
Predlog uredbe
Uvodna izjava 21 a (novo)
(21a)   Zagotoviti je treba, da lahko organi za nadzor trga in homologacijski organi ustrezno opravljajo naloge, določene s to uredbo. Zato bi morale države članice poskrbeti, da imajo na voljo sredstva, ki jih za ta namen potrebujejo.
Sprememba 27
Predlog uredbe
Uvodna izjava 22
(22)  Da bi se povečala preglednost homologacijskega postopka ter poenostavila izmenjava informacij in neodvisno preverjanje, ki ga izvajajo organi za nadzor trga, homologacijski organi in Komisija, bi bilo treba homologacijsko dokumentacijo zagotoviti v elektronski obliki in omogočiti, da je javno dostopna, pri tem pa upoštevati izjeme zaradi varovanja poslovnih interesov in osebnih podatkov.
(22)  Da bi se povečala preglednost homologacijskega postopka ter poenostavila izmenjava informacij in neodvisno preverjanje, ki ga izvajajo organi za nadzor trga, homologacijski organi, Komisija in tretje strani, je za tovrstno preverjanje treba razkriti informacije o vozilu in preskusih. Ustrezne informacije o popravilu in vzdrževanju bi bilo treba zagotoviti v elektronski obliki in poskrbeti za njihovo javno dostopnost, pri tem pa upoštevati izjeme zaradi varovanja poslovnih interesov in osebnih podatkov. Z razkritjem informacije v te namene ne bi smeli ogroziti zaupnosti zaščitenih informacij in intelektualne lastnine.
Sprememba 28
Predlog uredbe
Uvodna izjava 23 a (novo)
(23a)   Tretje strani, ki izvajajo lastne preskuse in preverjanje skladnosti vozil z zahtevami iz te uredbe, bi morale spoštovati načela preglednosti in odprtosti, tudi glede struktur in modelov lastništva in financiranja. Spoštovati bi morale iste zahteve, kot glede znanstvenih in metodoloških standardov pri izvajanju testov, ki jih opravljajo, veljajo za imenovane tehnične službe.
Sprememba 29
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24
(24)  Med navedene bolj specifične obveznosti nacionalnih organov iz te uredbe bi morali biti vključeni naknadni preskusi in pregledi za preverjanje skladnosti, opravljeni pri zadostnem številu vozil, danih na trg. Izbira vozil za naknadno preverjanje skladnosti bi morala temeljiti na ustrezni oceni tveganja, pri kateri se upošteva teža morebitne neskladnosti in verjetnost njenega pojava.
(24)  Med navedene bolj specifične obveznosti nacionalnih organov iz te uredbe bi morali biti vključeni naknadni preskusi in pregledi za preverjanje skladnosti, opravljeni pri zadostnem številu vozil, danih na trg. Izbira vozil za naknadno preverjanje skladnosti bi morala temeljiti na ustrezni oceni tveganja, pri kateri se upošteva teža morebitne neskladnosti in verjetnost njenega pojava. Temeljiti bi morala tudi na jasnih in podrobnih merilih in med drugim vključevati naključne preglede določenega deleža vseh trenutnih modelov, vozil z vgrajenimi novimi motorji ali tehnologijami, vozil z visoko ali zelo nizko porabo goriva in vozil z zelo velikim obsegom prodaje. Poleg tega bi bilo treba upoštevati vse podatke o izpolnjevanju zahtev iz preteklosti, napotke potrošnikov, rezultate daljinskega zaznavanja in pomisleke neodvisnih raziskovalnih ustanov.
Sprememba 30
Predlog uredbe
Uvodna izjava 24 a (novo)
(24a)   Pomembno je, da ima Komisija možnost preveriti skladnost s homologacijami in zakonodajo, ki se uporablja za vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, ter zagotoviti pravilnost homologacij z organizacijo, izvajanjem ali zahtevanjem izvajanja preskusov in pregledov vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki so že bili dani na trg.
Sprememba 31
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25 a (novo)
(25a)   Tretje strani, ki izvajajo lastne preskuse in preverjanje skladnosti vozil z zahtevami iz te uredbe, bi morale spoštovati načeli preglednosti in odprtosti, tudi glede struktur in modelov lastništva in financiranja. Slediti bi morale podobnemu pristopu kot imenovane tehnične službe, tako da bi pri izvajanju in razlagi testov upoštevale iste standarde.
Sprememba 32
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25 b (novo)
(25b)   Pri nadzoru trga bi bilo treba upoštevati tudi pristop, ki temelji na tveganju, pri čemer bi se bilo treba med drugim osredotočiti na podatke, pridobljene iz enot za daljinsko spremljanje, nameščenih ob cesti, pritožbe, poročila o rednih tehničnih pregledih, pričakovano življenjsko dobo ter prej opredeljena problematična vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote.
Sprememba 33
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25 c (novo)
(25c)   Za preverjanje emisij iz vozil bi morali organi za nadzor trga med drugim uporabljati tehnologijo daljinskega zaznavanja, da bi lažje ugotovili, katere vidike – kot so visoke ravni onesnaženosti zraka ali obremenitve s hrupom – katerih modelov vozil bi bilo treba dodatno preiskati. Pri tem bi morali sodelovati in svoje dejavnosti usklajevati z organi, pristojnimi za redne tehnične preglede v skladu z Direktivo 2014/45/EU o rednih tehničnih pregledih motornih vozil.
Sprememba 347
Predlog uredbe
Uvodna izjava 25 d (novo)
(25d)   Komisija je, da bi zagotovila podporo državam članicam pri odkrivanju odklopnih naprav, 26. januarja 2017 objavila smernice za evalvacijo pomožnih emisijskih strategij in prisotnosti odklopnih naprav. V skladu z določbami teh smernic bi moral ostati značaj preizkusnih dejavnosti Komisije, homologacijskih organov in tehničnih služb nepredvidljiv in vključevati tudi variacije, ki presegajo okvire predpisanih testnih pogojev in parametrov, s čimer bi bilo mogoče učinkovito odkrivati odklopne naprave.
Sprememba 34
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26
(26)  Da se zagotovi visoka raven funkcionalne varnosti vozil, zaščita oseb v vozilu in drugih udeležencev v prometu ter varstvo okolja, bi bilo treba še naprej usklajevati tehnične zahteve in okoljske standarde, ki se uporabljajo za vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, ter jih prilagajati tehničnemu in znanstvenemu napredku.
(26)  Da se zagotovi visoka raven funkcionalne varnosti vozil, zaščita oseb v vozilu in drugih udeležencev v prometu ter varstvo okolja in javnega zdravja, bi bilo treba še naprej usklajevati tehnične zahteve in okoljske standarde, ki se uporabljajo za vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote, ter jih prilagajati tehničnemu in znanstvenemu napredku.
Sprememba 35
Predlog uredbe
Uvodna izjava 26 a (novo)
(26a)   Da se zagotovi in stalno izboljšuje visoka raven funkcionalne varnosti vozil, zaščita oseb v vozilu in drugih udeležencev v prometu ter varstvo okolja, bi bilo treba olajšati uvedbo novih tehnologij, ki temeljijo na tehničnem in znanstvenem napredku. Pri tem bi bilo treba omejiti zahtevani preskus in dokumentacijo za podelitev EU-homologacije teh tehnologij.
Sprememba 36
Predlog uredbe
Uvodna izjava 27
(27)  Dejstvo, da je mogoče nekatere sisteme, sestavne dele, samostojne tehnične enote ali dele in opremo namestiti na ali vgraditi v vozilo, potem ko je bilo navedeno vozilo že dano na trg, registrirano ali se začelo uporabljati, ne bi smelo vplivati na cilje te uredbe. Zato bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi, da homologacijski organ pred dajanjem na trg, registracijo ali začetkom uporabe preveri sisteme, sestavne dele, samostojne tehnične enote ali dele in opremo, ki se lahko namestijo na ali vgradijo v vozilo in ki lahko zelo poslabšajo delovanje sistemov, bistvenih za varstvo okolja ali funkcionalno varnost.
(27)  Dejstvo, da je mogoče nekatere sisteme, sestavne dele, samostojne tehnične enote ali dele in opremo namestiti na ali vgraditi v vozilo, potem ko je bilo navedeno vozilo že dano na trg, registrirano ali se začelo uporabljati, ne bi smelo vplivati na cilje te uredbe. Zato bi bilo treba sprejeti ustrezne ukrepe, da se zagotovi, da homologacijski organ pred dajanjem na trg, registracijo ali začetkom uporabe preveri sisteme, sestavne dele, samostojne tehnične enote ali dele in opremo, ki se lahko namestijo na ali vgradijo v vozilo in ki lahko poslabšajo delovanje sistemov, bistvenih za varstvo okolja ali funkcionalno varnost.
Sprememba 37
Predlog uredbe
Uvodna izjava 29
(29)  Skladnost proizvodnje je eden od temeljev sistema EU-homologacije, zato bi moral pristojni organ ali ustrezno usposobljena tehnična služba, imenovana v ta namen, odobriti ukrepe, ki jih je proizvajalec vzpostavil za zagotavljanje takšne skladnosti, ter jih redno preverjati z neodvisnimi občasnimi presojami. Poleg tega bi morali homologacijski organi zagotavljati preverjanje stalne skladnosti zadevnih proizvodov.
(29)  Skladnost proizvodnje je eden od temeljev sistema EU-homologacije, zato bi moral pristojni organ ali ustrezno usposobljena tehnična služba, imenovana v ta namen, odobriti ukrepe, ki jih je proizvajalec vzpostavil za zagotavljanje takšne skladnosti, ter jih redno preverjati. Poleg tega bi morali homologacijski organi zagotavljati preverjanje stalne skladnosti zadevnih proizvodov.
Sprememba 38
Predlog uredbe
Uvodna izjava 30
(30)  Zaradi stalne veljavnosti homologacij mora proizvajalec organ, ki je zadevni tip vozila homologiral, obvestiti o morebitnih spremembah lastnosti tipa ali zahtev za varnost ali okoljske značilnosti, ki se uporabljajo za navedeni tip. Zato je pomembno, da je veljavnost izdanih potrdil o homologaciji časovno omejena in da se lahko navedena potrdila podaljšajo šele, ko homologacijski organ preveri in se prepriča, ali je tip vozila še vedno skladen z vsemi veljavnimi zahtevami. Poleg tega bi bilo treba pojasniti pogoje za razširitev homologacij, da se zagotovi enotna uporaba postopkov in uveljavljanje zahtev za homologacijo po vsej Uniji.
(30)  Zaradi stalne veljavnosti homologacij mora proizvajalec organ, ki je zadevni tip vozila homologiral, obvestiti o morebitnih spremembah lastnosti tipa ali zahtev za varnost ali okoljske značilnosti, ki se uporabljajo za navedeni tip. Zato je pomembno, da je veljavnost izdanih potrdil o homologaciji časovno omejena in da se lahko navedena potrdila podaljšajo šele, ko homologacijski organ preveri in se prepriča, ali je tip vozila še vedno skladen z vsemi veljavnimi zahtevami. Poleg tega bi bilo treba pojasniti pogoje za razširitev homologacij, da se zagotovi enotna uporaba postopkov in uveljavljanje zahtev za homologacijo po vsej Uniji. Vendar pa so zaradi narave nekaterih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, na primer vzvratnih ogledal, brisalcev vetrobranskih stekel in pnevmatik, te zahteve bolj statične. V drugih primerih, na primer za tiste sisteme, ki so povezani z nadzorom emisij, je morda treba časovno omejiti veljavnost, kot to velja za vozila. Zato bi bilo treba na Komisijo prenesti pooblastilo za pripravo ustreznega seznama sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki jih zadeva omejena časovna veljavnost.
Sprememba 39
Predlog uredbe
Uvodna izjava 31
(31)  Oceno resnih tveganj za varnost in škode za javno zdravje in okolje, o katerih se je poročalo, bi bilo treba izvesti na nacionalni ravni, kadar tveganje ali škoda, o kateri se poroča, morda presegata ozemlje ene države članice, pa bi bilo treba zagotoviti usklajevanje na ravni Unije z namenom skupne uporabe virov in zagotavljanja skladnosti glede popravnega ukrepa, ki ga je treba sprejeti za zmanjšanje ugotovljenega tveganja in škode.
(31)  Oceno resnih tveganj za varnost in škode za javno zdravje in okolje, o katerih se je poročalo, bi bilo treba izvesti na nacionalni ravni, kadar tveganje ali škoda, o kateri se poroča, morda presegata ozemlje ene države članice, pa bi bilo treba zagotoviti usklajevanje na ravni Unije z namenom skupne uporabe virov in zagotavljanja skladnosti glede popravnega ukrepa, ki ga je treba sprejeti za zmanjšanje ugotovljenega tveganja in škode. Posebno pozornost je treba nameniti nadomestni opremi, sistemom in tehničnim enotam, ki učinkujejo na okoljski vpliv izpušnega sistema, in morajo po potrebi izpolnjevati zahteve za izdajo dovoljenja.
Sprememba 40
Predlog uredbe
Uvodna izjava 33
(33)  Z nadomestnimi homologacijskimi shemami za proizvajalce, ki vozila proizvajajo v majhnih serijah, bi bilo treba zagotoviti ustrezno prožnost. Če so vozila teh proizvajalcev skladna s posebnimi zahtevami za EU-homologacijo za vozila, izdelana v majhnih serijah, bi jim moralo biti omogočeno, da izkoristijo prednosti notranjega trga Unije. V določenih omejenih primerih je primerno, da se dovoli nacionalna homologacija majhne serije. Za preprečitev zlorab bi bilo treba kakršen koli poenostavljen postopek za vozila, izdelana v majhnih serijah, omejiti na primere zelo omejene proizvodnje. Zato je treba pojem vozil, izdelanih v majhnih serijah, natančno opredeliti v smislu števila proizvedenih vozil, zahtev, ki jih je treba izpolniti, in pogojev za dajanje navedenih vozil na trg. Prav tako je pomembno določiti nadomestno homologacijsko shemo za posamezna vozila, zlasti, da se zagotovi zadostna prožnost za homologacijo vozil, izdelanih v več stopnjah.
(33)  Z nadomestnimi homologacijskimi shemami za proizvajalce, ki vozila proizvajajo v majhnih serijah, bi bilo treba zagotoviti ustrezno prožnost. Če so vozila teh proizvajalcev skladna s posebnimi zahtevami za EU-homologacijo za vozila, izdelana v majhnih serijah, bi jim moralo biti omogočeno, da izkoristijo prednosti notranjega trga Unije. V določenih omejenih primerih je primerno, da se dovoli nacionalna homologacija majhne serije. Za preprečitev zlorab bi bilo treba v skladu s to uredbo kakršen koli poenostavljen postopek za vozila, izdelana v majhnih serijah, omejiti na primere zelo omejene proizvodnje. Zato je treba pojem vozil, izdelanih v majhnih serijah, natančno opredeliti v smislu števila proizvedenih vozil, zahtev, ki jih je treba izpolniti, in pogojev za dajanje navedenih vozil na trg. Prav tako je pomembno določiti nadomestno homologacijsko shemo za posamezna vozila, zlasti, da se zagotovi zadostna prožnost za homologacijo vozil, izdelanih v več stopnjah.
Sprememba 41
Predlog uredbe
Uvodna izjava 35 a (novo)
(35a)   Za zagotovitev učinkovite konkurence na trgu storitev informiranja o popravilu in vzdrževanju vozil ter za pojasnitev, da to informiranje zajema tudi informacije, ki jih je treba zagotoviti neodvisnim izvajalcem, ki niso serviserji, tako da lahko neodvisni trg popravil in vzdrževanja vozil kot celota konkurira pooblaščenim trgovcem, ne glede na to, ali da proizvajalec vozila te informacije trgovcem in pooblaščenim serviserjem neposredno na voljo ali ne, je treba določiti informacije, ki se zagotavljajo za namene dostopa do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil.
Sprememba 42
Predlog uredbe
Uvodna izjava 36 a (novo)
(36a)   Ker trenutno ni skupnega strukturiranega postopka za izmenjavo podatkov o sestavnih delih vozil med proizvajalci vozil in neodvisnimi izvajalci, je primerno, da se oblikujejo načela za to izmenjavo. Evropski odbor za standardizacijo (CEN) bi moral oblikovati bodoči skupni strukturirani postopek za standardizirano obliko izmenjanih podatkov, pri čemer mandat, podeljen CEN, ne določa vnaprej ravni podrobnosti, ki jih bo ta standard zagotavljal. Delo CEN-a mora zlasti odražati interese in potrebe proizvajalcev vozil in neodvisnih izvajalcev ter raziskati rešitve, kot so odprte oblike zapisov, opisane z vrsto dobro opredeljenih metapodatkov, da se pospeši prilagoditev obstoječe informacijsko-tehnološke infrastrukture.
Sprememba 43
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37 a (novo)
(37a)   Za zagotovitev učinkovite konkurence na trgu storitev obveščanja o popravilu in vzdrževanju vozil, je treba poudariti, da zadevno informiranje zajema tudi informacije, ki jih je treba zagotoviti neodvisnim izvajalcem, ki niso serviserji, in sicer v obliki, ki omogoča nadaljnjo elektronsko obdelavo, tako da lahko neodvisni trg popravil in vzdrževanja vozil kot celota konkurira pooblaščenim trgovcem, ne glede na to, ali da proizvajalec vozila te informacije pooblaščenim trgovcem in serviserjem neposredno na voljo ali ne.
Sprememba 44
Predlog uredbe
Uvodna izjava 37 b (novo)
(37b)   Brez poseganja v obveznost proizvajalcev vozil, da zagotavljajo informacije o popravilu in vzdrževanju prek svojega spletišča, bi morali imeti neodvisni izvajalci še vedno na voljo neposreden in neodvisen dostop do podatkov v vozilu.
Sprememba 45
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40
(40)  Države članice morajo določiti pravila o kaznih za kršitve te uredbe in zagotoviti njihovo izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisiji vsako leto poročajo o naloženih kaznih zaradi spremljanja skladnosti izvajanja teh določb.
(40)  Države članice morajo določiti pravila o kaznih za kršitve te uredbe in zagotoviti njihovo izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice Komisiji redno poročajo o naloženih kaznih zaradi spremljanja skladnosti izvajanja teh določb, pri čemer uporabljajo spletno zbirko podatkov.
Sprememba 46
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40 a
(40a)   Za ponarejanje rezultatov preskusov se šteje, če jih ustrezni organ ne more empirično preveriti, tudi če obnovi ali upošteva vsa preskusna merila.
Sprememba 47
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40 b (novo)
(40b)   Upravne globe, ki jih nalaga Komisija, bi lahko uporabili za namene ukrepov nadzora trga in za ukrepe v podporo osebam, ki so prizadete zaradi kršitev te uredbe, ali za druge tovrstne ukrepe v korist potrošnikom, po potrebi pa tudi za varstvo okolja.
Sprememba 48
Predlog uredbe
Uvodna izjava 40 c (novo)
(40c)   V primeru neskladnosti lahko potrošnik utrpi osebno škodo ali pa je poškodovana njegova lastnina. V teh primerih bi moral imeti pravico do nadomestila po ustrezni zakonodaji, ki obravnava proizvode z napako ali neskladno blago, kot so po potrebi Direktiva Sveta 85/374/EGS1a, Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta1b in Direktiva 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta1c. Poleg tega lahko potrošnik uporabi pravna sredstva, določena v pogodbenem pravu, ki velja po zakonodaji njegove države članice.
_____________
1a Direktiva Sveta 85/374/EGS z dne 25. julija 1985 o približevanju zakonov in drugih predpisov držav članic v zvezi z odgovornostjo za proizvode z napako (UL L 210, 7.8.1985, str. 29).
1b Direktiva 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o nekaterih vidikih prodaje potrošniškega blaga in z njim povezanih garancij (UL L 171, 7.7.1999, str. 12).
1c Direktiva 2006/114/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (UL L 376, 27.12.2006, str. 21).
Sprememba 49
Predlog uredbe
Uvodna izjava 45 a (novo)
(45a)   Da se zagotovi učinkovita konkurenca na trgu storitev informiranja o popravilu in vzdrževanju vozil, je treba pojasniti, da zadevno informiranje zajema tudi informacije, ki jih je treba zagotoviti neodvisnim izvajalcem, ki niso serviserji, in sicer v obliki, ki omogoča nadaljnjo elektronsko obdelavo, tako da lahko neodvisni trg popravil in vzdrževanja vozil kot celota konkurira pooblaščenim trgovcem, ne glede na to, ali da proizvajalec vozila te informacije pooblaščenim trgovcem in serviserjem neposredno na voljo ali ne.
Sprememba 50
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 3 – uvodni del
3.  Proizvajalec lahko v skladu s to uredbo zaprosi za homologacijo ali posamično odobritev vozila za naslednja vozila in stroje, če navedena vozila izpolnjujejo temeljne določbe te uredbe:
3.  Proizvajalec lahko v skladu s to uredbo zaprosi za homologacijo ali posamično odobritev vozila za naslednja vozila in stroje, če navedena vozila izpolnjujejo določbe te uredbe:
Sprememba 51
Predlog uredbe
Člen 2 – odstavek 3 – točka b
(b)  vozila, načrtovana in izdelana za potrebe oboroženih sil, civilne zaščite, gasilskih enot ter enot za ohranjanje javnega reda in miru;
(b)  vozila, načrtovana in izdelana za potrebe oboroženih sil, civilne zaščite, gasilskih enot, organov za obvladovanje nesreč ter enot za ohranjanje javnega reda in miru;
Sprememba 52
Predlog uredbe
Člen 3 – uvodni del
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
Za namene te uredbe in regulativnih aktov Unije, navedenih v Prilogi IV, se razen če je v njih drugače določeno, uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
Sprememba 53
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 2
(2)  „nadzor trga“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo nacionalni organi za nadzor trga, in ukrepe, ki jih ti organi sprejmejo za zagotovitev, da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote ter deli in oprema, ki so na voljo na trgu, skladni z zahtevami iz ustrezne zakonodaje Unije in ne ogrožajo zdravja, varnosti ali drugih vidikov zaščite javnega interesa;
(2)  „nadzor trga“ pomeni dejavnosti, ki jih izvajajo nacionalni organi za nadzor trga, in ukrepe, ki jih ti organi sprejmejo za zagotovitev, da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote ter deli in oprema, ki so na voljo na trgu, skladni z zahtevami iz ustrezne zakonodaje Unije in ne ogrožajo zdravja, varnosti, okolja ali drugih vidikov zaščite javnega interesa, vključno s pravicami potrošnikov;
Sprememba 54
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 7 a (novo)
(7a)   „originalni deli ali oprema“ pomeni dele ali opremo, ki so izdelani v skladu s specifikacijami in proizvodnimi standardi, ki jih za proizvodnjo delov opreme za sestavo zadevnega vozila določi proizvajalec vozila; vključujejo dele ali opremo, ki so izdelani na isti proizvodni liniji kot ti deli opreme; če ni dokazano nasprotno, se šteje, da so deli originalni deli, če proizvajalec delov potrdi, da ustrezajo kakovosti sestavnih delov, uporabljenih v sestavi zadevnega vozila, in so bili izdelani v skladu s tehničnimi zahtevami in proizvodnimi standardi, ki jih je določil proizvajalec vozila;
Sprememba 55
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 9
(9)  „proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za vse vidike homologacije vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ali posamične odobritve vozila, ali postopka pridobitve dovoljenja za dele in opremo, za zagotavljanje skladnosti proizvodnje in za vprašanja nadzora trga v zvezi z navedenim proizvedenim vozilom, sistemom, sestavnim delom, samostojno tehnično enoto, delom in opremo, ne glede na to, ali je navedena oseba neposredno vključena v vse stopnje zasnove in izdelave navedenega vozila, sistema, sestavnega dela ali zadevne samostojne tehnične enote;
(9)  „proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je odgovorna za skladnost z upravnimi določbami in tehničnimi zahtevami, ki se uporabljajo za pridobitev homologacije vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ali posamične odobritve vozila, ali postopek pridobitve dovoljenja za dele in opremo ter za zagotavljanje skladnosti proizvodnje, pa tudi za olajšanje usklajevanje z določbami o nadzoru trga v zvezi z navedenim proizvedenim vozilom, sistemom, sestavnim delom, samostojno tehnično enoto, delom in opremo, ne glede na to, ali je navedena oseba neposredno vključena v vse stopnje zasnove in izdelave navedenega vozila, sistema, sestavnega dela ali zadevne samostojne tehnične enote;
Sprememba 56
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 16
16.  „registracija“ pomeni stalno ali začasno upravno dovoljenje za začetek uporabe vozila v cestnem prometu, vključno z identifikacijo vozila in izdajo serijske številke;
16.  „registracija“ pomeni upravno dovoljenje za začetek uporabe vozila v cestnem prometu, kar vključuje njegovo identifikacijo in izdajo serijske številke zanj, bolj znane kot registracijska številka, ki se izda za stalno ali začasno, tudi za krajši čas;
Sprememba 57
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 35
(35)  „tip vozila“ pomeni določeno kategorijo vozil, ki so jim skupna vsaj bistvena merila iz dela B Priloge II ter ki lahko vsebuje variante in izvedenke iz dela B Priloge II;
(35)  „tip vozila“ pomeni določeno skupino vozil, ki so jim skupna vsaj bistvena merila iz dela B Priloge II ter ki lahko vsebuje variante in izvedenke iz dela B Priloge II;
Sprememba 58
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 37
(37)  „osnovno vozilo“ pomeni vsako vozilo, ki se uporablja na začetni stopnji večstopenjske homologacije;
(37)  „osnovno vozilo“ pomeni vsako vozilo, ki se uporablja na začetni stopnji večstopenjske homologacije, ne glede na to, ali je motorno vozilo;
Sprememba 59
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 42
(42)  „posamična odobritev vozila“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ potrdi, da posamezno vozilo, naj bo unikatno ali ne, izpolnjuje ustrezne upravne predpise in tehnične zahteve za posamično odobritev vozila v EU ter nacionalno posamično odobritev vozila;
(42)  „posamična odobritev vozila“ pomeni postopek, s katerim homologacijski organ potrdi, da posamezno vozilo, naj bo unikatno ali ne, izpolnjuje ustrezne upravne predpise in tehnične zahteve za posamično odobritev vozila v EU ali nacionalno posamično odobritev vozila;
Sprememba 60
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 46
(46)  „informacije o popravilu in vzdrževanju vozila“ pomenijo vse informacije, potrebne za diagnosticiranje, servisiranje, pregledovanje, redno spremljanje, popravljanje, ponovno programiranje ali ponastavitev vozila in za namestitev delov in opreme, ki jih je proizvajalec zagotovil svojim pooblaščenim trgovcem in serviserjem, na vozila, vključno z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnili takih informacij;
(46)  „informacije o popravilu in vzdrževanju vozila“ pomenijo vse informacije, potrebne za diagnosticiranje, servisiranje, pregledovanje, tehnično pregledovanje, popravljanje, ponovno programiranje ali ponastavitev vozila in za namestitev delov in opreme, ki jih proizvajalec uporablja ali jih je zagotovil svojim pooblaščenim partnerjem, trgovcem, serviserjem in mreži, na vozila, za ponujanje proizvodov ali storitev za popravilo in vzdrževanje vozila, vključno z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnili takih informacij;
Sprememba 61
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 55
(55)  „pregled na kraju samem“ pomeni preverjanje, ki ga opravi homologacijski organ v prostorih tehnične službe ali enega od njenih podizvajalcev ali odvisnih družb;
(55)  „pregled na kraju samem“ pomeni preverjanje v prostorih tehnične službe ali enega od njenih podizvajalcev ali odvisnih družb;
Sprememba 62
Predlog uredbe
Člen 3 – odstavek 1 – točka 56 a (novo)
(56a)   „odklopna naprava“ pomeni vsak funkcionalni element zasnove, ki ob ustreznem delovanju preprečuje učinkovitost in uspešnost homologiranih sistemov vozila za nadzor in spremljanje, pa tudi skladnost z zahtevami za homologacijo v celotnem spektru dejanskih voznih pogojev.
Sprememba 63
Predlog uredbe
Člen 4 – odstavek 2 – pododstavek 2
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku spremeni Prilogo II v zvezi z razvrstitvijo podkategorij vozil, tipov vozil in tipov karoserij.
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku spremeni Prilogo II v zvezi s tipi vozil in tipi karoserij.
Sprememba 64
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 – pododstavek 2 a (novo)
Države članice zagotovijo, da homologacijski organi in organi za nadzor trga spoštujejo strogo ločitev vlog in pristojnosti ter delujejo neodvisno eden od drugega.
Sprememba 65
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Kadar je za homologacijo vozil, vključno s posamično odobritvijo vozila, v državi članici pristojen več kot en homologacijski organ, ta država članica imenuje en sam homologacijski organ za izmenjavo informacij s homologacijskimi organi drugih držav članic in izpolnjevanje obveznosti iz Poglavja XV k tej uredbi.
Sprememba 66
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 4
4.  Države članice v skladu s poglavjem III Uredbe (ES) št. 765/2008 organizirajo in izvajajo nadzor trga ter preverjanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki vstopajo na trg.
4.  Države članice v skladu s poglavjem III Uredbe (ES) št. 765/2008, z izjemo člena 18(5), organizirajo in izvajajo nadzor trga ter preverjanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki vstopajo na trg.
Sprememba 67
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 5
5.  Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da lahko organi za nadzor trga, kadar se jim zdi to potrebno in utemeljeno, upravičeno vstopijo v prostore gospodarskih subjektov ter odvzamejo potrebne vzorce vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot za preverjanje skladnosti.
5.  Države članice sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da lahko organi za nadzor trga, kadar se jim zdi to potrebno in utemeljeno, upravičeno vstopijo v prostore gospodarskih subjektov na njihovem ozemlju in vzamejo potrebne vzorce vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot za preverjanje skladnosti.
Sprememba 68
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 6
6.  Države članice redno pregledujejo in ocenjujejo delovanje svojih homologacijskih dejavnosti. Takšni pregledi in ocene se izvajajo vsaj na vsaka štiri leta, rezultati pregledov in ocen pa se sporočijo ostalim državam članicam in Komisiji. Zadevna država članica omogoči javnosti dostop do povzetka rezultatov, zlasti števila podeljenih homologacij in identitete ustreznih proizvajalcev.
6.  Države članice redno pregledujejo in ocenjujejo delovanje svojih homologacijskih dejavnosti, vključno s skladnostjo homologacij, podeljenih v skladu s to uredbo. Takšni pregledi in ocene se izvajajo vsaj na vsaka tri leta, rezultati pregledov in ocen pa se sporočijo ostalim državam članicam, Evropskemu parlamentu in Komisiji. O rezultatih pregledov razpravlja forum iz člena 10. Zadevna država članica javnosti omogoči dostop do celotnega poročila, ki vključuje zlasti število podeljenih ali zavrnjenih homologacij, predmet potrdila o homologaciji ter identiteto ustreznih proizvajalcev in tehničnih služb, pristojnih za nadzor preskusov za homologacijo.
Sprememba 69
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 7
7.  Države članice redno pregledujejo in ocenjujejo delovanje svojih dejavnosti nadzora. Takšni pregledi in ocene se izvajajo vsaj na vsaka štiri leta, rezultati pregledov in ocen pa se sporočijo ostalim državam članicam in Komisiji. Zadevna država članica javnosti omogoči dostop do povzetka rezultatov.
7.  Države članice redno pregledujejo in ocenjujejo delovanje svojih dejavnosti nadzora. Takšni pregledi in ocene se izvajajo vsaj na vsaka tri leta, rezultati pregledov in ocen pa se sporočijo ostalim državam članicam, Evropskemu parlamentu in Komisiji. O rezultatih pregledov razpravlja forum iz člena 10. Zadevna država članica javnosti omogoči dostop do povzetka rezultatov, ki vključujejo zlasti število vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so bili predmet preskusov ali drugih ocen. Povzetek rezultatov vključuje seznam morebitnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, za katere je bilo ugotovljeno, da niso skladni z zahtevami iz te uredbe, identiteto zadevnih proizvajalcev in kratek opis vrste neskladnosti.
Sprememba 70
Predlog uredbe
Člen 6 – odstavek 7 a (novo)
7a.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, ki dopolnjujejo to uredbo, tako da se določijo skupna merila za imenovanje, presojo in oceno homologacijskih organov na nacionalni ravni.
Sprememba 71
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Homologacijski organi izvajajo in izvršujejo zahteve te uredbe na enoten in usklajen način, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje in preprečili uporabo različnih standardov v Uniji. Polno sodelujejo s forumom in Komisijo pri revizijskih dejavnostih in dejavnostih nadzora v zvezi z uporabo te uredbe in na zahtevo predložijo vse potrebne informacije.
Sprememba 72
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 2
2.  Homologacijski organi opravljajo svoje naloge neodvisno in nepristransko. Upoštevajo zaupnost, kadar je to potrebno zaradi varovanja poslovnih skrivnosti, pri čemer se upošteva obveznost obveščanja iz člena 9(3), da se zaščitijo interesi uporabnikov v Uniji.
2.  Homologacijski organi opravljajo svoje naloge neodvisno in nepristransko. Upoštevajo zaupnost zaradi varovanja poslovnih skrivnosti gospodarskih subjektov, za katere velja obveznost obveščanja iz člena 9(3), da se zaščitijo interesi uporabnikov v Uniji v skladu z veljavno zakonodajo.
Sprememba 73
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 1
Država članica, v kateri je za homologacijo vozil, vključno s posamično odobritvijo vozila, pristojen več kot en homologacijski organ, imenuje en sam homologacijski organ za izmenjavo informacij s homologacijskimi organi drugih držav članic in obveznosti iz Poglavja XV te uredbe.
črtano
Sprememba 74
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 3 – pododstavek 2
Homologacijski organi v državah članicah medsebojno sodelujejo z izmenjavo informacij, ki so pomembne za njihove vlogo in naloge.
Homologacijski organi v državah članicah vzpostavijo postopke za zagotovitev učinkovitega in uspešnega usklajevanja ter učinkovite in uspešne medsebojne izmenjave informacij, ki so pomembne za njihove vlogo in naloge.
Sprememba 75
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 3 a (novo)
3a.   Če homologacijski organ ugotovi, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota niso skladni s to uredbo, o tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice. Komisija takoj po prejemu obvestila obvesti člane Foruma za izvrševanje.
Sprememba 76
Predlog uredbe
Člen 7 – odstavek 5
5.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, da določi skupna merila za imenovanje, preverjanje in ocenjevanje homologacijskih organov na nacionalni ravni. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).
črtano
Sprememba 77
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1
1.  Organi za nadzor trga izvajajo redne preglede, da preverijo, ali so vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote skladni z zahtevami iz te uredbe ter s pravilnostjo homologacij. Navedeni pregledi se izvajajo v primernem obsegu s pregledom dokumentacije ter preskusi v realnih pogojih in laboratorijskimi preskusi na osnovi statistično relevantnih vzorcev. Organi za nadzor trga pri tem upoštevajo uveljavljena načela ocenjevanja tveganj, pritožbe in druge informacije.
1.  Organi za nadzor trga izvajajo redne preskuse in preglede v skladu z nacionalnimi letnimi programi iz odstavkov 2 in 3, da preverijo, ali so vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote skladni s homologacijami in veljavno zakonodajo. Ti preskusi in pregledi se izvajajo med drugim z laboratorijskimi preskusi in preskusi dejanskih emisij na podlagi statistično relevantnih vzorcev, dopolnijo pa se s pregledom dokumentacije. Država članica letno opravi preskuse ali preglede na določenem številu tipov, ki predstavlja 20 % tipov, danih na trg v tej državi članici v predhodnem letu. Organi za nadzor trga pri tem upoštevajo uveljavljena načela ocenjevanja tveganj, utemeljene pritožbe in druge ustrezne informacije, vključno z rezultati preskusov, ki so jih objavile priznane tretje strani, novimi tehnologijami na trgu ter poročili z rednih tehničnih pregledov in iz sistemov za daljinsko zaznavanje na cesti.
Sprememba 78
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Organi za nadzor trga se lahko zanesejo na neodvisne organizacije, ki izvajajo preskuse, da bodo opravljale tehnične naloge, kot so preskusi ali inšpekcijski pregledi. Odgovornost za rezultate nosi organ za nadzor trga. Kadar so za namene tega člena uporabljene tehnične službe, organi za nadzor trga zagotovijo, da pregled opravi tehnična služba, ki ni tehnična služba, ki je izvedla preskuse za prvotno homologacijo.
Sprememba 79
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 1 b (novo)
1b.   Organi za nadzor trga letno ali vsakih nekaj let pripravijo in Komisiji v potrditev predložijo nacionalni program za nadzor trga. Države članice lahko skupaj predložijo skupne programe ali ukrepe.
Nacionalni programi za nadzor trga vsebujejo najmanj naslednje informacije:
(a)   obseg in doseg načrtovanih dejavnosti za nadzor trga;
(b)   podrobnosti o tem, kako se bodo izvajale dejavnosti za nadzor trga, vključno z informacijami o uporabi pregledov dokumentacije, fizičnih in laboratorijskih pregledov, in kako se odraža načelo ocene tveganja ter kako bodo obravnavane utemeljene pritožbe, velik obseg določenih modelov vozil, ki se uporablja na njihovem ozemlju, njihovi deli, prva uporaba novega motorja ali tehnologije, poročila o rednih tehničnih pregledih in druge ustrezne informacije, tudi od gospodarskih subjektov ali rezultatov preskušanja, ki jih objavijo priznane tretje strani;
(c)   povzetek ukrepov, izvedenih v okviru predhodnega programa, vključno z ustreznimi statističnimi podatki o obsegu izvedenih dejavnosti, daljnih ukrepih in rezultatih teh ukrepov, V primeru večletnega programa se povzetek ukrepov pripravi letno ter se posreduje Komisiji in Forumu za izvrševanje ter
(d)   podrobnosti o financiranju, priglašene v skladu s členom 30(4), in o človeških virih, namenjenih za nadzor trga, ter njuna ustreznost glede na načrtovane dejavnosti nadzora trga.
Sprememba 80
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 2
2.  Organi za nadzor trga od gospodarskih subjektov zahtevajo, da jim dajo na razpolago dokumentacijo in informacije, ki so po njihovem mnenju potrebne za izvajanje njihovih dejavnosti.
2.  Organi za nadzor trga od gospodarskih subjektov zahtevajo, da jim dajo na razpolago dokumentacijo in informacije, ki so po njihovem mnenju potrebne za izvajanje njihovih dejavnosti. To vključuje dostop do programske opreme, algoritmov, krmilnih enot motorja in drugih potrebnih tehničnih specifikacij, ki so po mnenju nadzornih organov potrebni.
Sprememba 81
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 3
3.  Organi za nadzor trga pri homologiranih vozilih, sistemih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah ustrezno upoštevajo potrdila o skladnosti, ki jih predložijo gospodarski subjekti.
3.  Organi za nadzor trga pri homologiranih vozilih, sistemih, sestavnih delih in samostojnih tehničnih enotah ustrezno upoštevajo potrdila o skladnosti, homologacijske oznake ali potrdila o homologaciji, ki jih predložijo gospodarski subjekti.
Sprememba 82
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 4 – pododstavek 1
Organi za nadzor trga v ustreznem času sprejmejo primerne ukrepe, s katerimi uporabnike na svojih ozemljih opozorijo o nevarnostih, ki so jih odkrili v zvezi s katerim koli vozilom, sistemom, sestavnim delom in samostojno tehnično enoto, da bi preprečili ali zmanjšali tveganje poškodb ali drugo škodo.
Organi za nadzor trga v ustreznem času sprejmejo primerne ukrepe, s katerimi uporabnike na svojih ozemljih opozorijo o neskladnostih, ki so jih odkrili v zvezi s katerim koli vozilom, sistemom, sestavnim delom in samostojno tehnično enoto, da bi preprečili ali zmanjšali tveganje poškodb ali drugo škodo. Te informacije so na voljo na spletnem mestu organa za nadzor trga v preprostem in razumljivem jeziku.
Sprememba 83
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 5
5.  Kadar se organi za nadzor trga ene države članice odločijo za umik vozila, sistema, sestavnega dela in samostojne tehnične enote s trga v skladu s členom 49(5), o tem obvestijo zadevni gospodarski subjekt in po potrebi ustrezen homologacijski organ.
5.  Kadar se organi za nadzor trga ene države članice odločijo za umik vozila, sistema, sestavnega dela in samostojne tehnične enote s trga v skladu s členom 49(5), o tem obvestijo zadevni gospodarski subjekt in ustrezen homologacijski organ.
Sprememba 84
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 5 a (novo)
5a.   Kadar organ za nadzor trga ugotovi, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota ni skladen s to uredbo, o tem nemudoma obvesti Komisijo in druge države članice. Komisija takoj po prejemu obvestila obvesti člane Foruma za izvrševanje.
Sprememba 85
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 6
6.  Organi za nadzor trga opravljajo svoje naloge neodvisno in nepristransko. Upoštevajo zaupnost, kadar je to potrebno zaradi varovanja poslovnih skrivnosti, pri čemer velja obveznost obveščanja iz člena 9(3) in to v polnem obsegu, ki je potreben za zaščito interesov uporabnikov v Uniji.
6.  Organi za nadzor trga opravljajo svoje naloge neodvisno in nepristransko. Upoštevajo zaupnost zaradi varovanja poslovnih skrivnosti gospodarskih subjektov, za katere velja obveznost obveščanja iz člena 9(3) in to v polnem obsegu, ki je potreben za zaščito interesov uporabnikov v Uniji.
Sprememba 86
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 7
7.   Države članice redno pregledujejo in ocenjujejo delovanje svojih dejavnosti nadzora. Takšni pregledi in ocene se izvajajo vsaj na vsaka štiri leta, rezultati pregledov in ocen pa se sporočijo ostalim državam članicam in Komisiji. Zadevna država članica javnosti omogoči dostop do povzetka rezultatov.
črtano
Sprememba 87
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 8
8.   Organi za nadzor trga različnih držav članic usklajujejo svoje dejavnosti nadzora trga, medsebojno sodelujejo ter rezultate teh dejavnosti izmenjujejo med seboj in s Komisijo. Kadar je to primerno, se ti organi dogovorijo o delitvi dela in specializaciji.
črtano
Sprememba 88
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 9
9.  Če je v državi članici za nadzor trga in nadzor zunanjih meja pristojnih več organov, ti medsebojno sodelujejo z izmenjevanjem informacij, ki so pomembne za njihove vlogo in naloge.
9.  Če je v državi članici za nadzor trga in nadzor zunanjih meja pristojnih več organov, ti uvedejo postopke za učinkovito in uspešno usklajevanje ter učinkovito in uspešno izmenjavo informacij, ki so pomembne za njihove vlogo in naloge.
Sprememba 89
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 10
10.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi merila za določitev obsega, področja in pogostosti opravljanja pregledov za preverjanje skladnosti odvzetih vzorcev iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).
črtano
Sprememba 90
Predlog uredbe
Člen 8 – odstavek 10 a (novo)
10a.   Organi za nadzor trga objavijo poročilo o svojih ugotovitvah po vsakem preskusu preverjanja skladnosti, ki ga opravijo, svoje ugotovitve pa posredujejo državam članicam in Komisiji. Komisija to poročilo posreduje članom Foruma za izvrševanje. Poročilo vsebuje podrobnosti o vozilih, sistemih, sestavnih delih ali samostojnih tehničnih enotah, ki se ocenjujejo, ter identiteto zadevnega proizvajalca in kratek opis ugotovitev, vključno z naravo neskladnosti, če ta obstaja.
Sprememba 91
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1
Komisija v primernem obsegu organizira in izvaja ali zahteva izvajanje preskusov in pregledov vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki so na trgu že na voljo, da preveri, ali so vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote skladni s homologacijami in veljavno zakonodajo, ter zagotovi pravilnost homologacij.
Komisija v primernem obsegu in ob ustreznem upoštevanju nacionalnih programov dejavnosti za nadzor trga, sprejetim v skladu s členom 8, organizira in izvaja ali zahteva izvajanje preskusov in pregledov vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki so na trgu že na voljo, da preveri, ali so vozila, sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote skladni s homologacijami in veljavno zakonodajo, ter zagotovi pravilnost homologacij.
Preskusi in pregledi, ki jih organizira, izvede ali naroči Komisija, obravnavajo skladnost vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot v prometu.
Ti preskusi in pregledi se izvajajo med drugim z laboratorijskimi preskusi in preskusi dejanskih emisij na podlagi statistično relevantnih vzorcev, dopolnijo pa se s pregledom dokumentacije.
Komisija pri tem upošteva uveljavljena načela ocenjevanja tveganj, utemeljene pritožbe in druge ustrezne informacije, vključno z rezultati preskusov, ki so jih objavile priznane tretje strani, novimi tehnologijami na trgu ter poročili z rednih tehničnih pregledov in iz sistemov za daljinsko zaznavanje na cesti.
Sprememba 92
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1 a (novo)
Če na podlagi informacij, ki jih posredujejo države članice, na zahtevo člana Foruma za izvrševanje ali na podlagi rezultatov preskušanja, ki jih objavi priznana tretja stran, Komisija meni, da država članica ne izpolnjuje ustrezno svojih obveznosti na področju homologacije ali nadzora trga, ki izhajajo iz te uredbe, brez poseganja v prvi pododstavek organizira in sama izvede ali pa zahteva izvajanje preskusov in pregledov vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki so na trgu že na voljo.
Sprememba 93
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 1 – pododstavek 1 b (novo)
Komisija se lahko zanese na neodvisne organizacije, ki izvajajo preskuse, da bodo opravljale tehnične naloge, kot so preskusi ali inšpekcijski pregledi. Odgovornost za rezultate nosi Komisija. Kadar so za namene tega člena določene tehnične službe, Komisija zagotovi, da pregled opravi tehnična služba, ki ni tehnična služba, ki je izvedla preskuse za prvotno homologacijo.
Sprememba 94
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2
2.  Proizvajalci, ki so imetniki homologacij, ali gospodarski subjekti Komisiji na zahtevo pošljejo statistično relevantno število vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih izbere Komisija, in so reprezentativni za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so v okviru navedene homologacije na voljo za dajanje na trg. Navedena vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote so za preskušanje na voljo ob času, v kraju in tako dolgo, kot je zahtevala Komisija.
2.  Proizvajalci, ki so imetniki homologacij, ali gospodarski subjekti Komisiji na zahtevo pošljejo statistično relevantno število vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki jih izbere Komisija, in so reprezentativni za vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so v okviru navedene homologacije na voljo za dajanje na trg. Navedena vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote so za preskušanje na voljo ob času, v kraju in tako dolgo, kot je glede na razmere zahtevala Komisija.
Sprememba 95
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 2 a (novo)
2a.   Države članice zagotovijo vso potrebno pomoč in dokumentacijo ter drugo tehnično podporo, ki jo strokovnjaki Komisije potrebujejo za izvajanje preskusov, pregledov in inšpekcijskih pregledov. Države članice zagotovijo, da imajo strokovnjaki Komisije dostop do vseh prostorov ali delov prostorov in do informacij, pomembnih za opravljanje svojih dolžnosti, vključno z računalniškimi sistemi in programsko opremo.
Sprememba 96
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 3 – pododstavek 1
Da lahko Komisija izvede preskuse iz odstavkov 1 in 2, ji države članice dajo na razpolago vse podatke, povezane s homologacijo vozila, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, za katere se izvaja preskus preverjanja skladnosti. V navedene podatke so vključene vsaj informacije iz potrdila o homologaciji in njegovih prilog iz člena 26(1).
Da lahko Komisija izvede preskuse iz odstavkov 1 in 2, ji države članice nemudoma dajo na razpolago vse podatke, povezane s homologacijo vozila, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, za katere se izvaja preskus preverjanja skladnosti. V navedene podatke so vključene vsaj informacije iz potrdila o homologaciji in njegovih prilog iz člena 26(1).
Sprememba 97
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 4
4.  Proizvajalci vozil objavijo podatke, potrebne za preskus preverjanja skladnosti, ki ga izvedejo tretje osebe. Komisija sprejme izvedbene akte, da opredeli podatke, ki se objavijo, in pogoje za tako objavo, pri čemer upošteva varovanje poslovnih informacij in varstvo osebnih podatkov v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).
4.  Proizvajalci vozil dajo brezplačno in nemudoma na voljo podatke, potrebne za preskus preverjanja skladnosti, ki ga izvedejo priznane tretje osebe. Ti podatki vključujejo vse parametre in nastavitve, ki so potrebni za pravilno ponovitev preskusnih pogojev, uporabljenih med homologacijskim preskušanjem. Vsi predloženi podatki se obravnavajo ob upoštevanju legitimnega varstva poslovnih informacij. Komisija sprejme izvedbene akte, da opredeli podatke, ki se dajo na voljo, in pogoje za njihovo zagotovitev, vključno s tistimi za zagotavljanje dostopa do teh informacij prek spletne zbirke podatkov iz člena 10a, pri čemer upošteva varovanje poslovnih informacij in varstvo osebnih podatkov v skladu z zakonodajo Unije in nacionalno zakonodajo. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).
Sprememba 98
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 4 a (novo)
4a.   Komisija organizira in izvaja skupne revizije homologacijskih organov in nacionalnih organov za nadzor trga, da preveri, ali dosledno izvajajo zahteve te uredbe ter neodvisno in temeljito izvajajo njihove naloge. Po posvetovanju s forumom Komisija sprejme letni načrt skupnih revizij, pri čemer za določanje pogostosti presoj upošteva rezultate predhodnih pregledov. V primerih, ko Komisija utemeljeno meni, da homologacijski organ ne izpolnjuje zahtev iz uredbe, lahko zahteva, da skupne revizije izvajajo vsako leto.
Sprememba 99
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 4 b (novo)
4b.   Za namene izvajanj te naloge Komisija uporabi neodvisne presojevalce, ki jih izbere na odprtem razpisu. Presojevalci svoje naloge opravljajo neodvisno in nepristransko. Presojevalci upoštevajo zaupnost, da bi zaščitili poslovne informacije v skladu z veljavno zakonodajo. Države članice zagotovijo vso potrebno pomoč ter vso dokumentacijo in podporo, ki jo presojevalci zahtevajo, da lahko opravljajo svoje dolžnosti. Države članice zagotovijo, da imajo presojevalci dostop do vseh prostorov ali delov prostorov in do informacij, pomembnih za opravljanje svojih dolžnosti, vključno z računalniškimi sistemi in programsko opremo. Na zahtevo lahko država članica napoti opazovalca na skupno revizijo, ki se izvaja v skladu s tem členom. Opazovalci ne vplivajo na odločitve glede rezultatov skupne revizije.
Sprememba 100
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 4 c (novo)
4c.   Rezultat skupne revizije se sporoči vsem državam članicam in Komisiji, povzetek rezultatov pa mora biti javno dostopen. O njih razpravlja forum, ustanovljen na podlagi člena 10.
Sprememba 101
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 4 d (novo)
4d.   Zadevna država članica predloži Komisiji in drugim državam članicam informacije o tem, kako je obravnavala priporočila iz skupne revizije iz odstavka 4c.
Sprememba 102
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 4 e (novo)
4e.   Komisija lahko od države članic ter njenih homologacijskih organov in organov za nadzor trga zahteva dodatne informacije, če po pregledu v forumu sumi, da obstajajo primeri neskladnosti s to uredbo. Države članice in njihovi zadevni organi te informacije nemudoma posredujejo.
Sprememba 103
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 5 – pododstavek 2
Kadar se zaradi navedenih preskusov ali pregledov pojavijo dvomi o pravilnosti homologacije, Komisija o tem obvesti zadevni homologacijski organ ali organe ter Forum za izmenjavo informacij o izvrševanju.
Kadar se zaradi navedenih preskusov ali pregledov pojavijo dvomi o pravilnosti homologacije, Komisija o tem takoj obvesti zadevni homologacijski organ ali organe ter države članice in člane Foruma za izvrševanje.
Sprememba 104
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 5 – pododstavek 2 a (novo)
Komisija v ustreznem času sprejme primerne ukrepe, s katerimi uporabnike v Uniji, vključno z ustreznimi homologacijskimi organi, opozori na neskladnosti, ki jih je odkrila v zvezi s katerim koli vozilom, sistemom, sestavnim delom in samostojno tehnično enoto, da bi preprečila ali zmanjšala tveganje poškodb ali drugo škodo. Te informacije so na voljo tudi na spletnem mestu zadevnih organov za nadzor trga v preprostem in razumljivem jeziku.
Sprememba 105
Predlog uredbe
Člen 9 – odstavek 5 – pododstavek 3
Komisija objavi poročilo o svojih ugotovitvah po vsakem preskusu preverjanja skladnosti, ki ga je opravila.
Komisija poročilo o svojih ugotovitvah po vsakem preskusu preverjanja skladnosti, ki ga je opravila, da na voljo javnosti in ugotovitve posreduje državam članicam in članom Foruma za izvrševanje. Poročilo vsebuje podrobnosti o vozilih, sistemih, sestavnih delih ali samostojnih tehničnih enotah, ki se ocenjujejo, ter identiteto zadevnega proizvajalca in kratek opis ugotovitev, vključno z naravo neskladnosti, če ta obstaja, in po potrebi državam članicam predlaga nadaljnje ukrepe.
Sprememba 106
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1
1.  Komisija ustanovi Forum za izmenjavo informacij o izvrševanju (v nadaljnjem besedilu: forum) in mu predseduje.
1.  Komisija ustanovi Forum za izvrševanje (v nadaljnjem besedilu: forum) ter mu predseduje in ga upravlja.
Sprememba 107
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 – pododstavek 2
Forum je sestavljen iz članov, ki jih imenujejo države članice.
Forum je sestavljen iz članov, ki jih imenujejo države članice, vključno z njihovimi homologacijskimi organi in organi za nadzor trga.
Kadar je ustrezno in najmanj enkrat letno forum na svoje sestanke povabi tudi opazovalce. Med povabljenimi opazovalci so predstavniki Evropskega parlamenta, tehničnih služb, priznanih tretjih organizacij za preskušanje, predstavniki industrije ali drugih zadevnih gospodarskih subjektov, nevladnih organizacij, ki delujejo na področju varnosti in okolja, in potrošniških skupin. Opazovalci, povabljeni na sestanke foruma, vključujejo širok, reprezentativen in uravnotežen nabor organov Unije in nacionalnih organov, ki zastopajo ustrezne deležnike.
Sprememba 108
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Komisija na svoji spletni strani objavi koledar sestankov, dnevni red in zapisnik, vključno s seznamom prisotnih.
Sprememba 109
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 1
Usklajuje mrežo nacionalnih organov, odgovornih za homologacijo in nadzor trga.
Usklajuje mrežo nacionalnih organov, odgovornih za homologacijo in nadzor trga, da bi omogočil lažje izvajanje te uredbe, predvsem v zvezi z zahtevami glede ocenjevanja, imenovanja in spremljanja imenovanih organov ter splošne uporabe zahtev iz te uredbe.
Sprememba 110
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2 – pododstavek 2
Med njegove svetovalne naloge so med drugim vključeni spodbujanje dobrih praks, izmenjava informacij o težavah pri izvrševanju, sodelovanje, razvoj delovnih metod in orodij, razvoj postopka za elektronsko izmenjavo podatkov, ocenjevanje projektov usklajenega izvrševanja, kazni ter skupni pregledi.
Njegove naloge vključujejo:
(a)   obravnavanje utemeljenih pritožb, dokazov ali drugih zadevnih informacij o morebitni neskladnosti, ki jih predložijo tretje strani;
(b)   skupna razprava in ocena nacionalnih programov za nadzor trga po njihovi predložitvi Komisiji;
(c)   izmenjava informacij o novih razpoložljivih tehnologijah ali tistih, ki naj bi kmalu postale razpoložljive na trgu;
(d)   ocenjevanje rezultatov pregledov iz člena 6(6) in tistih, ki sledijo skupni reviziji iz člena 71(8) v zvezi z delovanjem homologacijskih organov;
(e)   ocenjevanje rezultatov pregledov o delovanju nadzora trga;
(f)   ocenjevanje rezultatov ocen delovanja tehničnih služb v skladu s členom 80(3a) in po skupni oceni v skladu s členom 80(4) ter
(g)   vsaj vsaki dve leti ocenjevanje učinkovitosti pri dejavnostih izvrševanja, med drugim in če je to ustrezno, tudi ocenjevanje doslednosti in učinkovitosti pri ukrepih popravila, odpoklica ali kazni, ki jih uporabijo države članice, ko so vozila, sistemi, sestavni deli ali posamezne tehnične enote, ki niso skladni, dani na trg v več kot eni državi članici.
Sprememba 111
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2 a (novo)
2a.   Komisija lahko od države članic ter njenih homologacijskih organov in organov za nadzor trga zahteva dodatne informacije, kadar po pregledu v forumu sumi, da obstajajo primeri neskladnosti s to uredbo. Države članice in njihovi zadevni organi te informacije nemudoma posredujejo.
Sprememba 112
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2 b (novo)
2b.   Komisija vsako leto objavi poročilo o dejavnostih foruma. To poročilo vsebuje natančno razlago obravnavanih vprašanj, ukrepov, ki iz njih izhajajo, ter obrazložitev teh ukrepov, tudi kadar ni predviden noben ukrep. Vsako leto Komisija Evropskemu parlamentu predloži poročilo o dejavnostih foruma.
Sprememba 113
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2 c (novo)
2c.   Če Komisija po skupni reviziji ugotovi, da je zadevni homologacijski organ kršil katero od zahtev iz te uredbe, o tem takoj obvesti države članice, Evropski parlament in Komisijo. Komisija lahko sprejme vse potrebne ukrepe za obravnavanje neskladnosti. V nekaterih primerih in ob ustreznem upoštevanju narave neskladnosti je Komisija pooblaščena, da zadevnemu homologacijskemu organu začasno razveljavi ali prekliče pooblastilo za sprejemanje vlog za potrdilo o EU-homologaciji na podlagi člena 21.
Sprememba 114
Predlog uredbe
Člen 10 – odstavek 2 c – pododstavek 1 a (novo)
Komisija v dveh mesecih po začasni razveljavitvi ali preklicu tega pooblastila iz odstavka 3 državam članicam predloži poročilo o svojih ugotovitvah glede neskladnosti. Za zagotovitev varnosti vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so že dani na trg, Komisija zadevnim homologacijskim organom po potrebi naroči, naj v določenem roku začasno razveljavijo ali prekličejo vsa nepravilno izdana potrdila.
Sprememba 115
Predlog uredbe
Člen 10 a (novo)
Člen 10a
Spletna zbirka podatkov
1.   Komisija vzpostavi spletno zbirko podatkov za varno elektronsko izmenjavo informacij o postopkih homologacije, izdanih dovoljenjih, nadzoru trga in drugih ustreznih dejavnostih med nacionalnimi organi za homologacijo, organi za nadzor trga, državami članicami in Komisijo.
2.   Komisija je pristojna za usklajevanje dostopa in prejemanje rednih informacij od zadevnih organov ter za varstvo podatkov in zaupnost v zvezi s podatki v zbirki podatkov.
3.   Države članice v zbirko podatkov posredujejo informacije iz člena 25. Poleg tega države članice predložijo podrobnosti o identifikacijski številki registriranih vozil in identifikacijski številki vozila, ki mu je dodeljena v skladu z Direktivo Sveta 1999/37/ES1a, ter Komisijo redno obvešča o spremembah. Te informacije so na voljo v obliki, ki omogoča iskanje.
4.   Komisija vzpostavi vmesnik med zbirko podatkov in sistemom hitrega obveščanja EU (RAPEX) ter Informacijskim in komunikacijskim sistemom za nadzor trga (ICSMS), da se omogoči lažje izvajanje dejavnosti za nadzor trga in se zagotovijo usklajenost, doslednost in točnost informacij, zagotovljenih potrošnikom in tretjim osebam.
5.   Komisija vzpostavi tudi javno dostopen vmesnik, ki zajema informacije iz Priloge IX in podrobnosti o homologacijskem organu, ki je izdalpotrdila o homologaciji v skladu s členom 24, in o tehničnih službah, ki so opravile preskuse iz člena 28. Komisija zagotovi, da so informacije na voljo v obliki, ki omogoča iskanje.
Komisija zagotovi tudi dostop do informacij, ki so potrebne za preverjanja skladnosti v skladu z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s členom 9(4).
6.   V okviru zbirke podatkov Komisija razvije orodje za nalaganje rezultatov preskusov tretjih strani in pritožb o delovanju vozil, sistemov, sestavnih delov in drugih tehničnih enot. Informacije, ki se posredujejo prek tega orodja, se upoštevajo v zvezi z dejavnostmi za nadzor trga iz členov 8 in 9.
7.   Za preverjanje primernosti uporabe informacijskega sistema za notranji trg (IMI) za namene izmenjave informacij na podlagi tega člena se najpozneje ... [tri mesece po začetku veljavnosti te uredbe] začne izvajati pilotni projekt.
_________________
1a Direktiva Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (UL L 138, 1.6.1999, str. 57).
Sprememba 116
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 1
1.  Proizvajalec zagotovi, da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki jih je proizvedel in dal na trg ali so se začeli uporabljati, izdelani in homologirani v skladu z zahtevami iz te uredbe.
1.  Proizvajalec zagotovi, da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki jih je dal na trg ali so se začeli uporabljati, izdelani in homologirani v skladu z zahtevami iz te uredbe ter da so še vedno skladni s temi zahtevami, ne glede na uporabljeno preskusno metodo.
Sprememba 117
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Proizvajalec odgovarja homologacijskemu organu za vse vidike postopka homologacije vozila ter zagotavljanje skladnosti proizvodnje ne glede na uporabljeno preskusno metodo.
Sprememba 118
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 4
4.  Za namene EU-homologacije proizvajalec s sedežem zunaj Unije imenuje enega samega zastopnika s sedežem v Uniji, ki bo proizvajalca zastopal pri homologacijskem organu. Navedeni proizvajalec imenuje tudi enega samega predstavnika s sedežem v Uniji za nadzor trga, ki je lahko isti predstavnik, kot je imenovan za EU-homologacijo.
4.  Za namene EU-homologacije proizvajalec vozil, sistemov, sestavnih delov ali posameznih tehničnih enot s sedežem zunaj Unije imenuje enega samega zastopnika s sedežem v Uniji, ki bo proizvajalca zastopal pri homologacijskem organu. Navedeni proizvajalec imenuje tudi enega samega predstavnika s sedežem v Uniji za nadzor trga, ki je lahko isti predstavnik, kot je imenovan za EU-homologacijo.
Sprememba 119
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 4 a (novo)
4a.   Proizvajalec pri vložitvi vloge za EU-homologacijo zagotovi, da pri zasnovi vozil, sistemskih sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ni uporabil strategij ali drugih sredstev, ki bi po nepotrebnem spremenila njihovo delovanje med ustreznimi preskusnimi postopki, ko se preskusi delovanje pod pogoji, kakršne je mogoče razumno pričakovati med običajnim delovanjem in uporabo.
Proizvajalec razkrije vse strategije krmiljenja motorja, ki se lahko uporabijo, bodisi prek programske ali strojne opreme. Proizvajalec razkrije vse pomembne informacije o takih strategijah za krmiljenje, vključno z uporabljeno programsko opremo, parametri teh strategij ter tehnično obrazložitvijo, v kateri je natančno opisano, zakaj so te strategije potrebne.
Sprememba 120
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 5
5.   Proizvajalec je odgovoren homologacijskemu organu za vse vidike postopka homologacije vozila ter zagotavljanje skladnosti proizvodnje, ne glede na to, ali je neposredno vključen v vse stopnje izdelave vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ali ne.
črtano
Sprememba 121
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 6 a (novo)
6a.   Proizvajalec zaradi varstva okolja, zdravja in varnosti potrošnikov razišče morebitne pritožbe, vodi evidenco pritožb in neskladnih vozil, sistemov, sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot, delov ali opreme, ki jo da na trg, ter o tem spremljanju obvešča svoje uvoznike in distributerje.
Če se v več kot 30 primerih ali pri 1 % vseh vozil, sistemov, sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot, delov ali opreme določenega tipa, variante in/ali različice, ki so bile dane na trg, odvisno od tega, katera vrednost je nižja, predložijo pritožbe in/ali ugotovijo neskladnosti v zvezi z opremo, povezano z varnostjo ali emisijami, se ustreznemu homologacijskemu organu, odgovornemu za vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo, in Komisiji nemudoma pošljejo podrobne informacije.
Informacije vsebujejo opis težave in podrobnosti, potrebne za identifikacijo zadevnega tipa, variante in različice vozila, sistema, sestavnega dela, samostojne tehnične enote, dela ali opreme. Ti podatki za zgodnje opozarjanje se uporabijo za opredelitev morebitnih trendov pri pritožbah potrošnikov in preiskovanje potrebe po odpoklicih proizvajalca in dejavnostih nadzora trga, ki jih izvajajo države članice in Komisija.
Sprememba 122
Predlog uredbe
Člen 11 – odstavek 7 a (novo)
7a.   Proizvajalec zagotovi, da se uporabnik vozil na podlagi predhodnih informacij strinja z obdelavo in posredovanjem vseh podatkov, ki se ustvarijo med uporabo vozila, v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta1a. Če obdelava in posredovanje podatkov nista obvezna za varno delovanje vozila, proizvajalec zagotovi, da ima uporabnik vozila možnost, da prenos podatkov preprosto izklopi.
__________________
1aUredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
Sprememba 123
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 1 – pododstavek 1
Proizvajalec, ki meni, da vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota ali del ali oprema, ki jih je dal na trg ali so se začeli uporabljati, niso skladni s to uredbo ali da je bila homologacija podeljena na podlagi nepravilnih podatkov, nemudoma sprejme potrebne ustrezne ukrepe, da navedeno vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo uskladi ali da jih po potrebi umakne ali odpokliče s trga.
Kadar proizvajalec meni, da vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota ali del ali oprema, ki jih je proizvajalec dal na trg ali so se začeli uporabljati, niso skladni s to uredbo ali da je bila homologacija podeljena na podlagi nepravilnih podatkov, proizvajalec nemudoma sprejme potrebne ustrezne ukrepe, da navedeno vozilo, sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto, del ali opremo uskladi ali da jih po potrebi umakne ali odpokliče s trga.
Sprememba 124
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 2
2.  Kadar vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomenijo resno tveganje, proizvajalec homologacijskim organom in organom za nadzor trga države članice, v kateri so bili vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema dani na voljo na trgu ali se začeli uporabljati, nemudoma predloži podrobne informacije o neskladnosti in morebitnih sprejetih ukrepih.
2.  Kadar vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomenijo resno tveganje, proizvajalec homologacijskim organom in organom za nadzor trga države članice, v kateri so bili vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema dani na voljo na trgu ali se začeli uporabljati, nemudoma predloži podrobne informacije o neskladnosti, tveganju in morebitnih sprejetih ukrepih.
Sprememba 125
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 3 – pododstavek 1
Proizvajalec hrani opisno dokumentacijo iz člena 24(4) deset let po tem, ko je bilo vozilo dano na trg, in pet let po tem, ko so bili na trg dani sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota.
Poleg opisne dokumentacije iz člena 24(4) hrani proizvajalec za homologacijske organe izvod potrdil o skladnosti iz člena 34 za obdobje desetih let po koncu veljavnosti EU-homologacije za vozilo in za obdobje petih let po koncu veljavnosti EU-homologacije za sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto.
Sprememba 126
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 3 – pododstavek 2
Proizvajalec vozila hrani izvod potrdil o skladnosti iz člena 34, tako da je na voljo homologacijskim organom.
črtano
Sprememba 127
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 4 – pododstavek 1
Proizvajalec na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa navedenemu organu prek homologacijskega organa predloži izvod potrdila o EU-homologaciji ali dovoljenje iz člena 55(1), ki dokazuje skladnost vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote v jeziku, ki ga nacionalni organ brez težav razume.
Proizvajalec na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa ali Komisije navedenemu organu ali Komisiji prek homologacijskega organa predloži izvod potrdila o EU-homologaciji ali dovoljenje iz člena 55(1), ki dokazuje skladnost vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, dela ali opreme v jeziku, ki ga nacionalni organ brez težav razume.
Sprememba 128
Predlog uredbe
Člen 12 – odstavek 4 – pododstavek 2
Proizvajalec na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa z navedenim organom sodeluje pri vseh ukrepih, sprejetih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008, da se odpravijo tveganja, ki jih pomenijo vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, ki jih je dal na voljo na trgu.
Proizvajalec na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa ali Komisije z navedenim organom ali Komisijo sodeluje pri vseh ukrepih, sprejetih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008, da se odpravijo tveganja, ki jih pomenijo vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, ki jih je dal na voljo na trgu.
Sprememba 129
Predlog uredbe
Člen 13 – naslov
Obveznosti zastopnikov proizvajalcev v zvezi z nadzorom trga
Obveznosti zastopnikov proizvajalcev
Sprememba 130
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Zastopnik proizvajalca v zvezi z nadzorom trga opravlja naloge v skladu s pooblastilom, ki ga izda proizvajalec. To pooblastilo določa, da navedeni zastopnik opravlja vsaj naslednje naloge:
1.  Zastopnik proizvajalca opravlja naloge v skladu s pooblastilom, ki ga izda proizvajalec. To pooblastilo določa, da navedeni zastopnik opravlja vsaj naslednje naloge:
Sprememba 131
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – točka a
(a)  ima dostop do opisne mape iz člena 22 in potrdila o skladnosti iz člena 34 v enem od uradnih jezikov Unije. Taka dokumentacija je homologacijskim organom na voljo deset let po tem, ko je bilo na trg dano vozilo, in pet let po tem, ko so bili na trg dani sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota;
(a)  ima dostop do potrdila o homologaciji in njegovih prilog ter potrdila o skladnosti v enem od uradnih jezikov Unije. Ta dokumentacija je homologacijskim organom in organom za nadzor trga na voljo deset let po tem, ko je bilo na trg dano vozilo, in pet let po tem, ko so bili na trg dani sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota;
Sprememba 132
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 1 – točka b
(b)  na podlagi utemeljene zahteve homologacijskega organa temu organu predloži vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti proizvodnje vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote;
(b)  na podlagi utemeljene zahteve homologacijskega organa temu organu predloži vse informacije in dokumentacijo, potrebne za dokazovanje skladnosti proizvodnje vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, kar vključuje tudi vse tehnične specifikacije homologacije in dostop do programske opreme in algoritmov;
Sprememba 133
Predlog uredbe
Člen 13 – odstavek 3 – uvodni del
3.  Pri podrobnih podatkih o spremembah je treba obravnavati vsaj naslednje vidike:
3.  Pri podrobnih podatkih o spremembah pooblastila je treba obravnavati vsaj naslednje vidike:
Sprememba 134
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 2 – pododstavek 1
Uvoznik pred dajanjem homologiranega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote na trg preveri, ali je homologacijski organ pripravil opisno dokumentacijo iz člena 24(4), in ali so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote opremljeni z zahtevano homologacijsko oznako ter izpolnjujejo zahteve iz člena 11(7).
Uvoznik pred dajanjem homologiranega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote na trg preveri, ali je vključeno v veljavno potrdilo o homologaciji in ali so sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote opremljeni z zahtevano homologacijsko oznako ter izpolnjujejo zahteve iz člena 11(7).
Sprememba 135
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 3
3.  Kadar uvoznik meni, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota niso skladni z zahtevami te uredbe in zlasti z ustrezno homologacijo, lahko da na trg, dovoli začetek uporabe ali registrira vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto šele, ko se uskladijo. Kadar meni, da vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomeni resno tveganje, o tem obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga. V primeru homologiranih vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot o tem obvesti tudi homologacijski organ, ki je podelil homologacijo.
3.  Kadar uvoznik meni, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota niso skladni z zahtevami te uredbe in zlasti z ustrezno homologacijo, lahko da na trg, dovoli začetek uporabe ali registrira vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto šele, ko se uskladijo. Kadar uvoznik meni, da vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomeni resno tveganje, o tem obvesti proizvajalca in organe za nadzor trga. V primeru homologiranih vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot o tem obvesti tudi homologacijski organ, ki je podelil homologacijo.
Sprememba 136
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 6
6.  Uvoznik zaradi varovanja zdravja in varnosti potrošnikov razišče morebitne pritožbe, vodi evidenco pritožb in odpoklicanih vozil, sistemov, sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot, delov ali opreme, ki jih je dal na trg, ter o tovrstnem spremljanju obvešča svoje distributerje.
6.  Uvoznik zaradi varovanja zdravja in varnosti potrošnikov razišče morebitne pritožbe, vodi evidenco pritožb, neskladnosti in odpoklicanih vozil, sistemov, sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot, delov ali opreme, ki jih je dal na trg, ter o tovrstnih pritožbah in odpoklicih obvešča svoje distributerje.
Sprememba 137
Predlog uredbe
Člen 14 – odstavek 6 a (novo)
6a.   Uvoznik zadevnega proizvajalca takoj obvesti o pritožbah in poročilih, ki se nanašajo na tveganja, sume na zaplet ali neskladnost vozil, sistemov, sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot, delov ali opreme, ki jih je dal na trg.
Sprememba 138
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 1
1.  Če vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki ga je uvoznik dal na trg, ni skladen s to uredbo, uvoznik nemudoma sprejme potrebne ustrezne ukrepe, da navedeno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto uskladi ali jih po potrebi umakne ali odpokliče s trga.
1.  Če vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki ga je uvoznik dal na trg, ni skladen s to uredbo, uvoznik nemudoma sprejme potrebne ustrezne ukrepe, da navedeno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto pod nadzorom proizvajalca uskladi, umakne s trga ali odpokliče, če je to primerno. Uvoznik obvesti tudi proizvajalca in homologacijski organ, ki je podelil homologacijo.
Sprememba 139
Predlog uredbe
Člen 15 – odstavek 2 – pododstavek 1
Če vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomeni resno tveganje, uvoznik proizvajalcu, homologacijskim organom in organom za nadzor trga držav članic, v kateri so bili vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema dani na voljo na trgu, nemudoma predloži podrobne informacije o resnem tveganju.
Če vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, ki je bilo dano na trg, pomeni resno tveganje, uvoznik proizvajalcu, homologacijskim organom in organom za nadzor trga držav članic, v kateri so bili vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema dani na voljo na trgu, nemudoma predloži podrobne informacije o resnem tveganju.
Sprememba 140
Predlog uredbe
Člen 16 – odstavek 1
Distributer pred dajanjem na voljo na trgu, registracijo ali začetkom uporabe vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote preveri, ali so navedeno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota opremljeni z zahtevano predpisano oznako ali homologacijsko oznako, ali so jim priloženi zahtevani dokumenti, navodila za uporabo in varnostne informacije, ki se zahtevajo v členu 63, v uradnih jezikih zadevne države članice ter ali sta uvoznik in proizvajalec izpolnila zahteve iz člena 11(7) oziroma člena 14(4).
1.   Distributer pred dajanjem na voljo na trgu, registracijo ali začetkom uporabe vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote preveri, ali so navedeno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota opremljeni z zahtevano predpisano oznako ali homologacijsko oznako, ali so jim priloženi zahtevani dokumenti, navodila za uporabo in varnostne informacije, ki se zahtevajo v členu 63, v uradnih jezikih zadevne države članice ter ali sta uvoznik in proizvajalec izpolnila zahteve iz člena 11(7) oziroma člena 14(4).
2.   Distributer zaradi varstva okolja, zdravja in varnosti potrošnikov razišče pritožbe in neskladnosti vozil, sistemov, sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot, delov ali opreme, ki jih je dal na trg. Poleg tega vse pritožbe in/ali neskladnosti v zvezi z okoljskimi ali varnostnimi vidiki vozila nemudoma sporoči uvozniku ali proizvajalcu.
Sprememba 141
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 1
1.  Če distributer meni, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota niso skladni z zahtevami iz te uredbe, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto na voljo na trgu, ga registrira ali da v uporabo šele, ko ga uskladi.
1.  Če distributer meni, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota niso skladni z zahtevami iz te uredbe, o tem obvesti proizvajalca, uvoznika in homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, ter vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ne da na trg, registrira ali da v uporabo, dokler ga ne uskladi.
Sprememba 142
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 2
2.  Distributer, ki meni, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki jo je dal na voljo na trgu, ni skladno s to uredbo, o tem obvesti proizvajalca ali uvoznika ter tako zagotovi, da se v skladu s členom 12(1) ali členom 15(1) sprejmejo ustrezni ukrepi, da se navedeno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota uskladi ali da ga po potrebi umakne ali odpokliče s trga.
2.  Kadar distributer meni, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ki jo je dal na voljo na trgu, ni skladno s to uredbo, o tem obvesti proizvajalca, uvoznika in homologacijski organ, ki je podelil homologacijo, ter tako zagotovi, da se v skladu s členom 12(1) ali členom 15(1) sprejmejo ustrezni ukrepi, da se navedeno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota uskladi ali da ga po potrebi umakne ali odpokliče s trga.
Sprememba 143
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 3
3.  Če vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomenijo resno tveganje, distributer proizvajalcu, uvozniku, homologacijskim organom in organom za nadzor trga države članice, v kateri so bili navedeno vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema dani na voljo na trgu, nemudoma pošlje podrobne informacije o navedenem resnem tveganju. Distributer jih obvesti tudi o vseh sprejetih ukrepih ter navede podrobnosti, zlasti o resnem tveganju in popravnih ukrepih, ki jih je sprejel proizvajalec.
3.  Če vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema pomenijo resno tveganje, distributer proizvajalcu, uvozniku, homologacijskim organom in organom za nadzor trga države članice, v kateri so bili navedeno vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema dani na voljo na trgu, nemudoma pošlje podrobne informacije o navedenem resnem tveganju. Distributer jih obvesti tudi o vseh sprejetih ukrepih ter navede podrobnosti o popravnih ukrepih, ki jih je sprejel proizvajalec.
Sprememba 144
Predlog uredbe
Člen 17 – odstavek 4
4.  Distributer na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa z navedenim organom sodeluje pri vseh ukrepih, sprejetih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008, da se odpravijo tveganja, ki jih pomenijo vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, ki jih je dal na voljo na trgu.
4.  Distributer na podlagi utemeljene zahteve nacionalnega organa ali Komisije z navedenim organom ali Komisijo sodeluje pri vseh ukrepih, sprejetih v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008, da se odpravijo tveganja, ki jih pomenijo vozilo, sistem, sestavni del, samostojna tehnična enota, del ali oprema, ki jih je dal na voljo na trgu.
Sprememba 145
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 2
2.  Pri homologaciji sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote se uporablja le homologacija v enem delu.
2.  Brez poseganja v zahteve iz regulativnih aktov iz Priloge IV se pri homologaciji sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote uporablja le homologacija v enem delu.
Sprememba 146
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 4
4.  EU-homologacija za končno fazo dodelave se podeli šele po tem, ko homologacijski organ preveri, da tip vozila, homologiran v končni fazi, v trenutku homologacije izpolnjuje vse veljavne tehnične zahteve. V preverjanje je vključen pregled dokumentov v zvezi z vsemi zahtevami iz EU-homologacije nedodelanega tipa vozila, podeljene v večstopenjskem postopku, tudi kadar je podeljena za drugo kategorijo vozila.
4.  EU-homologacija za končno fazo dodelave se podeli šele po tem, ko homologacijski organ preveri, da tip vozila, homologiran v končni fazi, v trenutku homologacije izpolnjuje vse veljavne tehnične zahteve, v skladu s postopki iz Priloge XVII. V preverjanje je vključen pregled dokumentov v zvezi z vsemi zahtevami iz EU-homologacije nedodelanega tipa vozila, podeljene v večstopenjskem postopku, tudi kadar je podeljena za drugo kategorijo vozila. Vključeno je tudi preverjanje, ali je delovanje sistemov, za katere je bila homologacija podeljena ločeno, po njihovi vgradnji v celotno vozilo še vedno skladno s temi homologacijami.
Sprememba 147
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 5
5.  Izbira postopka homologacije iz odstavka 1 ne vpliva na veljavne bistvene zahteve, s katerimi mora biti homologirani tip vozila skladen ob izdaji homologacije celotnega vozila.
5.  Izbira postopka homologacije iz odstavka 1 ne vpliva na vse veljavne zahteve, s katerimi mora biti homologirani tip vozila skladen ob izdaji homologacije celotnega vozila.
Sprememba 148
Predlog uredbe
Člen 20 – odstavek 6 a (novo)
6a.   Proizvajalec da homologacijskemu organu na voljo toliko vozil, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, kolikor jih je v skladu z ustreznimi regulativnimi akti potrebnih za izvedbo zahtevanih preskusov.
Sprememba 149
Predlog uredbe
Člen 21 – odstavek 2
2.  Za posamezen tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote se lahko vloži le ena vloga v eni sami državi članici.
2.  Za posamezen tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote se lahko vloži le ena vloga v eni sami državi članici. Ko se vloži vloga, proizvajalec ne sme prekiniti postopka in predložiti vloge za isti tip drugemu homologacijskemu organu ali drugi tehnični službi. Če se homologacija zavrne ali preskus v tehnični službi ni uspešno opravljen, proizvajalec ne sme predložiti vloge za isti tip drugemu homologacijskemu organu ali drugi tehnični službi.
Sprememba 150
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 1 – točka a
(a)  opisni list, kot je za homologacijo v enem delu ali mešano homologacijo določen v Prilogi I ali za homologacijo po delih v Prilogi III;
(a)  opisni list, kot je za homologacijo v enem delu ali mešano homologacijo celotnega vozila določen v Prilogi I ali za homologacijo celotnega vozila po delih v Prilogi III ali v ustreznih regulativnih aktih v primeru odobritve sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote;
Sprememba 151
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 1 – točka d
(d)  vse dodatne informacije, ki jih homologacijski organ zahteva v okviru postopka vložitve vloge.
(d)  vse dodatne informacije, ki jih homologacijski organ zahteva v okviru postopka homologacije.
Sprememba 152
Predlog uredbe
Člen 22 – odstavek 2
2.  Opisna mapa se pošlje v elektronskem obrazcu, ki ga zagotovi Komisija, lahko pa se pošlje tudi v papirni obliki.
2.  Opisna mapa se pošlje v elektronski obliki.
Sprememba 153
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 1
Vlogi za homologacijo po delih se poleg opisne mape iz člena 22 priloži celoten sklop potrdil o EU-homologaciji, vključno s poročili o preskusih, zahtevanih v skladu z ustreznimi akti iz Priloge IV.
Vlogi za homologacijo po delih se poleg opisne mape iz člena 22 priloži celoten sklop potrdil o EU-homologaciji, vključno s poročili o preskusih in dokumenti z informacijami, ki se zahtevajo v skladu z regulativnimi akti iz Priloge IV.
Sprememba 154
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 1 – pododstavek 2
V primeru vloge za homologacijo sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ima homologacijski organ v skladu z ustreznimi akti iz Priloge IV dostop do opisne mape, dokler ni homologacija celotnega vozila bodisi izdana bodisi zavrnjena.
V primeru vloge za homologacijo sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote ima homologacijski organ v skladu z regulativnimi akti iz Priloge IV dostop do opisne mape in dokumenti z informacijami, dokler ni homologacija celotnega vozila bodisi izdana bodisi zavrnjena.
Sprememba 155
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 2 – pododstavek 1
Vlogi za mešano homologacijo je poleg opisne mape iz člena 22 priložen celoten sklop potrdil o EU-homologaciji, vključno s poročili o preskusih, ki se zahtevajo v skladu z ustreznimi akti iz Priloge IV.
Vlogi za mešano homologacijo je poleg opisne mape iz člena 22 priložen celoten sklop potrdil o EU-homologaciji, vključno s poročili o preskusih in dokumenti z informacijami, ki se zahtevajo v skladu z regulativnimi akti iz Priloge IV.
Sprememba 156
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka a
(a)  na prvi stopnji, tisti deli opisne mape in potrdila o EU-homologaciji, ki so pomembni za stopnjo dodelave osnovnega vozila;
(a)  na prvi stopnji, tisti deli opisne mape, potrdila o EU-homologaciji in poročila o preskusih, ki so pomembni za stopnjo dodelave osnovnega vozila;
Sprememba 157
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 3 – pododstavek 1 – točka b
(b)  na drugi in naslednjih stopnjah, tisti deli opisne mape in potrdila o EU-homologaciji, ki so pomembni za trenutno stopnjo dodelave, in izvod potrdila o EU-homologaciji vozila, izdanega za prejšnjo stopnjo izdelave, ter podrobni podatki o vseh spremembah ali dodatkih, s katerimi je proizvajalec dodelal vozilo.
(b)  na drugi in naslednjih stopnjah, tisti deli opisne mape in potrdila o EU-homologaciji, ki so pomembni za trenutno stopnjo dodelave, in izvod potrdila o EU-homologaciji celotnega vozila, izdanega za prejšnjo stopnjo izdelave, ter podrobni podatki o vseh spremembah ali dodatkih, s katerimi je proizvajalec dodelal vozilo.
Sprememba 158
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 3 – pododstavek 2
Informacije iz točk (a) in (b) se lahko predložijo v skladu s členom 22(2).
Informacije iz točk (a) in (b) se predložijo v skladu s členom 22(2).
Sprememba 159
Predlog uredbe
Člen 23 – odstavek 4 – pododstavek 1
Homologacijski organ in tehnične službe imajo dostop do programske opreme in algoritmov vozila.
Homologacijski organ in tehnične službe imajo dostop do programske opreme, strojne opreme in algoritmov vozila, pa tudi do dokumentacije ali drugih informacij, ki omogočajo primerno in ustrezno raven razumevanja sistemov, tudi razvojnega procesa sistemov in koncepta sistemov, ter funkcij take programske opreme in strojne opreme, ki omogočajo, da je vozilo skladno z zahtevami te uredbe.
V obdobju veljavnosti EU-homologacije se zagotovi dostop do programske opreme, strojne opreme in algoritmov vozila, s čimer se omogoči, da se med rednimi pregledi preveri skladnost z zahtevami te uredb. Po prenehanju veljavnosti potrdila o EU-homologaciji in v primeru, da se potrdilo ne podaljša, se na zahtevo še naprej zagotavlja dostop. Za te posebne namene se ne sme razkriti informacij, ki bi lahko spodkopale zaupnost lastniških informacij in intelektualne lastnine. Proizvajalec ob oddaji vloge za homologacijo s standardiziranim obrazcem obvesti homologacijski organ in tehnično službo o različici programske opreme za urejanje varnostnih sistemov, sestavnih delov in nastavitev ali drugih kalibracij, ki se uporablja za sisteme in sestavne dele, povezane z emisijami. Tehnična služba lahko z določitvijo ustreznih parametrov označi programsko opremo, da se odkrijejo naknadne nezakonite spremembe programske opreme.
Sprememba 160
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 2 – točka d
(d)  pri homologacijah celotnega vozila v skladu s postopki homologacije po delih, mešane ali večstopenjske homologacije, homologacijski organ v skladu s členom 20(4) preveri, ali so sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote vključeni v ločene homologacije v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo v času podelitve homologacije celotnega vozila.
(d)  pri homologacijah celotnega vozila v skladu s postopki homologacije po delih, mešane ali večstopenjske homologacije, homologacijski organ v skladu s členom 20(4) preveri, ali so sistemi, sestavni deli in samostojne tehnične enote vključeni v ločene veljavne homologacije v skladu z zahtevami, ki se uporabljajo v času podelitve homologacije celotnega vozila.
Sprememba 161
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 4 – pododstavek 2
Opisna dokumentacija vsebuje seznam, na katerem so jasno navedene vse strani in oblika posameznega dokumenta ter kronološki razpored vodenja EU-homologacije.
Opisna dokumentacija je lahko shranjena v elektronski obliki in vsebuje seznam, na katerem so jasno navedene vse strani in oblika posameznega dokumenta ter kronološki razpored vodenja EU-homologacije.
Sprememba 162
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 5
5.  Homologacijski organ zavrne podelitev EU-homologacije, če meni, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote kljub skladnosti z veljavnimi zahtevami pomeni resno tveganje za varnost ali da lahko resno škodi okolju ali javnemu zdravju. V tem primeru homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji takoj pošlje podrobno dokumentacijo, v kateri pojasni razloge za svojo odločitev ter navede dokaze za svoje ugotovitve.
5.  Homologacijski organ zavrne podelitev EU-homologacije, če meni, da tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote kljub skladnosti z veljavnimi zahtevami pomeni tveganje za varnost ali da lahko resno škodi okolju ali javnemu zdravju. V tem primeru homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji takoj pošlje podrobno dokumentacijo, v kateri pojasni razloge za svojo odločitev ter navede dokaze za svoje ugotovitve.
Sprememba 163
Predlog uredbe
Člen 24 – odstavek 6 – pododstavek 1
Homologacijski organ v primeru postopkov homologacije po delih ter mešane in večstopenjske homologacije v skladu s členom 20(4) in (5) zavrne podelitev EU-homologacije, če ugotovi, da sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote niso skladni z zahtevami iz te uredbe ali aktov iz Priloge IV.
Homologacijski organ v primeru postopkov homologacije po delih ter mešane in večstopenjske homologacije v skladu s členom 20 zavrne podelitev EU-homologacije, če ugotovi, da sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote niso skladni z zahtevami iz te uredbe ali aktov iz Priloge IV.
Sprememba 164
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 1
1.  Homologacijski organ v enem mesecu po izdaji ali spremembi potrdila o EU-homologaciji homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji za vsak tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki ga je homologiral, pošlje izvod tega potrdila skupaj s prilogami, vključno s poročili o preskusu iz člena 23. Ta izvod se pošlje po skupnem varnem elektronskem sistemu za izmenjavo datotek ali v obliki varne elektronske datoteke.
1.  Homologacijski organ v enem mesecu po izdaji ali spremembi potrdila o EU-homologaciji spletni zbirki podatkov za vsak tip vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki ga je homologiral, predloži informacije, ki zajemajo potrdilo o EU-homologaciji skupaj s prilogami, vključno s poročili o preskusu iz člena 23.
Sprememba 165
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 3
3.   Homologacijski organ, ki je izdal EU-homologacijo, na zahtevo homologacijskega organa druge države članice ali Komisije homologacijskemu organu prosilcu v enem mesecu od prejema navedene zahteve pošlje izvod zahtevanega potrdila o EU-homologaciji skupaj s prilogami, in sicer po skupnem varnem elektronskem sistemu za izmenjavo datotek ali v obliki varne elektronske datoteke.
črtano
Sprememba 166
Predlog uredbe
Člen 25 – odstavek 4
4.  Homologacijski organ takoj obvesti homologacijske organe drugih držav članic in Komisijo o zavrnitvi ali preklicu vsake EU-homologacije ter navede razloge za svojo odločitev.
4.  Homologacijski organ takoj obvesti homologacijske organe drugih držav članic in Komisijo o zavrnitvi ali preklicu vsake EU-homologacije ter navede razloge za svojo odločitev. Homologacijski organ te informacije v spletni zbirki podatkov tudi posodobi.
Sprememba 167
Predlog uredbe
Člen 26 – odstavek 1 – točka d
(d)  v primeru homologacije celotnega vozila, izpolnjen izvod potrdila o skladnosti.
(d)  v primeru homologacije celotnega vozila, izpolnjen izvod potrdila o skladnosti tipa vozila.
Sprememba 168
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 1
1.  Skladnost s tehničnimi predpisi, določenimi v tej uredbi in regulativnih aktih iz Priloge IV, se dokaže z ustreznimi preskusi v skladu z zadevnimi regulativnimi akti iz Priloge IV, ki jih opravijo imenovane tehnične službe.
1.  Za namen EU-homologacij homologacijski organ preveri skladnost s tehničnimi predpisi, določenimi v tej uredbi in v ustreznih regulativnih aktih iz Priloge IV, in sicer z ustreznimi preskusi, ki jih opravijo imenovane tehnične službe.
Oblika poročil o preskusih izpolnjuje splošne zahteve iz Dodatka 3 k Prilogi V.
Sprememba 169
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 2
2.  Proizvajalec homologacijskemu organu zagotovi vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki se v skladu z ustreznimi akti iz Priloge IV zahtevajo za opravljanje potrebnih preskusov.
2.  Proizvajalec ustrezni tehnični službi in homologacijskemu organu zagotovi vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki se v skladu z ustreznimi akti iz Priloge IV zahtevajo za opravljanje potrebnih preskusov.
Sprememba 170
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 3 a (novo)
3a.   Zahtevani preskusi se opravijo v skladu z ustreznimi regulativnimi akti iz Priloge IV. Če je v preskusnih postopkih iz ustreznih regulativnih aktov predviden razpon vrednosti, tehnične službe lahko določijo parametre in pogoje, ki se uporabljajo pri izvajanju ustreznih preskusov iz odstavka 1. Pri homologaciji celotnega vozila organi zagotovijo, da vozila, izbrana za preskušanje, predstavljajo najslabši primer glede na skladnost z zadevnimi merili, ter da ne vodijo v doseganje rezultatov, ki sistematično odstopajo od delovanja vozil, kadar se upravljajo v pogojih, ki bi jih razumno pričakovali pri običajnem delovanju in uporabi.
Sprememba 348
Predlog uredbe
Člen 28 – odstavek 3 b (novo)
3b.   Komisija, homologacijski organi in tehnične službe lahko pri preverjanju skladnosti s členoma 3(1) in 5(2) Uredbe (ES) št. 715/2007 odstopajo od standardnih preizkusnih postopkov in obsega vrednosti ter na nepredvidljiv način spreminjajo pogoje in parametre, pri tem pa lahko zlasti odstopajo od vrednosti in postopkov, navedenih v regulativnih aktih iz Priloge IV.
Sprememba 171
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 2
2.  Homologacijski organ, ki je podelil homologacijo celotnega vozila, preveri, ali je statistično relevantno število vzorcev vozil in potrdil o skladnosti skladnih s členoma 34 in 35 ter ali so podatki v teh potrdilih točni.
2.  Homologacijski organ, ki je podelil homologacijo celotnega vozila, preveri, ali je ustrezno in statistično relevantno število vzorcev vozil in potrdil o skladnosti skladnih s členoma 34 in 35 ter ali so podatki v teh potrdilih točni.
Sprememba 172
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 4
4.  Zato da homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, preveri, ali je vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota skladna s homologiranim tipom, na vzorcih iz prostorov proizvajalca, vključno s proizvodnimi obrati, izvede vsa preverjanja ali preskuse, potrebne za EU-homologacijo.
4.  Zato da homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, preveri, ali je vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota skladna s homologiranim tipom, na vzorcih iz prostorov proizvajalca, vključno s proizvodnimi obrati, izvede vsa preverjanja ali preskuse, potrebne za EU-homologacijo. Prva preverjanja homologacijski organ izvede v letu dni od datuma izdaje potrdil o skladnosti. Naslednja preverjanja homologacijski organ izvede najmanj enkrat letno v naključnih presledkih, ki jih določi.
Sprememba 173
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 4 a (novo)
4a.   Homologacijski organ za izvedbo preskusa preverjanja skladnosti v skladu z odstavkoma 2 in 4 imenuje drugo tehnično službo, kot je bila uporabljena med prvotnim preskušanjem homologacije.
Sprememba 174
Predlog uredbe
Člen 29 – odstavek 5
5.  Homologacijski organ, ki podeli EU-homologacijo in ugotovi, da proizvajalec vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ne proizvaja več v skladu s homologiranim tipom, ali pa ugotovi, da potrdila o skladnosti niso več skladna s členoma 34 in 35, čeprav se proizvodnja nadaljuje, sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi pravilno izvajanje postopka za skladnost proizvodnje, ali prekliče homologacijo.
5.  Homologacijski organ, ki podeli EU-homologacijo in ki ugotovi, da proizvajalec vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot ne proizvaja več v skladu s homologiranim tipom, zahtevami iz te uredbe ali zahtevami regulativnih aktov iz Priloge IV, ali pa ki ugotovi, da potrdila o skladnosti niso več skladna s členoma 34 in 35, čeprav se proizvodnja nadaljuje, sprejme vse potrebne ukrepe, da zagotovi pravilno izvajanje določb glede skladnosti proizvodnje, ali prekliče homologacijo. Homologacijski organ se lahko odloči za sprejetje vseh potrebnih omejevalnih ukrepov v skladu s členoma 53 in 54.
Sprememba 175
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 1
1.  Države članice določijo strukturo nacionalne pristojbine, s katero se krijejo stroški homologacij in dejavnosti nadzora trga ter preskušanje homologacij in preskušanje in pregledi skladnosti proizvodnje, ki jih opravijo tehnične službe, ki so jih imenovali.
1.  Države članice zagotovijo, da so stroški homologacij in dejavnosti nadzora trga kriti. Države članice lahko uvedejo strukturo pristojbin ali te dejavnosti financirajo iz svojih nacionalnih proračunov, ali uporabijo kombinacijo obeh načinov. Pristojbin ne zaračunavajo neposredno tehnične službe.
Sprememba 176
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 2
2.  Te nacionalne pristojbine se zaračunavajo proizvajalcem, ki so v zadevni državi članici vložili vlogo za homologacijo. Pristojbin ne zaračunavajo neposredno tehnične službe.
2.  Kadar se uvede sistem pristojbin, se te nacionalne pristojbine zaračunavajo proizvajalcem, ki so v zadevni državi članici vložili vlogo za homologacijo. Kadar se sistem pristojbin uporablja za skladnost proizvodnje, države članice te nacionalne pristojbine zaračunavajo proizvajalcu v državi članici, v kateri poteka proizvodnja.
Sprememba 177
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 3
3.  S strukturo nacionalnih pristojbin se krijejo tudi stroški pregledov in preskusov za preverjanje skladnosti, ki jih v skladu s členom 9 izvaja Komisija. Ti prispevki pomenijo zunanje namenske prejemke splošnega proračuna Evropske unije v skladu s členom 21(4) finančne uredbe26.
3.  Komisija zagotovi, da se krijejo stroški pregledov in preskusov za preverjanje skladnosti, ki jih je odredila v skladu s členom 9. Za ta namen se uporabi splošni proračun Evropske unije.
__________________
26 Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2015 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1–96).
Sprememba 178
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 4
4.  Države članice druge države članice in Komisijo uradno obvestijo o podrobnostih svoje nacionalne strukture pristojbin. Datum prvega uradnega obvestila je [datum začetka veljavnosti te uredbe + eno leto]. Druge države članice in Komisija morajo biti o naknadnih posodobitvah struktur nacionalnih pristojbin uradno obveščene vsako leto.
4.  Države članice druge države članice in Komisijo uradno obvestijo o podrobnostih svojega finančnega mehanizma ali mehanizmov. Datum prvega uradnega obvestila je [datum začetka veljavnosti te uredbe + eno leto]. Druge države članice in Komisija morajo biti o naknadnih posodobitvah struktur nacionalnih pristojbin uradno obveščene vsako leto.
Sprememba 179
Predlog uredbe
Člen 30 – odstavek 5
5.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, da določi dodatek iz odstavka 3, ki se uporabi za nacionalne pristojbine iz odstavka 1. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).
črtano
Sprememba 180
Predlog uredbe
Člen 31 – odstavek 5
5.  Če homologacijski organ ugotovi, da so spremembe podatkov v opisni dokumentaciji bistvene, in če jih ni mogoče upoštevati z razširitvijo obstoječe homologacije, zavrne spremembo EU-homologacije in od proizvajalca zahteva, naj vloži vlogo za novo EU-homologacijo.
5.  Če homologacijski organ ugotovi, da sprememb podatkov v opisni dokumentaciji ni mogoče upoštevati z razširitvijo obstoječe homologacije, zavrne spremembo EU-homologacije in od proizvajalca zahteva, naj vloži vlogo za novo EU-homologacijo.
Sprememba 181
Predlog uredbe
Člen 32 – odstavek 2 – pododstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)   rezultati preskusa preverjanja skladnosti, ki jih opravi Komisija ali organi za nadzor trga, pokažejo morebitne neskladnosti z varnostno ali okoljsko zakonodajo Unije;
Sprememba 182
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 1
1.  Homologacije za vozila, sisteme, sestavne dele in ločene tehnične enote se izdajo za omejeno obdobje petih let brez možnosti podaljšanja. Datum prenehanja veljavnosti se navede v potrdilu o homologaciji. Potrdilo o homologaciji se lahko po prenehanju veljavnosti podaljša na podlagi vloge proizvajalca in le, kadar homologacijski organ preveri, ali je novi tip vozila, sistem, sestavni del in samostojna tehnična enota skladen z vsemi zahtevami iz ustreznih regulativnih aktov za nova vozila, sisteme, sestavne dele in samostojne tehnične enote navedenega tipa.
1.  Homologacije za vozila kategorij M1 in N1 ter za sisteme, sestavne dele in ločene tehnične enote, uvrščene na seznam v skladu z odstavkom 1a, se izdajo za omejeno obdobje sedmih let, za vozila kategorij N2, N3, M2, M3 in O pa za omejeno obdobje desetih let. Datum prenehanja veljavnosti se navede v potrdilu o EU-homologaciji.
Potrdilo o homologaciji se lahko pred prenehanjem veljavnosti podaljša na podlagi vloge proizvajalca in le, kadar homologacijski organ preveri, ali je novi tip vozila v celoti skladen z vsemi zahtevami, tudi s protokoli testiranja, iz ustreznih regulativnih aktov za nova vozila tega homologiranega tipa. Kadar homologacijski organ določi, da se uporablja ta pododstavek, preskusov iz člena 28 ni treba ponoviti.
Da bi lahko homologacijski organ izpolnil svoje naloge, proizvajalec predloži vlogo ne prej kot 12 mesecev in ne pozneje kot šest mesecev pred datumom izteka veljavnosti potrdila o EU-homologaciji.
Sprememba 183
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 1 a (novo)
1a.   Homologacije za vozila, sisteme, sestavne dele in ločene tehnične enote se načeloma izdajo za neomejeno obdobje. Ker nekateri sistemi, sestavni deli in ločene tehnične enote zaradi svoje narave ali tehničnih lastnosti lahko zahtevajo pogostejše posodabljanje, se ustrezne homologacije izdajo za omejeno obdobje sedmih let. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88 za dopolnitev te uredbe z določitvijo seznama sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, za katere je treba zaradi njihove narave homologacijo izdati le za omejeno obdobje.
Sprememba 184
Predlog uredbe
Člen 33 – odstavek 2 – točka b
(b)  če se proizvodnja vozil v skladu s homologiranim tipom prostovoljno popolnoma preneha;
(b)  če se proizvodnja vozil v skladu s homologiranim tipom prostovoljno popolnoma preneha, kar se v vsakem primeru šteje, da se je zgodilo, če v preteklih dveh letih ni bilo proizvedeno nobeno vozilo tega tipa;
Sprememba 185
Predlog uredbe
Člen 34 – odstavek 4
(4)  Osebe, pooblaščene za podpisovanje potrdil o skladnosti, so zaposlene pri proizvajalcu in ustrezno pooblaščene, da v celoti izvajajo pravno odgovornost proizvajalca v zvezi z zasnovo in izdelavo vozila ali skladnostjo njegove proizvodnje.
(4)  Osebe, pooblaščene za podpisovanje potrdil o skladnosti, so zaposlene pri proizvajalcu in ustrezno pooblaščene, da izvajajo pravno odgovornost proizvajalca v zvezi z zasnovo in izdelavo vozila ali skladnostjo njegove proizvodnje.
Sprememba 186
Predlog uredbe
Člen 36 – odstavek 3 a (novo)
3a.   Gospodarski subjekti dajo na trg zgolj vozila, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki so označeni tako, da so skladni s to uredbo.
Sprememba 187
Predlog uredbe
Člen 38 – odstavek 3
3.  Kadar potrebni ukrepi za prilagoditev regulativnih aktov iz odstavka 1 niso bili sprejeti, lahko Komisija na zahtevo države članice, ki je podelila začasno EU-homologacijo, s sklepom odobri razširitev začasne EU-homologacije. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).
3.  Kadar potrebni ukrepi za prilagoditev regulativnih aktov iz odstavka 1 niso bili sprejeti, lahko Komisija na zahtevo države članice, ki je podelila začasno EU-homologacijo, s sklepom odobri razširitev veljavnosti začasne EU-homologacije. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).
Sprememba 188
Predlog uredbe
Člen 40 – odstavek 2
2.  Države članice lahko odločijo, da iz ene ali več bistvenih zahtev, navedenih v regulativnih aktih iz Priloge IV izvzamejo kateri koli tip vozila iz odstavka 1, če navedene države članice določijo ustrezne alternativne zahteve.
2.  Države članice lahko odločijo, da iz doseganja skladnosti z eno ali več zahtevami, navedenimi v regulativnih aktih iz Priloge IV, izvzamejo kateri koli tip vozila iz odstavka 1, če navedene države članice določijo ustrezne alternativne zahteve.
Sprememba 189
Predlog uredbe
Člen 40 – odstavek 2 a (novo)
2a.   Poleg tega bi bilo treba malim in srednjim podjetjem z majhno proizvodnjo, ki ne morejo izpolniti enakih meril glede časovnih omejitev kot veliki proizvajalci, zagotoviti večjo prožnost.
Sprememba 190
Predlog uredbe
Člen 41 – odstavek 3 – pododstavek 2 a (novo)
Kadar v obdobju treh mesecev iz prvega pododstavka ni predložen noben ugovor, se šteje, da je nacionalna homologacija sprejeta.
Sprememba 191
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 1
1.  Države članice podelijo posamično odobritev vozila v EU za vozilo, ki je skladno z zahtevami iz Dodatka 2 k delu I Priloge IV, za vozila za posebne namene pa iz dela III Priloge IV.
1.  Države članice podelijo posamično odobritev vozila v EU za vozilo, ki je skladno z zahtevami iz Dodatka 2 k delu I Priloge IV, za vozila za posebne namene pa iz dela III Priloge IV. Ta uredba se ne uporablja za nepopolna vozila.
Sprememba 192
Predlog uredbe
Člen 42 – odstavek 2
2.  Vlogo za posamično odobritev vozila v EU vloži proizvajalec ali lastnik vozila ali njegov predstavnik, pod pogojem, da ima predstavnik sedež v Uniji.
2.  Vlogo za posamično odobritev vozila v EU vloži lastnik vozila, proizvajalec ali njegov predstavnik, pod pogojem, da ima predstavnik sedež v Uniji.
Sprememba 193
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 1
1.  Države članice lahko odločijo, da določeno vozilo, unikatno ali ne, oprostijo zahtev po skladnosti z eno ali več določbami te uredbe ali z bistvenimi zahtevami, navedenimi v regulativnih aktih iz Priloge IV, če navedene države članice uvedejo ustrezne alternativne zahteve.
1.  Države članice lahko odločijo, da določeno vozilo, unikatno ali ne, oprostijo zahtev po skladnosti z eno ali več določbami te uredbe ali z zahtevami, navedenimi v regulativnih aktih iz Priloge IV, če navedene države članice uvedejo ustrezne alternativne zahteve.
Sprememba 194
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 2
2.  Vlogo za nacionalno posamično odobritev vozila vloži bodisi proizvajalec ali lastnik vozila bodisi njegov predstavnik, pod pogojem, da ima navedeni predstavnik sedež v Uniji.
2.  Vlogo za nacionalno posamično odobritev vozila vloži lastnik vozila, proizvajalec ali njegov predstavnik, pod pogojem, da ima predstavnik sedež v Uniji.
Sprememba 195
Predlog uredbe
Člen 43 – odstavek 6 – pododstavek 1
Potrdilo o nacionalni posamični odobritvi vozila temelji na predlogi potrdila o EU-homologaciji iz Priloge VI in vsebuje vsaj informacije, ki so potrebne pri vložitvi vloge za registracijo iz Direktive Sveta 1999/37/ES28.
Potrdilo o nacionalni posamični odobritvi vozila temelji na predlogi potrdila o EU-homologaciji iz Priloge VI in vsebuje vsaj informacije, vključene v predlogi potrdila o posamični EU-odobritvi iz Priloge VI.
__________________
28 Direktiva Sveta 1999/37/ES z dne 29. aprila 1999 o dokumentih za registracijo vozil (UL L 138, 1.6.1999, str. 57).
Sprememba 196
Predlog uredbe
Člen 44 – odstavek 3
3.  Država članica dovoli dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe vozila, za katerega je druga država članica podelila nacionalno posamično odobritev vozila v skladu s členom 43, razen če navedena država članica utemeljeno domneva, da ustrezne alternativne zahteve, v skladu s katerimi je bilo vozilo homologirano, niso enakovredne njenim.
3.  Država članica dovoli dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe vozila, za katerega je druga država članica podelila nacionalno posamično odobritev vozila v skladu s členom 43, razen če navedena država članica utemeljeno domneva, da ustrezne alternativne zahteve, v skladu s katerimi je bilo vozilo homologirano, niso enakovredne njenim, oziroma da vozilo ni skladno s temi zahtevami.
Sprememba 197
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 1
1.  Postopki iz členov 43 in 44 se lahko za določeno vozilo uporabljajo v zaporednih stopnjah njegove dodelave v skladu postopkom večstopenjske homologacije.
1.  Postopki iz členov 42 in 43 se lahko za določeno vozilo uporabljajo v zaporednih stopnjah njegove dodelave v skladu postopkom večstopenjske homologacije. Za vozila, homologirana s postopkom večstopenjske homologacije, se uporablja Priloga XVII.
Sprememba 198
Predlog uredbe
Člen 45 – odstavek 2
2.  Postopki iz členov 43 in 44 ne smejo nadomestiti vmesne stopnje v okviru običajnega zaporedja v postopku večstopenjske homologacije ter se ne smejo uporabljati za pridobitev prvostopenjske homologacije vozila.
2.  Postopki iz členov 42 in 43 ne nadomeščajo vmesne stopnje v okviru običajnega zaporedja v postopku večstopenjske homologacije ter se ne uporabljajo za pridobitev prvostopenjske homologacije vozila.
Sprememba 199
Predlog uredbe
Člen 46 – odstavek 1 – pododstavek 2
Nepopolna vozila se lahko dajo na voljo na trgu ali začnejo uporabljati, vendar lahko nacionalni organi, pristojni za registracijo vozil, zavrnejo podelitev registracije in uporabo takih vozil na cesti.
Nepopolna vozila se lahko dajo na voljo na trgu, vendar lahko nacionalni organi, pristojni za registracijo vozil, zavrnejo podelitev registracije, začetek uporabe in uporabo takih vozil na cesti.
Sprememba 201
Predlog uredbe
Člen 47 – odstavek 1 – pododstavek 2
Prvi pododstavek se uporablja le za vozila, ki so že bila na ozemlju Unije in torej niso bila dana na voljo na trgu, registrirana ali se začela uporabljati, preden je njihova EU-homologacija prenehala veljati.
Prvi pododstavek se uporablja le za vozila, ki so že bila na ozemlju Unije in še niso bila registrirana ali se začela uporabljati, preden je njihova EU-homologacija prenehala veljati.
Sprememba 202
Predlog uredbe
Člen 47 – odstavek 3 – pododstavek 1
Proizvajalec, ki želi dati na voljo na trgu, registrirati ali dati v uporabo vozila iz zaključka serije v skladu z odstavkom 1, v ta namen pošlje zahtevek nacionalnemu organu države članice, ki je podelila EU-homologacijo. V tem zahtevku navede vse tehnične ali gospodarske razloge, zaradi katerih navedena vozila niso skladna z novimi zahtevami za homologacijo, in številke VIN zadevnih vozil.
Proizvajalec, ki želi dati na voljo na trgu, registrirati ali dati v uporabo vozila iz zaključka serije v skladu z odstavkom 1, v ta namen pošlje zahtevek homologacijskemu organu države članice, ki je podelila EU-homologacijo. V tem zahtevku navede vse tehnične ali gospodarske razloge, zaradi katerih navedena vozila niso skladna z novimi zahtevami za homologacijo, in številke VIN zadevnih vozil.
Sprememba 203
Predlog uredbe
Člen 47 – odstavek 3 – pododstavek 2
Zadevni nacionalni organ v treh mesecih po prejemu navedenega zahtevka odloči, ali dovoli dajanje na trg, registracijo ali začetek uporabe navedenih vozil na ozemlju zadevne države članice, in določi število vozil, za katero se lahko dovoljenje podeli.
Zadevni nacionalni homologacijski organ v treh mesecih po prejemu navedenega zahtevka odloči, ali dovoli dajanje na trg, registracijo ali začetek uporabe navedenih vozil na ozemlju zadevne države članice, in določi število vozil, za katero se lahko dovoljenje podeli.
Sprememba 204
Predlog uredbe
Člen 47 – odstavek 4
4.  Le vozila iz zaključka serije z veljavnim potrdilom o skladnosti, ki ostane veljavno vsaj tri mesece po datumu izdaje, za katera pa homologacija ni več veljavna v skladu s členom 33(2)(a), se lahko dajo na voljo na trgu, registrirajo ali začnejo uporabljati v Uniji.
4.  Le vozila iz zaključka serije z veljavnim potrdilom o skladnosti, ki ostane veljavno vsaj tri mesece po datumu izdaje, za katera pa homologacija ni več veljavna v skladu s členom 33(2)(a), se lahko registrirajo ali začnejo uporabljati v Uniji.
Sprememba 205
Predlog uredbe
Člen 47 – odstavek 6
6.  Države članice vodijo evidenco številke VIN vozil, za katera so dovolile, da se dajo na trg, registrirajo ali dajo v uporabo v skladu s tem členom.
6.  Države članice vodijo evidenco številke VIN vozil, ki so jih registrirale ali dale v uporabo v skladu s tem členom.
Sprememba 206
Predlog uredbe
Člen 49 – naslov
Postopek za obravnavo vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki pomenijo resno tveganje, na nacionalni ravni
Nacionalno ocenjevanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, pri katerih obstaja sum, da pomenijo resno tveganje za neskladnost
Sprememba 207
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 1
1.  Organi za nadzor trga ene države članice, ki ukrepajo v skladu s členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008 in členom 8 te uredbe ali utemeljeno menijo, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota iz te uredbe pomeni resno tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali druge vidike zaščite javnega interesa, ki so zajeti v tej uredbi, o svojih ugotovitvah takoj obvestijo homologacijski organ, ki je podelil homologacijo.
1.  Kadar organi za nadzor trga ene države članice, na podlagi dejavnosti nadzora trga ali informacij homologacijskega organa, proizvajalcev ali pritožb utemeljeno menijo, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota iz te uredbe pomeni resno tveganje za zdravje ali varnost ljudi ali druge vidike zaščite javnega interesa, ki so zajeti v tej uredbi, ali ni skladna z zahtevami iz te uredbe, ti organi za nadzor trga izvedejo oceno za zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto glede izpolnjevanja vseh zahtev iz te uredbe. Zadevni gospodarski subjekti v celoti sodelujejo z organi za nadzor trga.
Sprememba 208
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 2 – pododstavek 1
Homologacijski organ iz odstavka 1 oceni, ali zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota izpolnjuje vse zahteve iz te uredbe. Zadevni gospodarski subjekti v celoti sodelujejo s homologacijskimi organi in z organi za nadzor trga.
črtano
Sprememba 209
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
Za oceno tveganja za proizvod se uporablja člen 20 Uredbe (ES) št. 765/2008.
Sprememba 210
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 2 – pododstavek 3
Za omejevalne ukrepe iz drugega pododstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.
črtano
Sprememba 211
Predlog uredbe
Člen 49 – odstavek 3
3.   Zadevni homologacijski organ Komisijo in druge države članice obvesti o rezultatih ocene iz odstavka 1 in ukrepih, ki se zahtevajo od gospodarskega subjekta.
črtano
Sprememba 212
Predlog uredbe
Člen 49 a (novo)
Člen 49a
Nacionalni postopek za obravnavo vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki pomenijo resno tveganje ali so neskladni
1.   Kadar organi za nadzor trga države članice po izvedbi pregledov v skladu s členom 49 ugotovijo, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota predstavlja resno tveganje za zdravje ali varnost oseb ali druge vidike varstva javnega interesa, ki jih zajema ta uredba, ali ni v skladu s to uredbo, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahteva, naj bodisi sprejme vse ustrezne popravne ukrepe, da zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota, ko je dana na trg, ne predstavlja več navedenega tveganja ali neskladnosti.
2.   Gospodarski subjekt zagotovi, da se v skladu z obveznostmi iz členov 11 do 19 vsi ustrezni popravni ukrepi izvedejo za vsa zadevna vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote, ki jih je dal na trg, registriral ali dal v uporabo v Uniji.
3.   Kadar gospodarski subjekt ustreznih popravnih ukrepov ne izvede v roku iz odstavka 1 ali če tveganje zahteva hitro ukrepanje, nacionalni organi sprejmejo vse ustrezne začasne omejevalne ukrepe, s katerimi prepovejo ali omejijo dajanje na voljo na trgu, registracijo ali začetek uporabe zadevnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na svojem nacionalnem trgu, jih s tega trga umaknejo ali odpokličejo.
Za omejevalne ukrepe iz tega odstavka se uporablja člen 21 Uredbe (ES) št. 765/2008.
Sprememba 213
Predlog uredbe
Člen 50 – naslov
Postopki priglasitve in ugovorov v zvezi z omejevalnimi ukrepi, sprejetimi na nacionalni ravni
Popravni in omejevalni ukrepi na ravni EU
Sprememba 214
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 1 – pododstavek 1
Nacionalni organi takoj obvestijo Komisijo in druge države članice o omejevalnih ukrepih, sprejetih v skladu s členom 49(1) in (5).
Država članica, ki sprejme popravne in omejevalne ukrepe v skladu s členom 50(1) in (3), takoj obvesti Komisijo in druge države članice prek elektronskega sistema iz člena 22 Uredbe (ES) št. 765/2008. Ta država članica o svojih ugotovitvah prav tako takoj obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo.
Sprememba 215
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 1 – pododstavek 2
V poslane informacije so vključene vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatki, potrebni za identifikacijo neskladnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, njegovo poreklo, vrsta domnevne neskladnosti in tveganja, vrsta in trajanje sprejetih nacionalnih omejevalnih ukrepov ter utemeljitve zadevnega gospodarskega subjekta.
2.   V poslane informacije so vključene vse razpoložljive podrobnosti, zlasti podatki, potrebni za identifikacijo zadevnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, njegovo poreklo, vrsta neskladnosti in/ali tveganja, vrsta in trajanje sprejetih nacionalnih popravnih in omejevalnih ukrepov ter utemeljitve zadevnega gospodarskega subjekta. Prav tako se navede, ali je tveganje posledica:
(a)   neskladnosti vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z zahtevami, povezanimi z zdravjem ali varnostjo ljudi, varstvom okolja ali drugimi vidiki zaščite javnega interesa iz te uredbe;
(b)   pomanjkljivosti zadevnih regulativnih aktov iz Priloge IV.
Sprememba 216
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 2
2.   Homologacijski organ iz člena 49(1) navede, ali je neskladnost posledica:
črtano
(a)   neskladnosti vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote z zahtevami, povezanimi z zdravjem ali varnostjo ljudi, varstvom okolja ali drugimi vidiki zaščite javnega interesa iz te uredbe;
(b)   pomanjkljivosti zadevnih regulativnih aktov iz Priloge IV.
Sprememba 217
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 3
3.   Država članica, ki ni država članica, ki začne postopek, v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 1 Komisijo in druge države članice obvesti o vseh sprejetih omejevalnih ukrepih in dodatnih razpoložljivih informacijah, ki se nanašajo na neskladnost zadevnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, v primeru nestrinjanja s priglašenim nacionalnim ukrepom pa pošlje svoje ugovore.
črtano
Sprememba 218
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 3 a (novo)
3a.   Kadar druge države članice ali Komisija v enem mesecu po prejemu obvestila iz odstavka 1 ne pošljejo nobenega ugovora glede popravnega ali omejevalnega ukrepa, ki ga sprejme država članica, se šteje, da je ukrep upravičen. Druge države članice zagotovijo, da se v zvezi z zadevnim vozilom, sistemom, sestavnim delom ali samostojno tehnično enoto sprejmejo enakovredni popravni ali omejevalni ukrepi.
Sprememba 219
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 4
4.  Če druge države članice ali Komisija v enem mesecu po prejetju informacij iz odstavka 1 ne pošljejo ugovora glede omejevalnega ukrepa, ki ga je sprejela država članica, ukrep oceni Komisija v skladu s členom 51.
4.  Če druge države članice ali Komisija v enem mesecu po prejemu obvestila iz odstavka 1 ne pošljejo ugovora glede popravnega ali omejevalnega ukrepa, ki ga je sprejela država članica, ali kadar Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Unije, se Komisija nemudoma posvetuje z zadevnimi državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom ali subjekti.
Sprememba 220
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 5
5.  Če druge države članice ali Komisija v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 1 ne pošljejo nobenega ugovora glede omejevalnega ukrepa, ki ga sprejme država članica, se šteje, da je ukrep upravičen. Druge države članice zagotovijo, da se v zvezi z zadevnim vozilom, sistemom, sestavnim delom ali samostojno tehnično enoto sprejmejo podobni omejevalni ukrepi.
5.  Komisija na podlagi rezultatov tega posvetovanja sprejme izvedbene akte o uskladitvi popravnih ali omejevalnih ukrepov na ravni Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).
Komisija te izvedbene akte naslovi na vse države članice in o njih nemudoma obvesti zadevne gospodarske subjekte. Države članice te izvedbene akte nemudoma uporabljajo. O tem ustrezno obvestijo Komisijo.
Sprememba 221
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 5 a (novo)
5a.   Kadar Komisija meni, da nacionalni ukrep ni upravičen, sprejme izvedbene akte, v katerih določi, na morajo zadevne države članice ukrep umakniti ali prilagoditi. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).
Sprememba 222
Predlog uredbe
Člen 50 – odstavek 5 b (novo)
5b.   Kadar se nacionalni ukrep oceni kot upravičen in se tveganje za neskladnost pripiše pomanjkljivostim regulativnih aktov iz Priloge IV, Komisija predlaga naslednje:
(a)   kadar gre za regulativne akte, potrebne spremembe zadevnega akta;
(b)   kadar gre za pravilnike UN/ECE, potrebne osnutke predlogov sprememb zadevnih pravilnikov UN/ECE v skladu z določbami Priloge III k Sklepu Sveta 97/836/ES.
Sprememba 223
Predlog uredbe
Člen 51
Člen 51
črtano
Zaščitni postopek Unije
1.   Če se med postopkom iz člena 50(3) in (4) predložijo ugovori proti omejevalnemu ukrepu države članice ali če Komisija meni, da je nacionalni ukrep v nasprotju z zakonodajo Unije, Komisija po posvetovanju z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom ali subjekti nemudoma oceni nacionalni ukrep. Komisija na podlagi rezultatov navedene ocene sprejme sklep o tem, ali se nacionalni ukrep oceni kot upravičen ali ne. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).
Komisija sklep naslovi na vse države članice in o njem nemudoma obvesti zadevne gospodarske subjekte. Države članice sklep Komisije takoj izvedejo in jo o tem obvestijo.
2.   Če Komisija meni, da je nacionalni ukrep upravičen, vse države članice sprejmejo potrebne ukrepe za umik neskladnega vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote s svojih trgov in o tem obvestijo Komisijo. Če Komisija meni, da je nacionalni ukrep neupravičen, zadevna država članica ukrep prekliče ali prilagodi v skladu s sklepom Komisije iz odstavka 1.
3.   Če se nacionalni ukrep oceni kot upravičen in kot posledica pomanjkljivosti regulativnih aktov iz Priloge IV, Komisija predlaga ustrezne ukrepe:
(a)   kadar gre za regulativne akte, predlaga potrebne spremembe zadevnega akta;
(b)   kadar gre za pravilnike UN/ECE, predlaga potrebne osnutke sprememb zadevnih pravilnikov UN/ECE v skladu z določbami Priloge III k Sklepu Sveta št. 97/836/ES.
Sprememba 224
Predlog uredbe
Člen 51 a (novo)
Člen 51a
Popravni in omejevalni ukrepi na podlagi dejavnosti Komisije za nadzor trga
1.   Kadar Komisija po pregledih v skladu s členom 9 ugotovi, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota predstavlja resno tveganje za zdravje ali varnost oseb ali druge vidike varstva javnega interesa, ki jih zajema ta uredba, ali ni v skladu s to uredbo, od zadevnega gospodarskega subjekta nemudoma zahteva, naj bodisi sprejme vse ustrezne popravne ukrepe, da zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota pri dajanju na trg, registraciji ali začetku uporabe ne predstavlja več navedenega tveganja ali neskladnosti.
Kadar gospodarski subjekt ne sprejme ustreznih popravnih ukrepov v roku iz prvega pododstavka ali kadar je zaradi tveganja potrebno hitro ukrepanje, Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi popravne ali omejevalne ukrepe Unije, za katere meni, da so potrebni na ravni Unije. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).
Komisija te izvedbene akte naslovi na vse države članice in o njih nemudoma obvesti zadevne gospodarske subjekte. Države članice izvedbene akte nemudoma uporabljajo. O tem ustrezno obvestijo Komisijo.
2.   Kadar se tveganje za neskladnost pripiše pomanjkljivostim regulativnih aktov iz Priloge IV, Komisija predlaga naslednje:
(a)   kadar gre za regulativne akte, potrebne spremembe zadevnega akta;
(b)   kadar gre za pravilnike UN/ECE, potrebne osnutke predlogov sprememb zadevnih pravilnikov UN/ECE v skladu z določbami Priloge III k Sklepu Sveta 97/836/ES.
Sprememba 225
Predlog uredbe
Člen 52
Člen 52
črtano
Skladna vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki pomenijo resno tveganje za varnost ali lahko resno ogrozijo zdravje ali okolje
1.   Če država članica po izvedbi ocene iz člena 49(1) ugotovi, da vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, čeprav so skladni z ustreznimi zahtevami ali so pravilno označeni, pomenijo resno tveganje za varnost ali lahko resno ogrozijo okolje ali javno zdravje, od zadevnega gospodarskega subjekta zahteva, naj sprejme vse ustrezne popravne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadevno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota pri dajanju na trg, registraciji ali začetku uporabe ne pomeni več navedenega tveganja, ali sprejme omejevalne ukrepe, s katerimi vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno enoto v razumnem roku, sorazmernem z naravo tveganja, umakne ali odpokliče s trga.
Dokler gospodarski subjekt ne sprejme vseh ustreznih popravnih ukrepov, lahko država članica zavrne registracijo takih vozil.
2.   Gospodarski subjekt zagotovi, da se sprejmejo vsi ustrezni popravni ukrepi v zvezi z vsemi vozili, sistemi, sestavnimi deli ali samostojnimi tehničnimi enotami iz odstavka 1.
3.   Država članica v enem mesecu po prejemu zahteve iz odstavka 1 Komisiji in drugim državam članicam pošlje vse razpoložljive informacije, zlasti podatke, potrebne za identifikacijo zadevnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, njihovem poreklu in dobavni verigi, vrsti tveganja ter vrsti in trajanju sprejetih nacionalnih omejevalnih ukrepov.
4.   Komisija se nemudoma posvetuje z državami članicami in zadevnim gospodarskim subjektom ali subjekti in zlasti s homologacijskim organom, ki je podelil homologacijo, ter oceni sprejete nacionalne ukrepe. Na podlagi navedene ocene Komisija odloči, ali se nacionalni ukrep iz odstavka 1 oceni kot upravičen ali ne, in po potrebi predlaga ustrezne ukrepe. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).
5.   Komisija sklep naslovi na vse države članice in o njem nemudoma obvesti zadevne gospodarske subjekte.
Sprememba 226
Predlog uredbe
Člen 53
Člen 53
črtano
Splošne določbe v zvezi z neskladnimi vozili, sistemi, sestavnimi deli ali samostojnimi tehničnimi enotami
1.   Če vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki jim je priloženo potrdilo o skladnosti ali nosijo homologacijsko oznako, niso skladni s homologiranim tipom ali s to uredbo ali so bili homologirani na podlagi nepravilnih podatkov, lahko homologacijski organi, organi za nadzor trga ali Komisija sprejmejo potrebne omejevalne ukrepe v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 765/2008, da prepovejo ali omejijo dajanje na trg, registracijo ali začetek uporabe neskladnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot na trgu ali da jih s tega trga umaknejo ali odpokličejo, vključno s tem, da homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, to homologacijo prekliče, dokler ustrezni gospodarski subjekt ne sprejme vseh ustreznih popravnih ukrepov, s katerimi uskladi navedena vozila, sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote.
2.   Za namene odstavka 1 se odstopanja od podatkov v potrdilu o EU-homologaciji ali opisni dokumentaciji štejejo kot neskladnost s homologiranim tipom.
Sprememba 227
Predlog uredbe
Člen 54 – naslov
Postopki priglasitve in ugovorov v zvezi z neskladnimi vozili, sistemi, sestavnimi deli ali samostojnimi tehničnimi enotami
Neskladna EU-homologacija
Sprememba 228
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 1
1.  Če homologacijski organ ali organ za nadzor trga ugotovi, da vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote niso skladni s to uredbo ali da je bila homologacija podeljena na podlagi nepravilnih podatkov ali da vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki jim je priloženo potrdilo o skladnosti ali ki nosijo homologacijsko oznako, niso skladni s homologiranim tipom, lahko sprejme vse ustrezne omejevalne ukrepe v skladu s členom 53(1).
1.  Če homologacijski organ ugotovi, da je bila podeljena homologacija, ki ni skladna s to uredbo, zavrne njeno priznanje. O tem obvesti homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, druge države članice in Komisijo.
Sprememba 229
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 2
2.  Homologacijski organ ali organ za nadzor trga ali Komisija od homologacijskega organa, ki je podelil EU-homologacijo, tudi zahteva, naj preveri, da so vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote v proizvodnji še vedno skladni s homologiranim tipom ali, kadar je potrebno, da se vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote, ki so že dani na trg, ponovno uskladijo.
2.  Kadar homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, v enem mesecu po priglasitvi potrdi neskladnost homologacije, jo ta homologacijski organ umakne.
Sprememba 230
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 3
3.   Če je v primeru homologacije celotnega vozila neskladnost vozila posledica sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, se zahteva iz odstavka 2 naslovi tudi na homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo za navedeni sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto.
črtano
Sprememba 231
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 4
4.   Če je v primeru večstopenjske homologacije neskladnost dodelanega vozila posledica sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote, ki je del nedodelanega vozila, ali posledica samega nedodelanega vozila, se zahteva iz odstavka 2 naslovi tudi na homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo za navedeni sistem, sestavni del, samostojno tehnično enoto ali nedodelano vozilo.
črtano
Sprememba 232
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 5
5.   Homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, ob prejemu zahteve iz odstavkov 1 do 4 opravi oceno zadevnih vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki obsega vse zahteve iz te uredbe. Prav tako preveri podatke, na podlagi katerih je bila homologacija podeljena. Ustrezni gospodarski subjekti v celoti sodelujejo s homologacijskim organom.
črtano
Sprememba 233
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 6
6.   Če homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo za vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto, ugotovi neskladnost, od ustreznega gospodarskega subjekta nemudoma zahteva, naj sprejme vse ustrezne popravne ukrepe, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto uskladi, homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, pa po potrebi čim prej in najpozneje v enem mesecu od datuma zahteve sprejme ukrepe iz člena 53(1).
črtano
Sprememba 234
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 7
7.   Nacionalni organi, ki sprejmejo omejevalne ukrepe v skladu s členom 53(1), o tem nemudoma obvestijo Komisijo in druge države članice.
črtano
Sprememba 235
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 8 – pododstavek 1
Če druga država članica v enem mesecu po priglasitvi omejevalnih ukrepov, ki jih je v skladu s členom 53(1) sprejel homologacijski organ ali organ za nadzor trga, predloži ugovor glede priglašenega omejevalnega ukrepa ali če Komisija ugotovi neskladnost v skladu s členom 9(5), se Komisija nemudoma posvetuje z državami članicami ali ustreznimi gospodarskimi subjekti in zlasti homologacijskim organom, ki je podelil homologacijo, ter oceni sprejet nacionalni ukrep. Komisija se lahko na podlagi te ocene odloči, da z izvedbenimi akti sprejme potrebne omejevalne ukrepe iz člena 53(1). Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).
Če homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo, v enem mesecu po priglasitvi zavrnitve homologacije s strani homologacijskega organa predloži ugovor, se Komisija nemudoma posvetuje z državami članicami in zlasti homologacijskim organom, ki je podelil homologacijo, ter zadevnim gospodarskim subjektom.
Sprememba 236
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 8 a (novo)
8a.   Komisija na podlagi te ocene sprejme izvedbene akte o svoji odločitvi, ali je zavrnitev EU-homologacije iz odstavka 1 upravičena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).
Sprememba 237
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 8 b (novo)
8b.   Kadar Komisija po pregledih v skladu s členom 9 meni, da podeljena homologacija ni skladna s to uredbo, se nemudoma posvetuje z državami članicami in zlasti homologacijskim organom, ki je podelil homologacijo, ter zadevnim gospodarskim subjektom. Komisija po teh posvetovanjih sprejme izvedbene akte o svoji odločitvi, ali je podeljena homologacija skladna s to uredbo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).
Sprememba 238
Predlog uredbe
Člen 54 – odstavek 9
9.  Če druge države članice ali Komisija v enem mesecu po priglasitvi omejevalnega ukrepa, sprejetega v skladu s členom 53(1), ne predložijo nobenega ugovora glede omejevalnega ukrepa, ki ga sprejme država članica ali Komisija, se šteje, da je ukrep upravičen. Druge države članice zagotovijo, da se v zvezi z zadevnim vozilom, sistemom, sestavnim delom ali samostojno tehnično enoto sprejmejo podobni omejevalni ukrepi.
9.  Za proizvode z neskladno homologacijo, ki so že dostopni na trgu, veljajo členi 49 do 53.
Sprememba 239
Predlog uredbe
Člen 55
[...]
črtano
Sprememba 240
Predlog uredbe
Člen 56
[...]
črtano
Sprememba 241
Predlog uredbe
Člen 57
Člen 57
črtano
Splošne določbe o odpoklicu vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot
1.   Proizvajalec, ki mu je bila podeljena homologacija celotnega vozila in mora vozila v skladu s členi 12(1), 15(1), 17(2), 49(1), 49(6), 51(4), 52(1) in 53(1) te uredbe ali členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008 odpoklicati, o tem nemudoma obvesti homologacijski organ, ki je podelil homologacijo celotnega vozila.
2.   Proizvajalec sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki mu je bila podeljena EU-homologacija in mora sisteme, sestavne dele ali samostojne tehnične enote v skladu s členi 12(1), 15(1), 17(2), 49(1), 49(6), 51(4), 52(1) in 53(1) te uredbe ali členom 20 Uredbe (ES) št. 765/2008 odpoklicati, o tem nemudoma obvesti homologacijski organ, ki je podelil EU-homologacijo.
3.   Proizvajalec homologacijskemu organu, ki je podelil homologacijo, predlaga sklop ustreznih popravnih ukrepov, da se vozila, sistemi, sestavni deli ali samostojne tehnične enote uskladijo in po potrebi odpravi resno tveganje iz člena 20 Uredbe (ES) št. 765/2008.
Homologacijski organ opravi oceno, da preveri, ali so predlagani popravni ukrepi zadostni in pravočasni ter popravne ukrepe, ki jih je odobril, takoj sporoči homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji.
Sprememba 242
Predlog uredbe
Člen 58
[...]
črtano
Sprememba 243
Predlog uredbe
Člen 59
Člen 59
črtano
Pravica gospodarskih subjektov, da izrazijo svoje mnenje, priglasitev odločb in razpoložljiva pravna sredstva
1.   Zadevnemu gospodarskemu subjektu se, razen kadar je zaradi resnega tveganja za zdravje ljudi, varnost in okolje potrebno takojšnje ukrepanje, zagotovi možnost, da nacionalnemu organu v ustreznem roku predloži svoje pripombe, preden nacionalni organi držav članic sprejmejo kakršen koli ukrep v skladu s členi od 49 do 58.
Če je bil ukrep sprejet, ne da bi imel gospodarski subjekt možnost izraziti svoje mnenje, se mu zagotovi možnost, da čim prej predloži pripombe, nacionalni organ pa takoj za tem pregleda ukrep.
2.   V vseh ukrepih, ki jih sprejmejo nacionalni organi držav članic, se navedejo natančni razlogi za njihovo sprejetje.
Če je ukrep naslovljen na določen gospodarski subjekt, je ta subjekt o tem nemudoma obveščen ter istočasno seznanjen s pravnimi sredstvi, ki so mu na voljo v skladu z zakonodajo zadevne države članice, in z roki, ki se za ta pravna sredstva uporabljajo.
Če je ukrep splošen, se ustrezno objavi v nacionalnem uradnem listu ali enakovrednem instrumentu.
3.   Vsak ukrep, ki so ga sprejeli nacionalni organi, se takoj prekliče ali spremeni, ko gospodarski subjekt dokaže, da je sprejel učinkovite popravne ukrepe.
Sprememba 244
Predlog uredbe
Člen 60 – odstavek 3 – pododstavek 2
V navedenem delegiranem aktu se določijo datumi obvezne uporabe pravilnika UN/ECE ali njegovih sprememb ter, kadar je ustrezno, prehodne določbe.
V navedenem delegiranem aktu se določijo datumi obvezne uporabe pravilnika UN/ECE ali njegovih sprememb in vanj po potrebi vključijo prehodne določbe, kadar je to potrebno in zlasti za namene homologacije, prve registracije ali začetka uporabe vozil ter dostopnosti sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot na trgu.
Sprememba 245
Predlog uredbe
Člen 63 – odstavek 1
1.  Proizvajalec ne da na voljo tehničnih informacij v zvezi s posameznimi podatki o tipu vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote iz te uredbe ali delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, ki se razlikujejo od podatkov za tip, ki ga je homologiral homologacijski organ.
1.  Proizvajalec ne da na voljo tehničnih informacij v zvezi s posameznimi podatki o tipu vozila, sistema, sestavnega dela ali samostojne tehnične enote iz te uredbe ali delegiranih ali izvedbenih aktov, sprejetih na podlagi te uredbe, ali regulativnih aktov iz Priloge IV, ki se razlikujejo od podatkov za tip, ki ga je homologiral homologacijski organ.
Sprememba 246
Predlog uredbe
Člen 65 – odstavek 1 – pododstavek 1
Proizvajalci neodvisnim izvajalcem omogočijo neomejen in standardiziran dostop do informacij o OBD vozila, diagnostične in druge opreme, orodja, vključno z vso ustrezno programsko opremo, ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila.
Proizvajalci neodvisnim izvajalcem omogočijo neomejen, standardiziran in nediskriminatoren dostop do informacij o OBD vozila, diagnostične in druge opreme, orodja, vključno z vsemi referencami in razpoložljivimi datotekami za prenos ustrezne programske opreme ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila. Informacije so predstavljene na lahko dostopen način v obliki strojno berljivih podatkovnih nizov, primernih za elektronsko obdelavo. Neodvisni izvajalci imajo dostop do storitev diagnostike na daljavo, ki jih uporabljajo proizvajalci ter pooblaščeni trgovci in serviserji.
Sprememba 247
Predlog uredbe
Člen 65 – odstavek 2 – pododstavek 2
Informacije o OBD vozila ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila so na voljo na spletnih mestih proizvajalcev v standardizirani obliki, ali, če to zaradi narave informacij ni izvedljivo, v drugi ustrezni obliki. Zlasti pa mora biti ta dostop nediskriminacijski glede na pogoje ali dostop, ki se zagotavljajo pooblaščenim trgovcem in serviserjem.
Informacije o OBD vozila ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila so na voljo na spletnih mestih proizvajalcev v standardizirani obliki, ali, če to zaradi narave informacij ni izvedljivo, v drugi ustrezni obliki. Za neodvisne izvajalce, ki niso serviserji, se informacije podajo tudi v strojno berljivi obliki, ki jo je mogoče elektronsko obdelati s splošno dostopnimi orodji informacijske tehnologije in programsko opremo in ki neodvisnim izvajalcem omogoča izvajanje nalog, povezanih z njihovim poslovanjem, v poprodajni dobavni verigi.
Sprememba 248
Predlog uredbe
Člen 65 – odstavek 3 a (novo)
3a.   Neposreden tok podatkov o vozilu je za namene OBD, diagnostike, popravil in vzdrževanja vozila na voljo prek standardiziranega priključka, kot je določeno v odstavku 6.5.1.4 iz Dodatka 1 k Prilogi XI Pravilnika ZN št. 83 in Prilogi 9B k Pravilniku ZN št. 49.
Sprememba 249
Predlog uredbe
Člen 65 – odstavek 10
10.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam ali preprečevanja zlorab spremeni Prilogo XVIII s posodobitvijo zahtev v zvezi z dostopom do informacij o OBD vozila in informacij o popravilu in vzdrževanju vozila ter s sprejetjem in vključitvijo standardov iz odstavkov 2 in 3.
10.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88, da zaradi prilagoditve tehničnemu napredku in regulativnim spremembam ali preprečevanja zlorab spremeni Prilogo XVIII s posodobitvijo zahtev v zvezi z dostopom do informacij o OBD vozila in informacij o popravilu in vzdrževanju vozila ter s sprejetjem in vključitvijo standardov iz odstavkov 2 in 3. Na Komisijo se prenese tudi pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 88 za spremembo te uredbe z uvedbo Priloge XVIIIA, v kateri bo obravnavan tehnološki razvoj na področju digitalne izmenjave podatkov prek brezžičnega širokega omrežja, s čimer se bo neodvisnim izvajalcem še naprej zagotovil neposreden dostop do podatkov v vozilu in virov, obenem pa se bo s tehnično zasnovo zagotovila nevtralnost konkurence.
Sprememba 250
Predlog uredbe
Člen 66 – odstavek 2
2.  Končni proizvajalec je odgovoren za to, da neodvisnim izvajalcem zagotavlja informacije o celotnem vozilu.
2.  Pri večstopenjski homologaciji je končni proizvajalec odgovoren za zagotavljanje dostopa do OBD vozila ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila v zvezi s svojimi stopnjami proizvodnje in povezavo s predhodnimi stopnjami.
Sprememba 251
Predlog uredbe
Člen 67 – odstavek 1
1.  Proizvajalec lahko za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, razen za evidenco iz člena 65(8), zaračuna primerne in sorazmerne pristojbine. Te pristojbine ne smejo odvrniti od dostopa do navedenih informacij, ker se pri tem ne upošteva, v kolikšnem obsegu jih neodvisni izvajalec uporablja.
1.  Proizvajalec lahko za dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozila, razen za evidenco iz člena 65(9), zaračuna primerne in sorazmerne pristojbine. Te pristojbine ne smejo odvrniti od dostopa do navedenih informacij, ker se pri tem ne upošteva, v kolikšnem obsegu jih neodvisni izvajalec uporablja.
Sprememba 252
Predlog uredbe
Člen 69 – odstavek 3
3.  Če neodvisni izvajalec ali poslovno združenje, ki zastopa neodvisne izvajalce, pri homologacijskem organu vloži pritožbo o tem, da proizvajalec ne izpolnjuje zahtev iz členov od 65 do 70, homologacijski organ izvede presojo, s katero preveri to neizpolnjevanje zahtev proizvajalca.
3.  Če neodvisni izvajalec ali poslovno združenje, ki zastopa neodvisne izvajalce, pri homologacijskem organu vloži pritožbo o tem, da proizvajalec ne izpolnjuje zahtev iz členov od 65 do 70, homologacijski organ izvede presojo, s katero preveri to neizpolnjevanje zahtev proizvajalca. Homologacijski organ zahteva, da homologacijski organ, ki je vozilu podelil homologacijo, preuči pritožbo in zatem od proizvajalca vozila zahteva dokaze, da je sistem vozila skladen s to uredbo. Rezultati te preiskave se v treh mesecih od zahtevka sporočijo nacionalnemu homologacijskemu organu in neodvisnemu izvajalcu ali poslovnemu združenju.
Sprememba 253
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 1
1.  Homologacijski organ, ki ga država članica imenuje v skladu s členom 7(3) (v nadaljnjem besedilu: homologacijski organ), je pristojen za ocenjevanje, imenovanje, priglasitev in spremljanje tehničnih služb, vključno, kadar je potrebno, s podizvajalci ali odvisnimi družbami tehničnih služb.
1.  Homologacijski organ, ki ga država članica imenuje v skladu s členom 7(3), ali akreditacijski organ v skladu z Uredbo (ES) št. 765/2008 (v nadaljnjem besedilu skupaj: „organ za imenovanje“), je pristojen za ocenjevanje, imenovanje, priglasitev in spremljanje tehničnih služb v svoji državi članici, vključno, kadar je potrebno, podizvajalcev ali odvisnih družb tehničnih služb.
Sprememba 254
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 2
2.  Homologacijski organ se vzpostavi, organizira in vodi tako, da se zagotovita objektivnost in nepristranskost njegovih dejavnosti ter prepreči vsako nasprotje interesov s tehnično službo.
2.  Organ za imenovanje se vzpostavi, organizira in vodi tako, da se zagotovita objektivnost in nepristranskost njegovih dejavnosti ter prepreči vsako nasprotje interesov s tehnično službo.
Sprememba 255
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 3
3.  Organiziran je tako, da priglasitev tehnične službe izvaja drugo osebje, kot je izvedlo njeno ocenjevanje.
3.  Organ za imenovanje je organiziran tako, da priglasitev tehnične službe izvaja drugo osebje, kot je izvedlo njeno ocenjevanje.
Sprememba 256
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 4
4.  Ne izvaja nobenih dejavnosti, ki jih izvaja tehnična služba, in ne zagotavlja svetovalnih storitev na komercialni ali konkurenčni osnovi.
4.   Organ za imenovanje ne izvaja nobenih dejavnosti, ki jih izvaja tehnična služba, in ne zagotavlja svetovalnih storitev na komercialni ali konkurenčni osnovi.
Sprememba 257
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 5
5.  Homologacijski organ varuje zaupnost pridobljenih informacij.
5.  Organ za imenovanje varuje zaupnost pridobljenih informacij.
Sprememba 258
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 6
6.  Homologacijski organ ima dovolj usposobljenega osebja za pravilno izvajanje svojih nalog iz te uredbe.
6.  Organ za imenovanje ima dovolj usposobljenega osebja za pravilno izvajanje nalog, določenih v tej uredbi.
Sprememba 259
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 8
8.   Homologacijski organ vsaki dve leti strokovno pregledata dva homologacijska organa drugih držav članic.
črtano
Države članice pripravijo letni načrt medsebojnih strokovnih pregledov, pri čemer zagotovijo, da se organi, pristojni za pregled, in organi, ki se pregledujejo, ustrezno izmenjujejo, ter ga pošljejo Komisiji.
V ta medsebojni strokovni pregled je vključen obisk tehnične službe, ki je v pristojnosti pregledanega organa na kraju samem. Komisija lahko pri pregledu sodeluje in se o svojem sodelovanju odloči na podlagi analize tveganj.
Sprememba 260
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 9
9.   Rezultat medsebojnega strokovnega pregleda se sporoči vsem državam članicam in Komisiji, povzetek rezultatov pa mora biti javno dostopen. O njem razpravlja forum, vzpostavljen na podlagi člena 10, na podlagi ocene navedenega rezultata, ki jo opravi Komisija, in izda priporočila.
črtano
Sprememba 261
Predlog uredbe
Člen 71 – odstavek 10
10.   Države članice predložijo Komisiji in drugim državam članicam informacije o tem, kako so obravnavale priporočila iz poročila o medsebojnem pregledu.
črtano
Sprememba 262
Predlog uredbe
Člen 72 – odstavek 1 – točka b
(b)  kategorija B: nadzorovanje preskusov iz te uredbe in aktov iz Priloge IV, če se navedeni preskusi izvajajo v prostorih proizvajalca ali v prostorih tretje osebe;
(b)  kategorija B: nadzorovanje preskusov iz te uredbe in aktov iz Priloge IV, vključno s pripravo teh preskusov, če se izvajajo v prostorih proizvajalca ali v prostorih tretje osebe; pripravo preskusov in nadzor nad njimi izvaja nadzornik iz tehnične službe;
Sprememba 263
Predlog uredbe
Člen 72 – odstavek 3
3.  Tehnična služba se ustanovi na podlagi nacionalne zakonodaje države članice in je pravna oseba, razen akreditirane interne tehnične službe proizvajalca iz člena 76.
3.  Tehnična služba se ustanovi na podlagi nacionalne zakonodaje države članice in je pravna oseba, razen tehnične službe homologacijskega organa in akreditirane interne tehnične službe proizvajalca iz člena 76.
Sprememba 264
Predlog uredbe
Člen 73 – odstavek 5
5.  Osebje tehnične službe je v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog v skladu s to uredbo, zavezano k varovanju poklicne skrivnosti, razen pred homologacijskim organom ali če to zahteva zakonodaja Unije ali nacionalna zakonodaja.
5.  Osebje tehnične službe je v zvezi z vsemi informacijami, pridobljenimi med izvajanjem nalog v skladu s to uredbo, zavezano k varovanju poklicne skrivnosti, razen pred organom za imenovanje ali če to zahteva zakonodaja Unije ali nacionalna zakonodaja.
Sprememba 265
Predlog uredbe
Člen 74 – odstavek 1 – uvodni del
1.  Tehnična služba je zmožna izvajati dejavnosti, za je vložila vlogo za imenovanje v skladu s členom 72(1). Homologacijskemu organu dokaže, da izpolnjuje naslednje zahteve:
1.  Tehnična služba je zmožna izvajati dejavnosti, za je vložila vlogo za imenovanje v skladu s členom 72(1). Organu za imenovanje, v primeru akreditacije pa nacionalnemu akreditacijskemu organu, dokaže, da izpolnjuje naslednje zahteve:
Sprememba 266
Predlog uredbe
Člen 75 – odstavek 1
1.  Tehnične službe lahko s soglasjem homologacijskega organa, pristojnega za imenovanje, sklenejo pogodbo s podizvajalci za nekatere od kategorij dejavnosti, za katere so bile imenovane v skladu s členom 72(1), ali pa izvedbo teh dejavnosti prenesejo na odvisno družbo.
1.  Tehnične službe lahko s soglasjem organa za imenovanje, v primeru akreditacije pa nacionalnega akreditacijskega organa, sklenejo pogodbo s podizvajalci za nekatere od kategorij dejavnosti, za katere so bile imenovane v skladu s členom 72(1), ali pa izvedbo teh dejavnosti prenesejo na odvisno družbo.
Sprememba 267
Predlog uredbe
Člen 75 – odstavek 2
2.  Če tehnična služba za določene naloge iz kategorij dejavnosti, za katere je bila imenovana, ali za izvedbo navedenih nalog sklene pogodbo s podizvajalci, zagotovi, da podizvajalec ali odvisna družba izpolnjuje zahteve iz členov 73 in 74, ter o tem obvesti homologacijski organ.
2.  Če tehnična služba za določene naloge iz kategorij dejavnosti, za katere je bila imenovana, ali za izvedbo navedenih nalog sklene pogodbo s podizvajalci, zagotovi, da podizvajalec ali odvisna družba izpolnjuje zahteve iz členov 73 in 74, ter o tem obvesti organ za imenovanje, v primeru akreditacije pa nacionalni akreditacijski organ.
Sprememba 268
Predlog uredbe
Člen 75 – odstavek 4
4.  Tehnične službe hranijo za homologacijski organ ustrezne dokumente v zvezi z ocenjevanjem usposobljenosti podizvajalca ali odvisne družbe ter nalogami, ki jih izvajajo.
4.  Tehnične službe hranijo za organ za imenovanje, v primeru akreditacije pa nacionalni akreditacijski organ, ustrezne dokumente v zvezi z ocenjevanjem usposobljenosti podizvajalca ali odvisne družbe ter nalogami, ki jih izvajajo.
Sprememba 269
Predlog uredbe
Člen 75 – odstavek 4 a (novo)
4a.   Podizvajalce tehničnih služb se priglasi homologacijskemu organu, Komisija pa objavi njihova imena.
Sprememba 270
Predlog uredbe
Člen 76 – odstavek 2 – točka c a (novo)
(ca)   presoje se izvajajo v skladu s členom 80, z izjemo, da se „homologacijski organ“ v celotnem besedilu nadomesti z „skupni odbor presojevalcev“, ki ustrezno izvaja naloge; s presojo se dokaže skladnost s točkami (a), (b) in (c);
Sprememba 271
Predlog uredbe
Člen 76 – odstavek 3
3.  Interne tehnične službe ni treba priglasiti Komisiji za namene člena 78, vendar proizvajalec, ki mu pripada, ali nacionalni akreditacijski organ homologacijskemu organu na njegovo zahtevo predloži informacije o njeni akreditaciji.
3.  Interna tehnična služba se priglasi Komisiji v skladu s členom 78.
Sprememba 272
Predlog uredbe
Člen 77 – odstavek -1 (novo)
—  1. Tehnična služba, ki želi biti imenovana, naslovi uradno vlogo na homologacijski organ države članice, v kateri želi biti imenovana, v skladu z delom 4 Dodatka 2 k Prilogi V. Dejavnosti, za katere želi biti tehnična služba imenovana, se v vlogi navedejo v skladu s členom 72(1).
Sprememba 273
Predlog uredbe
Člen 77 – odstavek 1 – pododstavek 1
Homologacijski organ pred imenovanjem tehnično službo oceni v skladu s kontrolnim seznamom za ocenjevanje, v katerega so vključene vsaj postavke iz Dodatka 2 k Prilogi V. V ocenjevanje je vključen pregled tehnične službe, ki je vložila vlogo, na kraju samem in po potrebi katere koli odvisne družbe ali podizvajalca s sedežem v Uniji ali zunaj nje.
Homologacijski organ ali akreditacijski organ iz člena 71(1) pred imenovanjem tehnično službo oceni v skladu s harmoniziranim kontrolnim seznamom za ocenjevanje, v katerega so vključene vsaj postavke iz Dodatka 2 k Prilogi V. V ocenjevanje je vključen pregled tehnične službe, ki je vložila vlogo, na kraju samem in po potrebi katere koli odvisne družbe ali podizvajalca s sedežem v Uniji ali zunaj nje.
Sprememba 274
Predlog uredbe
Člen 77 – odstavek 1 – pododstavek 2
Predstavniki homologacijskih organov, pristojnih za imenovanje, iz vsaj dveh drugih držav članic v sodelovanju s homologacijskim organom države članice, kjer ima sedež tehnična služba, ki vloži vlogo, skupaj s predstavnikom Komisije oblikujejo skupno ocenjevalno ekipo in sodelujejo pri ocenjevanju tehnične službe, ki vloži vlogo, vključno s pregledom na kraju samem. Homologacijski organ, pristojen za imenovanje, iz države članice, kjer ima sedež tehnična služba, navedenim predstavnikom omogoči pravočasen dostop do dokumentov, potrebnih za ocenjevanje tehnične službe, ki vloži vlogo.
1b.   Kadar ocenjevanje izvede homologacijski organ, predstavnik Komisije sodeluje skupaj z organom za imenovanje v skupni ocenjevalni ekipi, ki izvede ocenjevanje tehnične službe, ki vloži vlogo, vključno s pregledom na kraju samem. Komisija za izvajanje te naloge uporabi neodvisne ocenjevalce, ki jih izbere na odprtem razpisu. Ocenjevalci svoje naloge opravljajo neodvisno in nepristransko. Spoštujejo zaupnost, da bi zaščitili poslovne informacije v skladu z veljavno zakonodajo. Države članice zagotovijo vso potrebno pomoč, dokumentacijo in podporo, ki jo ocenjevalci potrebujejo za opravljanje svojih dolžnosti. Države članice zagotovijo, da imajo ocenjevalci dostop do vseh prostorov ali delov prostorov in do informacij, pomembnih za opravljanje svojih dolžnosti, vključno z računalniškimi sistemi in programsko opremo.
(Vrstni red prvih odstavkov v členu 77 se spremeni, odstavki pa se preštevilčijo.)
Sprememba 275
Predlog uredbe
Člen 77 – odstavek 1 a (novo)
1a.   V primerih, ko ocenjevanje izvaja akreditacijski organ, predloži tehnična služba, ki vloži vlogo, homologacijskemu organu veljavno potrdilo o akreditaciji in ustrezno ocenjevalno poročilo ter s tem dokaže izpolnjevanje zahtev iz Dodatka 2 k Prilogi V za dejavnosti, za katere želi biti imenovana.
(Vrstni red prvih odstavkov v členu 77 se spremeni, odstavki pa se preštevilčijo.)
Sprememba 276
Predlog uredbe
Člen 77 – odstavek 1 c (novo)
1c.   Kadar tehnična služba zaprosi, da jo imenuje več homologacijskih organov v skladu s členom 78(3), se ocenjevanje izvede samo enkrat, pod pogojem, da to ocenjevanje zajema celotno področje imenovanja tehnične službe.
(Vrstni red prvih odstavkov v členu 77 se spremeni, odstavki pa se preštevilčijo.)
Sprememba 277
Predlog uredbe
Člen 77 – odstavek 5
5.  Države članice Komisiji priglasijo imena predstavnikov homologacijskega organa, ki jih lahko ta pokliče za vsako skupno ocenjevanje.
5.  Države članice Komisiji priglasijo imena predstavnikov organa za imenovanje, ki jih lahko ta pokliče za vsako skupno ocenjevanje.
Sprememba 278
Predlog uredbe
Člen 77 – odstavek 7 – pododstavek 1
Homologacijski organ Komisiji in organom, pristojnim za imenovanje, drugih držav članic priglasi poročilo o oceni skupaj z dokumentarnimi dokazili o usposobljenosti tehnične službe ter veljavno ureditev za njeno redno spremljanje in zagotovitev, da še naprej izpolnjuje zahteve te uredbe.
Organ za imenovanje Komisiji in organom, pristojnim za imenovanje, drugih držav članic priglasi poročilo o oceni skupaj z dokumentarnimi dokazili o usposobljenosti tehnične službe ter veljavno ureditev za njeno redno spremljanje in zagotovitev, da še naprej izpolnjuje zahteve te uredbe.
Sprememba 279
Predlog uredbe
Člen 77 – odstavek 7 – pododstavek 2
Homologacijski organ priglasitelj poleg tega pošlje dokaze o razpoložljivosti usposobljenega osebja za spremljanje tehnične službe v skladu s členom 71(6).
Organ za imenovanje, ki priglasi poročilo o oceni, poleg tega pošlje dokaze o razpoložljivosti usposobljenega osebja za spremljanje tehnične službe v skladu s členom 71(6).
Sprememba 280
Predlog uredbe
Člen 77 – odstavek 8
8.  Homologacijski organi drugih držav članic in Komisija lahko v enem mesecu po priglasitvi poročila o oceni in dokumentarnih dokazil ta poročila in dokazila pregledajo, postavljajo vprašanja ali izrazijo pomisleke in zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila.
8.  Organi za imenovanje drugih držav članic in Komisija lahko v enem mesecu po priglasitvi poročila o oceni in dokumentarnih dokazil ta poročila in dokazila pregledajo, postavljajo vprašanja ali izrazijo pomisleke in zahtevajo dodatna dokumentarna dokazila.
Sprememba 281
Predlog uredbe
Člen 77 – odstavek 9
9.  Homologacijski organ države članice, kjer ima sedež tehnična služba, ki vloži vlogo, odgovori na vprašanja, pomisleke in zahteve po dodatnih dokazilih v štirih tednih po njihovem prejemu.
9.  Organ za imenovanje države članice, kjer ima sedež tehnična služba, ki vloži vlogo, odgovori na vprašanja, pomisleke in zahteve po dodatnih dokazilih v štirih tednih po njihovem prejemu.
Sprememba 282
Predlog uredbe
Člen 77 – odstavek 10
10.  Homologacijski organi drugih držav članic ali Komisija lahko v štirih tednih po prejemu odgovora iz odstavka 9 posamično ali skupno obravnavajo priporočila homologacijskega organa države članice, kjer ima sedež tehnična služba, ki vloži vlogo. Navedeni homologacijski organ upošteva priporočila, ko se odloča o imenovanju tehnične službe. Če se odloči, da priporočil, ki so jih navedle druge države članice ali Komisija, ne upošteva, navede razloge za to v dveh tednih po sprejetju odločitve.
10.  Organi za imenovanje drugih držav članic ali Komisija lahko v štirih tednih po prejemu odgovora iz odstavka 9 posamično ali skupno obravnavajo priporočila organa za imenovanje države članice, kjer ima sedež tehnična služba, ki vloži vlogo. Navedeni organ za imenovanje upošteva priporočila, ko se odloča o imenovanju tehnične službe. Če se odloči, da priporočil, ki so jih navedle druge države članice ali Komisija, ne upošteva, navede razloge za to v dveh tednih po sprejetju odločitve.
Sprememba 283
Predlog uredbe
Člen 78 – odstavek 2 – pododstavek 1
Država članica ali Komisija lahko v 28 dneh po priglasitvi vloži pisni ugovor, v katerem navede svoje ugotovitve bodisi v zvezi s tehnično službo bodisi s spremljanjem homologacijskega organa. Kadar država članica ali Komisija ugovarja, se priglasitev začasno prekliče. V tem primeru se Komisija posvetuje z udeleženimi subjekti in z izvedbenim aktom odloči o tem, ali se lahko začasni preklic priglasitve odpravi ali ne. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).
Država članica ali Komisija lahko v enem mesecu po priglasitvi vloži pisni ugovor, v katerem navede svoje ugotovitve bodisi v zvezi s tehnično službo bodisi s spremljanjem organa za imenovanje. Kadar država članica ali Komisija ugovarja, se priglasitev začasno prekliče. V tem primeru se Komisija posvetuje z udeleženimi subjekti in z izvedbenimi akti odloči o tem, ali se lahko začasni preklic priglasitve odpravi ali ne. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 87(2).
Sprememba 284
Predlog uredbe
Člen 78 – odstavek 3
3.  Več homologacijskih organov lahko imenuje isto tehnično službo in več držav članic lahko Komisiji priglasi navedene homologacijske organe, ne glede na kategorije dejavnosti, ki jih navedena tehnična služba izvaja v skladu s členom 72(1).
3.  Več organov za imenovanje lahko imenuje isto tehnično službo, ki jo države članice teh organov za imenovanje priglasijo Komisiji, ne glede na kategorije dejavnosti, ki jih navedena tehnična služba izvaja v skladu s členom 72(1).
Sprememba 285
Predlog uredbe
Člen 78 – odstavek 4
4.  Kadar mora homologacijski organ v skladu z regulativnim aktom iz Priloge IV za izvajanje dejavnosti, ki ni vključena v kategorije dejavnosti iz člena 72(1), imenovati posebno organizacijo ali pristojni organ, država članica izvede priglasitev iz odstavka 1.
4.  Kadar mora organ za imenovanje v skladu z regulativnim aktom iz Priloge IV za izvajanje dejavnosti, ki ni vključena v kategorije dejavnosti iz člena 72(1), imenovati posebno organizacijo ali pristojni organ, država članica izvede priglasitev iz odstavka 1.
Sprememba 286
Predlog uredbe
Člen 79 – odstavek 1 – pododstavek 1
Če homologacijski organ ugotovi ali če je bil obveščen, da tehnična služba ne izpolnjuje več zahtev iz te uredbe, po potrebi omeji, začasno razveljavi ali prekliče imenovanje, in sicer glede na resnost neizpolnjevanja navedenih zahtev.
Če organ za imenovanje ugotovi ali če je bil obveščen, da tehnična služba ne izpolnjuje več zahtev iz te uredbe, po potrebi omeji, začasno razveljavi ali prekliče imenovanje, in sicer glede na resnost neizpolnjevanja navedenih zahtev.
Sprememba 287
Predlog uredbe
Člen 79 – odstavek 1 – pododstavek 2
Homologacijski organ o vsakem zadržanju, omejitvi ali preklicu priglasitve takoj obvesti Komisijo in druge države članice.
Organ za imenovanje o vsakem zadržanju, omejitvi ali preklicu priglasitve takoj obvesti Komisijo in druge države članice.
Sprememba 288
Predlog uredbe
Člen 79 – odstavek 3 – pododstavek 1
Homologacijski organ obvesti druge homologacijske organe in Komisijo, če neizpolnjevanje zahtev s strani tehnične službe vpliva na potrdila o homologaciji, izdana na podlagi pregleda in poročil o preskusih, ki jih je izdala tehnična služba, ki jo zadevajo spremembe v priglasitvi.
Organ za imenovanje obvesti druge organe za imenovanje in Komisijo, če neizpolnjevanje zahtev s strani tehnične službe vpliva na potrdila o homologaciji, izdana na podlagi pregleda in poročil o preskusih, ki jih je izdala tehnična služba, ki jo zadevajo spremembe v priglasitvi.
Sprememba 289
Predlog uredbe
Člen 79 – odstavek 3 – pododstavek 2
Homologacijski organ v dveh mesecih po uradnem obvestilu o spremembah priglasitve Komisiji in drugim homologacijskim organom pošlje poročilo o ugotovitvah glede neizpolnjevanja zahtev. Da se po potrebi zagotovi varnost vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so že dani na trg, homologacijski organ, pristojen za imenovanje, zadevnim homologacijskim organom naroči, naj v določenem roku začasno razveljavijo ali prekličejo vsa nepravilno izdana potrdila.
Organ za imenovanje v dveh mesecih po uradnem obvestilu o spremembah priglasitve Komisiji in drugim organom za imenovanje pošlje poročilo o ugotovitvah glede neizpolnjevanja zahtev. Da se po potrebi zagotovi varnost vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so že dani na trg, organ za imenovanje zadevnim homologacijskim organom naroči, naj v določenem roku začasno razveljavijo ali prekličejo vsa nepravilno izdana potrdila.
Sprememba 290
Predlog uredbe
Člen 79 – odstavek 4 – uvodni del
4.  Druga potrdila, izdana na podlagi pregleda in poročil o preskusih, ki jih je izdala tehnična služba, za katere je bila priglasitev začasno preklicana, omejena ali preklicana, ostanejo v veljavi v naslednjih okoliščinah:
4.  Potrdila o homologaciji, izdana na podlagi pregleda in poročil o preskusih, ki jih je izdala tehnična služba, za katere je bila priglasitev začasno preklicana, omejena ali preklicana, ostanejo v veljavi v naslednjih okoliščinah:
Sprememba 291
Predlog uredbe
Člen 79 – odstavek 4 – točka a
(a)  v primeru začasnega preklica priglasitve: pod pogojem, da homologacijski organ, ki je potrdilo o homologaciji izdal, v treh mesecih po začasnem preklicu homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji pisno potrdi, da med obdobjem začasnega preklica prevzema naloge tehnične službe;
(a)  v primeru začasnega preklica priglasitve: pod pogojem, da organ za imenovanje, ki je potrdilo o homologaciji izdal, v treh mesecih po začasnem preklicu homologacijskim organom drugih držav članic in Komisiji pisno potrdi, da med obdobjem začasnega preklica prevzema naloge tehnične službe;
Sprememba 292
Predlog uredbe
Člen 79 – odstavek 4 – točka b
(b)  v primeru omejitve ali preklica priglasitve: za obdobje treh mesecev po omejitvi ali preklicu. Homologacijski organ, ki je izdal potrdila, lahko podaljša njihovo veljavnost za nadaljnje obdobje treh mesecev, ki skupaj ne sme presegati dvanajst mesecev, pod pogojem, da v tem obdobju prevzame naloge tehnične službe, katere priglasitev je bila omejena ali preklicana.
(b)  v primeru omejitve ali preklica imenovanja: za obdobje treh mesecev po omejitvi ali preklicu. Homologacijski organ, ki je izdal potrdila, lahko podaljša njihovo veljavnost za nadaljnje obdobje treh mesecev, ki skupaj ne sme presegati dvanajst mesecev, pod pogojem, da v tem obdobju prevzame naloge tehnične službe, katere priglasitev je bila omejena ali preklicana.
Sprememba 293
Predlog uredbe
Člen 79 – odstavek 6
6.  Imenovanje tehnične službe se lahko podaljša šele po tem, ko homologacijski organ preveri, ali tehnična služba še naprej izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Ocenjevanje se izvede v skladu s postopkom iz člena 77.
6.  Imenovanje tehnične službe se lahko podaljša šele po tem, ko organ za imenovanje preveri, ali tehnična služba še naprej izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Ocenjevanje se izvede v skladu s postopkom iz člena 77.
Sprememba 294
Predlog uredbe
Člen 80 – odstavek 1 – pododstavek 1
Homologacijski organ stalno spremlja tehnične službe, da zagotovi skladnost z zahtevami iz členov od 72 do 76, členov 84 in 85 ter Dodatka 2 k Prilogi V.
Organ za imenovanje ali nacionalni akreditacijski organ v primeru akreditacije stalno spremlja tehnične službe, da zagotovi skladnost z zahtevami iz členov od 72 do 76, členov 84 in 85 ter Dodatka 2 k Prilogi V.
Sprememba 295
Predlog uredbe
Člen 80 – odstavek 1 – pododstavek 2
Tehnične službe na zahtevo predložijo vse ustrezne informacije in dokumente, ki so potrebni, da lahko navedeni homologacijski organ preveri izpolnjevanje navedenih zahtev.
Tehnične službe na zahtevo predložijo vse ustrezne informacije in dokumente, ki so potrebni, da lahko navedeni organ za imenovanje ali nacionalni akreditacijski organ v primeru akreditacije preveri izpolnjevanje navedenih zahtev.
Sprememba 296
Predlog uredbe
Člen 80 – odstavek 1 – pododstavek 3
Tehnične službe homologacijski organ nemudoma obvestijo o vsaki spremembi, zlasti v zvezi z osebjem, prostori, odvisnimi družbami ali podizvajalci, ki lahko vplivajo na skladnost z zahtevami iz členov od 72 do 76, členov 84 in 85 ter Dodatka 2 k Prilogi V ali na njihovo sposobnost izvajanja postopkov ugotavljanja skladnosti v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli in samostojnimi tehničnimi enotami, za katere so imenovani.
Tehnične službe organ za imenovanje ali nacionalni akreditacijski organ v primeru akreditacije nemudoma obvestijo o vsaki spremembi, zlasti v zvezi z osebjem, prostori, odvisnimi družbami ali podizvajalci, ki lahko vplivajo na skladnost z zahtevami iz členov od 72 do 76, členov 84 in 85 ter Dodatka 2 k Prilogi V ali na njihovo sposobnost izvajanja postopkov ugotavljanja skladnosti v zvezi z vozili, sistemi, sestavnimi deli in samostojnimi tehničnimi enotami, za katere so imenovani.
Sprememba 297
Predlog uredbe
Člen 80 – odstavek 3 – pododstavek 1
Homologacijski organ države članice, kjer ima sedež tehnična služba, zagotovi, da tehnična služba izpolnjuje obveznosti iz odstavka 2, razen če obstaja utemeljen razlog o nasprotnem.
Organ za imenovanje države članice, kjer ima sedež tehnična služba, zagotovi, da tehnična služba izpolnjuje obveznosti iz odstavka 2, razen če obstaja utemeljen razlog o nasprotnem.
(Odstavki v predlogu Komisije so napačno oštevilčeni – dva odstavka sta označena s številko 3.)
Sprememba 298
Predlog uredbe
Člen 80 – odstavek 3 – pododstavek 4
Tehnična služba ali homologacijski organ lahko zahteva, da se vse informacije, poslane organom druge države članice ali Komisiji, obravnavajo zaupno.
Tehnična služba ali organ za imenovanje lahko zahteva, da se vse informacije, poslane organom druge države članice ali Komisiji, obravnavajo zaupno.
(Odstavki v predlogu Komisije so napačno oštevilčeni – dva odstavka sta označena s številko 3.)
Sprememba 299
Predlog uredbe
Člen 80 – odstavek 3 – pododstavek 1
Homologacijski organ vsaj vsakih 30 mesecev oceni, ali vsaka tehnična služba v njegovi pristojnosti še vedno izpolnjuje zahteve iz členov od 72 do 76, členov 84 in 85 ter Dodatka 2 k Prilogi V. V to oceno je vključen obisk na kraju samem pri vsaki posamezni tehnični službi v njegovi pristojnosti.
Organ za imenovanje vsaj vsaka tri leta oceni, ali vsaka tehnična služba v njegovi pristojnosti še vedno izpolnjuje zahteve iz členov od 72 do 76, členov 84 in 85 ter Dodatka 2 k Prilogi V, ter oceno predloži odgovorni državi članici. Oceno izvede skupna ocenjevalna ekipa, imenovana v skladu s postopkom iz člena 77(1) do (4), v oceno pa je vključen obisk na kraju samem pri vsaki posamezni tehnični službi v njegovi pristojnosti.
(Odstavki v predlogu Komisije so napačno oštevilčeni – dva odstavka sta označena s številko 3.)
Sprememba 300
Predlog uredbe
Člen 80 – odstavek 3 – pododstavek 2
Države članice v dveh mesecih po izvedbi te ocene tehnične službe poročajo Komisiji in drugim državam članicam o navedenih dejavnostih spremljanja. Poročila vsebujejo povzetek, ki je javno dostopen.
Rezultati ocene se sporočijo vsem državam članicam in Komisiji, povzetek rezultatov pa mora biti javno dostopen. O njih razpravlja forum, ustanovljen v skladu s členom 10.
(Odstavki v predlogu Komisije so napačno oštevilčeni – dva odstavka sta označena s številko 3.)
Sprememba 301
Predlog uredbe
Člen 81 – odstavek 1 – pododstavek 1
Komisija preišče vse primere, na katere je bila opozorjena v zvezi z usposobljenostjo tehnične službe ali nadaljnjim izpolnjevanjem zahtev in obveznosti, ki veljajo zanjo v skladu s to uredbo. Take preiskave lahko začne tudi na lastno pobudo.
Komisija v sodelovanju s homologacijskim organom zadevne države članice preišče vse primere, na katere je bila opozorjena v zvezi z usposobljenostjo tehnične službe ali nadaljnjim izpolnjevanjem zahtev in obveznosti, ki veljajo zanjo v skladu s to uredbo. Take preiskave lahko začne tudi na lastno pobudo.
Sprememba 302
Predlog uredbe
Člen 81 – odstavek 2
2.  Komisija se kot del preiskave iz odstavka 1 posvetuje s homologacijskim organom države članice, kjer ima sedež tehnična služba. Homologacijski organ navedene države članice Komisiji na zahtevo predloži vse ustrezne informacije v zvezi z ustreznostjo delovanja in izpolnjevanjem zahtev o neodvisnosti in usposobljenosti zadevne tehnične službe.
2.  Komisija kot del preiskave iz odstavka 1 sodeluje s homologacijskim organom države članice, kjer ima sedež tehnična služba. Homologacijski organ navedene države članice Komisiji na zahtevo predloži vse ustrezne informacije v zvezi z ustreznostjo delovanja in izpolnjevanjem zahtev o neodvisnosti in usposobljenosti zadevne tehnične službe.
Sprememba 303
Predlog uredbe
Člen 82 – odstavek 4
4.  To izmenjavo informacij usklajuje forum iz člena 10.
4.  To izmenjavo informacij usklajuje forum, ustanovljen v skladu s členom 10.
Sprememba 304
Predlog uredbe
Člen 83 – odstavek 1
1.  Če imenovanje tehnične službe temelji na akreditaciji v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008, države članice zagotovijo, da homologacijski organ obvešča nacionalni akreditacijski organ, ki je pooblastil določeno tehnično službo, o poročilih o dogodkih in drugih informacijah, ki se nanašajo na zadeve pod nadzorom tehnične službe, ko so te informacije pomembne za ocenjevanje uspešnosti tehnične službe.
1.  Če imenovanje tehnične službe temelji tudi na akreditaciji v smislu Uredbe (ES) št. 765/2008, države članice zagotovijo, da homologacijski organ obvešča nacionalni akreditacijski organ, ki je pooblastil določeno tehnično službo, o poročilih o dogodkih in drugih informacijah, ki se nanašajo na zadeve pod nadzorom tehnične službe, ko so te informacije pomembne za ocenjevanje uspešnosti tehnične službe.
Sprememba 305
Predlog uredbe
Člen 84 – odstavek 2 – točka a
(a)  homologacijskemu organu omogočijo, da med ugotavljanjem skladnosti prisostvuje opravljanju nalog tehnične službe;
(a)  homologacijskemu organu ali skupni ocenjevalni ekipi iz člena 77(1) omogočijo, da med homologacijskim preskusom prisostvuje opravljanju nalog tehnične službe;
Sprememba 306
Predlog uredbe
Člen 88 – odstavek 2
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4(2), 5(2), 10(3), 22(3), 24(3), 25(5), 26(2), 28(5), 29(6), 34(2), 55(2) in (3), 56(2), 60(3), 65(10), 76(4) in 90(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 4(2), 5(2), 6(7a), 10(3), 22(3), 24(3), 25(5), 26(2), 28(5), 29(6), 33(1a), 34(2), 60(3), 65(10), 76(4) in 90(2) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od datuma začetka veljavnosti te uredbe.
Sprememba 307
Predlog uredbe
Člen 88 – odstavek 3
3.  Pooblastilo iz členov 4(2), 5(2), 10(3), 22(3), 24(3), 25(5), 26(2), 28(5), 29(6), 34(2), 55(2) in (3), 56(2), 60(3), 65(10), 76(4) in 90(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
3.  Pooblastilo iz členov 4(2), 5(2), 6(7a), 10(3), 22(3), 24(3), 25(5), 26(2), 28(5), 29(6), 33(1a), 34(2), 60(3), 65(10), 76(4) in 90(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
Sprememba 308
Predlog uredbe
Člen 88 – odstavek 3 a (novo)
3a.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
Sprememba 309
Predlog uredbe
Člen 88 – odstavek 5
5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 4(2), 5(2), 10(3), 22(3), 24(3), 25(5), 26(2), 28(5), 29(6), 34(2), 55(2) in (3), 56(2), 60(3), 65(10), 76(4) in 90(2), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od datuma priglasitve navedenega akta ne nasprotuje delegiranemu aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
5.  Delegirani akt, sprejet v skladu s členi 4(2), 5(2), 6(7a), 10(3), 22(3), 24(3), 25(5), 26(2), 28(5), 29(6), 33(1a), 34(2), 60(3), 65(10), 76(4) in 90(2), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet v dveh mesecih od datuma priglasitve navedenega akta ne nasprotuje delegiranemu aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
Sprememba 353
Predlog uredbe
Člen 89 – naslov
Kazni
Kazni in odgovornost
Sprememba 310
Predlog uredbe
Člen 89 – odstavek 1
1.  Države članice določijo pravila o kaznih, ki se naložijo gospodarskim subjektom in tehničnim službam v primeru kršitve njihovih obveznosti iz te uredbe, zlasti členov 11 do 19, 72 do 76, 84 in 85 ter sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.
1.  Države članice določijo pravila o kaznih, ki se naložijo gospodarskim subjektom in tehničnim službam v primeru kršitve njihovih obveznosti iz te uredbe, ter sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Te kazni so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Kazni so zlasti sorazmerne s številom neskladnih vozil, registriranih na trgu zadevne države članice, ali številom neskladnih sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so na voljo na trgu zadevne države članice.
Sprememba 311
Predlog uredbe
Člen 89 – odstavek 2 – točka a
(a)  dajanje lažnih izjav med postopki homologacije ali postopki, ki vodijo do odpoklica;
(a)  dajanje lažnih izjav med postopki homologacije ali postopki, ki vodijo do popravnih ali omejevalnih ukrepov, sprejetih v skladu s poglavjem XI;
Sprememba 312
Predlog uredbe
Člen 89 – odstavek 2 – točka b
(b)  ponarejanje rezultatov preskusa za homologacijo;
(b)  ponarejanje rezultatov preskusa za homologacijo ali nadzor trga, vključno z odobritvami na podlagi netočnih podatkov;
Sprememba 313
Predlog uredbe
Člen 89 – odstavek 2 – točka c a (novo)
(ca)   neustrezno izpolnjevanje zahtev za imenovanje s strani tehničnih služb;
Sprememba 354
Predlog uredbe
Člen 89 – odstavek 2 – točka c b (novo)
(cb)   če se s preskusi ali pregledi skladnosti ali drugače ugotovi, da vozila, sestavni deli, sistemi ali samostojne tehnične enote niso skladni z zahtevami za homologacijo iz te uredbe ali iz katerega koli regulativnega akta iz Priloge IV, ali če je bila homologacija podeljena na podlagi nepravilnih podatkov.
Sprememba 314
Predlog uredbe
Člen 89 – odstavek 3 – točka b
(b)  dajanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, za katere je potrebna homologacija, ki pa te homologacije nimajo, na voljo na trgu ali ponarejanje dokumentov ali oznak s tem namenom.
(b)  dajanje vozil, sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, za katere je potrebna homologacija, ki pa te homologacije nimajo, na voljo na trgu ali ponarejanje dokumentov, potrdil o skladnosti, predpisanih tablic ali homologacijskih oznak s tem namenom.
Sprememba 315
Predlog uredbe
Člen 89 – odstavek 5
5.  Države članice Komisiji vsako leto poročajo o kaznih, ki so jih naložile.
5.  Države članice o izrečenih kaznih obvestijo spletno zbirko podatkov iz člena 25. Obvestilo pošljejo v enem mesecu od izreka kazni.
Sprememba 355
Predlog uredbe
Člen 89 – odstavek 5 a (novo)
5a.   Če se ugotovi, da vozila, sestavni deli, sistemi ali samostojne tehnične enote ne izpolnjujejo zahtev za homologacijo iz te uredbe ali drugih regulativnih aktov iz Priloge IV, bi gospodarski subjekti morali biti odgovorni za morebitno škodo, povzročeno lastnikom prizadetih vozil zaradi neskladnosti ali odpoklica.
Sprememba 316
Predlog uredbe
Člen 90 – odstavek 1 – pododstavek 1
Če se pri preverjanju skladnosti, ki ga izvede Komisija, iz člena 9(1) in (4) ali člena 54(1) izkaže, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota ni skladna z zahtevami iz te uredbe, lahko Komisija zadevnemu gospodarskemu subjektu za kršitev te uredbe naloži upravne globe. Naložene upravne globe so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Globe so zlasti sorazmerne s številom neskladnih vozil, registriranih na trgu Unije, ali številom neskladnih sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so na voljo na trgu Unije.
Če se pri preverjanju skladnosti, ki ga izvede Komisija, iz člena 9(1) in (4) ali člena 54(1), ali ki ga izvedejo organi z nadzor trga iz člena 8(1), izkaže, da vozilo, sistem, sestavni del ali samostojna tehnična enota ni skladna z zahtevami iz te uredbe, lahko Komisija zadevnemu gospodarskemu subjektu za kršitev te uredbe naloži upravne globe. Naložene upravne globe so učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Globe so zlasti sorazmerne s številom neskladnih vozil, registriranih na trgu Unije, ali številom neskladnih sistemov, sestavnih delov ali samostojnih tehničnih enot, ki so na voljo na trgu Unije.
Sprememba 317
Predlog uredbe
Člen 90 – odstavek 1 – pododstavek 2
Upravne globe, ki jih naloži Komisija, se ne prištejejo h kaznim, ki jih za isto kršitev naložijo države članice v skladu s členom 89, in ne presegajo 30 000 EUR za vsako neskladno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto.
Upravne globe, ki jih naloži Komisija, se ne prištejejo h kaznim, ki jih za isto kršitev naložijo države članice v skladu s členom 89.
Upravne globe, ki jih naloži Komisija, ne presegajo 30 000 EUR za vsako neskladno vozilo, sistem, sestavni del ali samostojno tehnično enoto.
Sprememba 318
Predlog uredbe
Člen 91 – odstavek 1 – točka 3 a (novo)
Uredba (ES) št. 715/2007
Člen 5 – odstavek 2 – pododstavek 1 a (novo)
(3a)   v členu 5(2) se za točko (c) dodata naslednja pododstavka:
„Proizvajalci, ki zaprosijo za EU-homologacijo za vozilo, ki uporablja osnovno strategijo za uravnavanje emisij (BES), pomožno strategijo za uravnavanje emisij (AES) ali odklopno napravo, kot so opredeljene s to uredbo ali Uredbo (EU) 2016/646, homologacijskemu organu predložijo vse podatke, vključno s tehničnimi utemeljitvami, ki jih lahko upravičeno zahteva homologacijski organ, da bi z njihovo pomočjo določil, ali je BES ali AES odklopna naprava in ali se uporablja odstopanje od prepovedi uporabe odklopnih naprav iz tega člena.
Homologacijski organ ne podeli EU-homologacije, dokler ne dokonča svoje ocene in ugotovi, da tip vozila ni opremljen s prepovedano odklopno napravo v skladu s tem členom in Uredbo (ES) št. 692/2008.“
Sprememba 345
Predlog uredbe
Člen 91 – odstavek 1 – točka 6
Uredba (ES) št. 715/2007
Člen 11a – odstavek 1 – točka b a (novo)
(ba)   vrednosti porabe goriva in emisij CO2 pri dejanskih pogojih vožnje so na voljo javnosti.
Sprememba 346
Predlog uredbe
Člen 91 – odstavek 1 – točka 6 a (novo)
Uredba (ES) št. 715/2007
Člen 14 a (novo)
(6a)   Vstavi se člen 14a:
„Člen 14a
Pregled
Komisija pregleda mejne vrednosti emisij iz Priloge I z namenom izboljšanja kakovosti zraka v Uniji in doseganja meja kakovosti zunanjega zraka Unije ter priporočenih vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije, po potrebi pa predloži predloge za nove tehnološko nevtralne mejne vrednosti emisij Euro7, ki do leta 2025 veljajo za vsa vozila kategorij M1 in N1, ki se dajo na trg Unije.“.
Sprememba 319
Predlog uredbe
Priloga XII – točka 1 – drugi stolpec
Enote
Enote
1000
1500
0
0
1000
1500
0
1500
0
0
0
0
Sprememba 320
Predlog uredbe
Priloga XII – točka 2 – drugi stolpec
Enote
Enote
100
250
250
250
500 do 31. oktobra 2016
500 do 31. oktobra 2016
250 od 1. novembra 2016
250 od 1. novembra 2016
250
250
500
500
250
250
Sprememba 321
Predlog uredbe
Priloga XIII – del I – tabela

Besedilo, ki ga predlaga Komisija

Št. dela

Opis dela

Zahteva glede učinkovitosti

Preskusni postopek

Zahteva glede označevanja

Zahteve glede embalaže

1

[…]

 

 

 

 

2

 

 

 

 

 

3

 

 

 

 

 

Sprememba

Št. dela

Opis dela

Zahteva glede učinkovitosti

Preskusni postopek

Zahteva glede označevanja

Zahteve glede embalaže

1

Katalizatorji izpušnih plinov in njihove podlage

Emisije NOx

Standardi EURO

Tip in izvedenka vozila

 

2

Turbopuhala

Emisije CO2 in NOx

Standardi EURO

Tip in izvedenka vozila

 

3

Kompresijski sistemi za mešanico goriva/zraka razen turbopuhal

Emisije CO2 in NOx

Standardi EURO

Tip in izvedenka vozila

 

4

Filtri za trdne delce pri dizelskih motorjih

PM

Standardi EURO

Tip in izvedenka vozila

 

Sprememba 322
Predlog uredbe
Priloga XVIII – točka 2 – uvodni del
2.  Dostop do OBD ter informacij o popravilu in vzdrževanju vozila
(Ne zadeva slovenske različice.)
Sprememba 323
Predlog uredbe
Priloga XVIII – točka 2 – točka 2.8
2.8.  Glede vozil kategorij, ki spadajo na področje uporabe Uredbe št. 595/2009/ES, morajo biti za namene točke 2.6.2 v primeru, da proizvajalci v franšiznih omrežjih uporabljajo diagnostična in preskusna orodja v skladu s standardom ISO 22900 Modular vehicle Communication Interface – MVCI (modularni komunikacijski vmesnik za vozila) in standardom ISO 22901 Open Diagnostic Data Exchange – ODX (odprta izmenjava diagnostičnih podatkov), datoteke ODX dostopne neodvisnim izvajalcem na spletnem mestu proizvajalca.
2.8.  Za namene točke 2.6.2, kadar proizvajalci v franšiznih omrežjih uporabljajo diagnostična in preskusna orodja v skladu s standardom ISO 22900 Modular vehicle Communication Interface – MVCI (modularni komunikacijski vmesnik za vozila) in standardom ISO 22901 Open Diagnostic Data Exchange – ODX (odprta izmenjava diagnostičnih podatkov), morajo biti datoteke ODX dostopne neodvisnim izvajalcem na spletnem mestu proizvajalca.
Sprememba 324
Predlog uredbe
Priloga XVIII – točka 2 – točka 2.8 a (novo)
2.8a.   Neposreden tok podatkov o vozilu je za namene OBD, diagnostike, popravil in vzdrževanja vozila na voljo prek zaporednih vrat na standardiziranem priključku za podatkovno povezavo, kot je določeno v odstavku 6.5.1.4 iz Dodatka 1 k Prilogi XI k Pravilniku ZN št. 83 in v Oddelku 4.7.3 Priloge 9B k Pravilniku ZN št. 49.
Sprememba 325
Predlog uredbe
Priloga XVIII – točka 6 – točka 6.1 – odstavek 3
Informacije o vseh delih vozila, s katerimi je proizvajalec vozila opremil vozilo, kot je opredeljeno z identifikacijsko številko vozila in drugimi merili, kot so medosna razdalja, moč motorja, paket opreme ali možnosti, in ki jih je mogoče zamenjati z nadomestnimi deli, ki jih proizvajalec vozila nudi pooblaščenim serviserjem ali trgovcem ali tretjim osebam s sklicem na številko dela originalne opreme, se zagotovijo v zbirki podatkov, ki je prosto dostopna neodvisnim izvajalcem.
Informacije o vseh delih vozila, s katerimi je proizvajalec vozila opremil vozilo, kot je opredeljeno z identifikacijsko številko vozila in drugimi merili, kot so medosna razdalja, moč motorja, paket opreme ali možnosti, in ki jih je mogoče zamenjati z nadomestnimi deli, ki jih proizvajalec vozila nudi pooblaščenim serviserjem ali trgovcem ali tretjim osebam s sklicem na številko dela originalne opreme, se v obliki strojno berljivih naborov podatkov, ki jih je mogoče elektronsko obdelati, zagotovijo v zbirki podatkov, ki je dostopna neodvisnim izvajalcem.
Sprememba 326
Predlog uredbe
Priloga XVIII – točka 6 – točka 6.3
6.3.  Forum o dostopu do informacij o vozilih iz člena 70 določi parametre za izpolnjevanje teh zahtev v skladu z najnovejšo tehnologijo. Neodvisni izvajalec mora biti akreditiran in pooblaščen za dostop na podlagi dokumentov, ki dokazujejo, da opravlja zakonito poslovno dejavnost in ni bil obsojen za nobeno kriminalno dejavnost.
6.3.  Forum o dostopu do informacij o vozilih iz člena 70 določi parametre za izpolnjevanje teh zahtev v skladu z najnovejšo tehnologijo. Neodvisni izvajalec mora biti akreditiran in pooblaščen za dostop na podlagi dokumentov, ki dokazujejo, da opravlja zakonito poslovno dejavnost in ni bil obsojen za nobeno relevantno kriminalno dejavnost.
Sprememba 327
Predlog uredbe
Priloga XVIII – točka 6 – točka 6.4
6.4.  Pri vozilih, ki spadajo na področje uporabe Uredbe (ES) št. 595/2009, se preprogramiranje upravljalnih enot opravi v skladu z ISO 22900-2 ali SAE J2534 ali TMC RP1210B z nelastniško strojno opremo. Uporabijo se lahko tudi ethernet, serijski kabel ali vmesnik krajevnega omrežja (LAN) ter alternativni mediji, kot so zgoščenka (CD), digitalna prilagodljiva plošča (DVD) ali polprevodniška pomnilniška naprava za informacijsko-razvedrilne sisteme (npr. navigacijski sistemi, telefon), vendar če ni potrebna nobena lastniška komunikacijska programska (npr. gonilniki ali vtičniki) in strojna oprema. Za potrjevanje združljivosti aplikacij, specifičnih za proizvajalca, in komunikacijskih vmesnikov vozila (VCI), skladnih z ISO 22900-2 ali SAE J2534 ali TMC RP1210B, proizvajalec ponudi bodisi validacijo neodvisno razvitih VCI bodisi informacije ter da na voljo morebitno posebno strojno opremo, ki jo proizvajalec VCI potrebuje za samostojno izvedbo take validacije. Pogoji iz člena 67(1) se uporabljajo za pristojbine za tako validacijo ali informacije in strojno opremo.
6.4.  Preprogramiranje upravljalnih enot se opravi v skladu z ISO 22900-2 ali SAE J2534 ali TMC RP1210 z nelastniško strojno opremo.
Če se preprogramiranje ali diagnostika izvajata z uporabo diagnostike prek spletnega protokola (DoIP) v skladu z ISO 13400, je skladna z zahtevami standardov iz prvega pododstavka.
Kadar proizvajalci vozil uporabljajo dodatne lastniške komunikacijske protokole, se specifikacije zanje dajo na voljo neodvisnim izvajalcem.
Za potrjevanje združljivosti aplikacij, specifičnih za proizvajalca, in komunikacijskih vmesnikov vozila (VCI), skladnih z ISO 22900-2 ali SAE J2534 ali TMC RP1210, proizvajalec v šestih mesecih od podelitve homologacije ponudi validacijo neodvisno razvitih VCI in preskusnega okolja, vključno z informacijami o specifikacijah komunikacijskega protokola, ter da na voljo morebitno posebno strojno opremo, ki jo proizvajalec VCI potrebuje za samostojno izvedbo take validacije. Pogoji iz člena 67(1) se uporabljajo za pristojbine za tako validacijo ali informacije in strojno opremo.
Ustrezno skladnost je treba zagotoviti bodisi tako, da se podeli CEN mandat za razvoj ustreznih standardov skladnosti, bodisi z uporabo obstoječih standardov, kakršen je SAE J2534-3.
Pogoji iz člena 67(1) se uporabljajo za pristojbine za tako validacijo ali informacije in strojno opremo.
Sprememba 328
Predlog uredbe
Priloga XVIII – del 6 – točka 6.8 a (novo)
6.8a.   V primeru, ko OBD vozila ter informacije o popravilu in vzdrževanju, ki so na voljo na spletnem mestu proizvajalca, ne vsebujejo specifičnih relevantnih informacij, ki omogočajo pravilno zasnovo in proizvodnjo sistemov za naknadno vgradnjo, ki uporabljajo alternativna goriva, ima vsak zainteresirani proizvajalec sistemov za naknadno vgradnjo, ki uporabljajo alternativna goriva, možnost pridobiti informacije iz oddelkov 1, 3 in 4 opisnega lista iz Priloge I prek zahteve, ki jo naslovi neposredno na proizvajalca. Kontaktni podatki za ta namen so jasno navedeni na spletnem mestu proizvajalca, ki informacije zagotovi v 30 dneh. Obveznost zagotovitve teh informacij velja le za sisteme za naknadno vgradnjo, ki uporabljajo alternativna goriva, za katere se uporablja Pravilnik UN/ECE št. 115, ali za komponente za naknadno vgradnjo, ki uporabljajo alternativna goriva in so del sistemov, za katere se uporablja Pravilnik UN/ECE št. 115, ter le na zahtevo , v kateri so jasno navedene točne specifikacije modela vozila, za katerega se zahtevajo informacije, in v kateri je izrecno potrjeno, da se informacije zahtevajo za razvoj sistemov ali komponent za naknadno vgradnjo, ki uporabljajo alternativna goriva, za katere se uporablja Pravilnik UN/ECE št. 115.
Sprememba 329
Predlog uredbe
Priloga XVIII – točka 7 a (novo)
7a.   Proizvajalci vozil prek spletne storitve ali v obliki datoteke za prenos zagotovijo elektronski podatkovni niz, ki vsebuje vse identifikacijske številke vozil (ali zahtevano podskupino) ter pripadajoče specifikacije in konfiguracije, ki so bile prvotno vgrajene v vozilo.
Sprememba 330
Predlog uredbe
Priloga XVIII – točka 7 b (novo)
7b.   Določbe za varnost elektronskega sistema
7b.1.   Vsa vozila z računalniškim nadzorom emisij morajo biti zaščitena pred spremembami, ki jih ni odobril proizvajalec. Proizvajalec odobri spremembe, če so potrebne zaradi diagnosticiranja, servisiranja, pregleda, dodatnega opremljanja ali popravila vozila. Vse računalniške kode ali obratovalni parametri, ki jih je mogoče reprogramirati, morajo biti zaščiteni pred nedovoljenimi posegi z ravnjo zaščite iz določb standarda ISO 15031–7 z dne 15. marca 2001 (SAE J2186 iz oktobra 1996). Vsi odstranljivi kalibracijski pomnilniški čipi morajo biti zaliti, zaprti v ohišju ali zaščiteni z elektronskimi algoritmi in jih ni mogoče menjati brez uporabe posebnih orodij in postopkov. Na tak način so lahko zaščitene samo funkcije, ki so neposredno povezane s kalibracijo emisij ali preprečevanjem kraje vozila.
7b.2.   Delovnih parametrov računalniško kodiranega motorja ni mogoče spreminjati brez uporabe posebnih orodij in postopkov (npr. spajkane ali zalite računalniške komponente ali zaprta (ali spajkana) računalniška ohišja).
7b.3.   Če so na motorje s kompresijskim vžigom vgrajene mehanske črpalke za vbrizg goriva, proizvajalci sprejmejo ustrezne postopke, da nastavitve največje polnilne količine goriva ni mogoče nedovoljeno spreminjati, ko je vozilo v prometu.
7b.4.   Proizvajalci lahko pri homologacijskem organu zaprosijo za oprostitev ene od zahtev iz razdelka 8 za tista vozila, ki zaščite verjetno ne potrebujejo. Merila, ki jih homologacijski organ ocenjuje pri odločanju o oprostitvi, vključujejo zdajšnjo razpoložljivost delovnih čipov, največjo zmogljivost vozila in predvideni prodajni obseg vozila.
7b.5.   Proizvajalci, ki uporabljajo programirljive sisteme računalniških kod (npr. električni izbrisljivi programirljiv bralni pomnilnik, EEPROM), morajo preprečiti nedovoljeno reprogramiranje. Proizvajalci morajo zagotoviti boljše strategije za zaščito pred nedovoljenimi posegi in zaščito pred zapisovanjem, ki zahtevajo dostop do dislociranega računalnika pod nadzorom proizvajalca, do katerega pa morajo imeti dostop tudi neodvisni izvajalci z uporabo zaščite iz razdelka 6.2 in točke 6.4. Homologacijski organ mora odobriti metode, ki zagotavljajo ustrezno stopnjo zaščite pred nedovoljenimi posegi.
Sprememba 331
Predlog uredbe
Priloga XVIII – dodatek 2 – točka 3.1.1
3.1.1.  morebitni dodatni informacijski sistem za spremljanje protokolov, ki je potreben za izvedbo popolne diagnostike, poleg standardov iz odstavka 4.7.3 Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49, vključno z morebitnimi dodatnimi informacijami o protokolih strojne ali programske opreme, prepoznavanjem parametrov, funkcijami prenosa, zahtevah za ohranjevanje povezave („keep alive“) ali s stanji napake;
3.1.1.  morebitni dodatni informacijski sistem za spremljanje protokolov, ki je potreben za izvedbo popolne diagnostike, poleg standardov iz odstavka 4.7.3 Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49 in iz odstavka 6.5.1.4 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 83, vključno z morebitnimi dodatnimi informacijami o protokolih strojne ali programske opreme, prepoznavanjem parametrov, funkcijami prenosa, zahtevah za ohranjevanje povezave („keep alive“) ali s stanji napake;
Sprememba 332
Predlog uredbe
Priloga XVIII – dodatek 2 – točka 3.1.2
3.1.2.  podrobnosti o pridobivanju in razlagi vseh kod napak, ki niso skladne s standardi iz točke 4.7.3 Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49;
3.1.2.  podrobnosti o pridobivanju in razlagi vseh kod napak, ki niso skladne s standardi iz točke 4.7.3 Priloge 9B k Pravilniku UN/ECE št. 49 in iz odstavka 6.5.1.4 Priloge 11 k Pravilniku UN/ECE št. 83;

(1) Zadeva je bila v skladu s četrtim pododstavkom člena 59(4) Poslovnika vrnjena pristojnemu odboru v medinstitucionalna pogajanja (A8-0048/2017).


Palmovo olje in krčenje deževnih gozdov
PDF 488kWORD 69k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2017 o palmovem olju in krčenju deževnih gozdov (2016/2222(INI))
P8_TA(2017)0098A8-0066/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju ciljev Združenih narodov na področju trajnostnega razvoja za obdobje 2015–2030,

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sprejetega na 21. Konferenci pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP 21),

–  ob upoštevanju tehničnega poročila Komisije z naslovom The impact of EU consumption on deforestation (2013-063)(1) (Vpliv potrošnje v EU na krčenje gozdov (2013-063)),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. oktobra 2008 z naslovom Spopadanje z izzivi krčenja in propadanja gozdov z namenom preprečevanja podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti (COM(2008)0645),

–  ob upoštevanju amsterdamske izjave z dne 7. decembra 2015 z naslovom Towards Eliminating Deforestation from Agricultural Commodity Chains with European Countries (Odprava krčenja gozdov iz kmetijskih dobavnih verig evropskih držav), v kateri se podpira, da bi bila dobavna veriga palmovega olja do leta 2020 popolnoma trajnostna, nezakonito krčenje gozdov pa odpravljeno,

–  ob upoštevanju obljube vlad petih držav članic in podpisnic amsterdamske izjave, tj. Danske, Nemčije, Francije, Združenega kraljestva in Nizozemske, da bodo podprle sistem, s katerim bo industrija palmovega olja do leta 2020 postala popolnoma trajnostna,

–  ob upoštevanju evropske strategije za nizkoogljično mobilnost iz julija 2016 in predloga Komisije z dne 30. novembra 2016 za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (prenovitev) (COM(2016)0767),

–  ob upoštevanju študije z dne 4. oktobra 2016, ki jo je naročila in financirala Komisija, z naslovom The land use change impact of biofuels consumed in the EU: Quantification of area and greenhouse gas impacts (Vpliv uporabe biogoriv v EU na spremembe v rabi zemljišč: količinska ocena obsega in vpliva toplogrednih plinov),

–  ob upoštevanju poročila z naslovom Globiom: the basis for biofuel policy post-2020 (Globiom: osnova za politiko biogoriv po letu 2020),

–  ob upoštevanju posebnega poročila Evropskega računskega sodišča št. 18/2016 o sistemu EU za certificiranje trajnostnih biogoriv,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti,

–  ob upoštevanju Konvencije o mednarodni trgovini z ogroženimi prostoživečimi živalskimi in rastlinskimi vrstami (CITES),

–  ob upoštevanju Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe, h Konvenciji o biološki raznovrstnosti, ki je bil sprejet 29. oktobra 2010 v Nagoji na Japonskem, veljati pa je začel 12. oktobra 2014,

–  ob upoštevanju strategije EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 in z njo povezanim vmesnim pregledom(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 2. februarja 2016 o vmesnem pregledu strategije EU za biotsko raznovrstnost(3),

–  ob upoštevanju kongresa Mednarodne zveze za ohranjanje narave na Havajih leta 2016 in njegovega predloga št. 066 o blaženju vpliva širjenja industrije palmovega olja na biotsko raznovrstnost,

–  ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o pravicah domorodnih ljudstev (UNDRIP),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane in mnenj Odbora za razvoj, Odbora za mednarodno trgovino ter Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja (A8-0066/2017),

A.  ker je Evropska unija ratificirala Pariški sporazum in bi morala imeti pomembno vlogo pri doseganju ciljev na področju boja proti podnebnim spremembam ter varstva okolja in trajnostnega razvoja;

B.  ker je imela EU odločilno vlogo pri določanju ciljev trajnostnega razvoja, ki so tesno povezani s problematiko palmovega olja (cilji št. 2, 3, 6, 14, 16, 17, zlasti pa št. 12, 13 in 15);

C.  ker se je EU v okviru Agende 2030 o trajnostnem razvoju obvezala, da bo spodbujala trajnostno gospodarjenje z vsemi vrstami gozdov, zaustavila krčenje gozdov, obnovila degradirane gozdove ter bistveno povečala pogozdovanje in obnovo gozdov na svetovni ravni do leta 2020; ker se je v okviru Agende 2030 tudi obvezala, da bo zagotovila trajnostne vzorce proizvodnje in potrošnje, spodbujala podjetja, naj prevzamejo trajnostne prakse in v svoj cikel poročanja vključijo informacije o trajnosti, ter spodbujala trajnostne prakse v javnih naročilih, in sicer v skladu z nacionalnimi politikami in prednostnimi nalogami na svetovni ravni do leta 2020;

D.  ker je veliko dejavnikov, ki povzročajo krčenje gozdov po svetu, med katerimi je tudi pridelava primarnih kmetijskih proizvodov, kot so soja, govedina, koruza in palmovo olje;

E.  ker je skoraj polovica (49 %) vsega nedavnega krčenja tropskih gozdov posledica nezakonitega krčenja zaradi komercialnega kmetijstva in ker je za to uničevanje krivo čezmorsko povpraševanje po primarnih kmetijskih proizvodih, med katerimi so tudi palmovo olje, govedina, soja in lesni proizvodi; ker se ocenjuje, da se zaradi nezakonite pretvorbe tropskih gozdov za komercialno kmetijstvo vsako leto ustvari 1,47 gigatone ogljika, kar je enakovredno 25 % letnih emisij iz fosilnih goriv v EU(4);

F.  ker so bili požari leta 2015 v Indoneziji in na Borneu, ki so posledica podnebnih sprememb, sprememb v rabi zemljišč in krčenja gozdov, najhujši v zadnjih skoraj dveh desetletjih; ker je verjetno, da bodo v teh regijah izjemno sušna obdobja vse pogostejša, če ne bodo sprejeti usklajeni ukrepi za preprečevanje požarov;

G.  ker je zaradi požarov v Indoneziji in na Borneu 69 milijonov prebivalcev izpostavljeno onesnaževanju zraka, ki je škodljivo zdravju, in ker je zaradi njih prezgodaj umrlo tisoče ljudi;

H.  ker so požari v Indoneziji običajno posledica krčenja zemljišča za nasade oljne palme in druge kmetijske namene; ker je 52 % požarov v Indoneziji v letu 2015 zagorelo na šotiščih, bogatih z ogljikom, tako da je ta država postala eden največjih povzročiteljev globalnega segrevanja na svetu(5);

I.  ker številne države proizvajalke nimajo natančnih kart nasadov oljne palme s koncesijo in javnih zemljiških knjig in ker je zato težko ugotoviti, kdo je odgovoren za gozdne požare;

J.  ker je EU v okviru newyorške deklaracije pristala, da bo pomagala pri doseganju cilja zasebnega sektorja glede odprave krčenja gozdov zaradi pridelave primarnih kmetijskih proizvodov, kot so palmovo olje, soja, papir in izdelki iz govejega mesa, najkasneje do leta 2020 in da bo pri tem upoštevala, da imajo številna podjetja še ambicioznejše cilje;

K.  ker se je EU leta 2008 zavezala, da bo do leta 2020 zmanjšala krčenje gozdov za najmanj polovico in do leta 2030 zaustavila nadaljnjo izgubo gozdnih površin po svetu;

L.  ker so dragoceni tropski ekosistemi, ki pokrivajo komaj 7 % zemeljske površine, pod vse hujšim pritiskom zaradi krčenja gozdov; ker zaradi ustvarjanja nasadov oljne palme prihaja do obsežnih gozdnih požarov, izsuševanja rek, erozije tal, izgubljanja podtalnice, onesnaževanja voda in splošnega izgubljanja biotske raznovrstnosti, kar povzroča izgubo številnih ekosistemskih storitev in močno vpliva na podnebje ter ohranjanje naravnih virov in globalnega okolja za sedanje in prihodnje generacije;

M.  ker ima potrošnja palmovega olja in njegovih predelanih proizvodov pomembno vlogo pri vplivanju potrošnje v EU na krčenje gozdov po svetu;

N.  ker naj bi se na splošno povpraševanje po rastlinskih oljih povečalo(6), povpraševanje po palmovem olju pa naj bi se po ocenah do leta 2050 podvojilo(7); ker je bilo od 70-ih let 20. stoletja do danes 90 % rasti pridobivanja palmovega olja osredotočene v Indoneziji in Maleziji; ker se poleg tega gojenje oljne palme širi tudi v druge azijske države, pa tudi v Afriko in Latinsko Ameriko, kjer ves čas nastajajo novi nasadi, že obstoječi pa se širijo, kar bo povzročilo dodatno okoljsko škodo; ker bi bilo potrebnih še več obdelovalnih zemljišč, če bi palmovo olje nadomestili z drugimi rastlinskimi olji;

O.  ker je obsežna uporaba palmovega olja predvsem posledica njegove nizke cene, ki jo je mogoče zagotavljati s širjenjem nasadov oljne palme na območjih izkrčenih gozdov; ker se poleg tega uporaba palmovega olja v živilski industriji sklada z vzorcem množične in netrajnostne proizvodnje in potrošnje ter je v nasprotju z uporabo in spodbujanjem sestavin in proizvodov, ki so pridobljeni ekološko ter so kakovostni in lokalni;

P.  ker se palmovo olje vse pogosteje uporablja kot biogorivo in v predelanih živilih (trenutno ga že vsebuje okoli 50 % embaliranega blaga);

Q.  ker nekatera podjetja, ki trgujejo s palmovim oljem, ne morejo z gotovostjo dokazati, da palmovo olje v njihovi dobavni verigi ni povezano s krčenjem gozdov, izgubljanjem podtalnice ali onesnaževanjem okolja in da se pri njegovem pridobivanju dosledno spoštujejo temeljne človekove pravice in ustrezni socialni standardi;

R.  ker mora Komisija v skladu s sedmim okoljskim akcijskim programom izvesti presojo vplivov na okolje v globalnem kontekstu, oceniti potrošnjo hrane in drugih dobrin v Uniji in po potrebi oblikovati predloge politike, s katerimi bi obravnavali ugotovitve te presoje, ter razmisliti o oblikovanju akcijskega načrta Unije proti krčenju in degradaciji gozdov;

S.  ker namerava Komisija izvesti študije o krčenju gozdov in palmovem olju;

T.  ker niso znane skupne emisije toplogrednih plinov zaradi sprememb v rabi zemljišč, povezanih s palmovim oljem; ker je treba izboljšati znanstvene ocene na tem področju;

U.  ker v državah proizvajalkah niso na voljo zanesljivi podatki o zemljiških površinah, ki so namenjene dovoljenemu ali nedovoljenemu gojenju oljnih palm; ker to že v izhodišču ovira sprejete ukrepe za potrjevanje trajnostnega porekla palmovega olja;

V.  ker je bilo leta 2014 v EU 60 % vsega palmovega olja uvoženega za energetski sektor, pri čemer je bilo 46 % uvoženega palmovega olja uporabljenega kot gorivo v prometu (šestkrat več kot leta 2010), 15 % pa za proizvodnjo elektrike in toplote;

W.  ker se ocenjuje, da naj bi količina zemljišč, ki se na svetu pretvorijo v palmove nasade za pridobivanje biodizla, do leta 2020 znašala milijon hektarov, od tega naj bi 0,57 milijona hektarov izkrčili v pragozdovih jugovzhodne Azije(8);

X.  ker je strategija EU 2020 za biogoriva povzročila, da se je spremenila raba zemljišč na skupno 8,8 milijona hektarih površine, od tega na 2,1 milijona hektarih v jugovzhodni Aziji zaradi širjenja nasadov oljne palme, kjer so bili prej na polovici zemljišč tropski gozdovi in šotišča;

Y.  ker se s krčenjem deževnih gozdov uničujejo naravni habitati več kot polovice svetovnih živalskih vrst in več kot tretjine svetovnih rastlinskih vrst ter se ogroža njihovo preživetje; ker v deževnih gozdovih živijo nekatere najredkejše in pogosto endemične vrste na svetu, ki so uvrščene na rdeči seznam Mednarodne zveze za ohranjanje narave kot izjemno ogrožene vrste, kar pomeni, da je pri teh vrstah mogoče opaziti, oceniti, sklepati ali sumiti, da se je v zadnjih desetih letih ali razponu treh generacij populacija zmanjšala za več kot 80 %; ker bi morali biti potrošniki EU bolje seznanjeni s prizadevanji za ohranitev teh živalskih in rastlinskih vrst;

Z.  ker je več preiskav pokazalo razširjene zlorabe temeljnih človekovih pravic ob nastanku in med delovanjem palmovih nasadov v številnih državah, vključno s prisilnimi izselitvami, oboroženim nasiljem, delom otrok, služenjem zaradi zadolženosti ali diskriminacijo avtohtonih skupnosti;

AA.  ker obstajajo zelo zaskrbljujoča poročila(9), da se pri svetovnem pridobivanju palmovega olja v veliki meri kršijo temeljne človekove pravice in ustrezni socialni standardi, da je pogosto delo otrok in da je veliko sporov glede zemljišč med lokalnimi in avtohtonimi skupnostmi ter imetniki koncesij za proizvodnjo palmovega olja;

Splošne ugotovitve

1.  želi spomniti, da so trajnostno kmetijstvo, prehranska varnost in trajnostno gospodarjenje z gozdovi osrednji cilji trajnostnega razvoja;

2.  opozarja, da so gozdovi bistvenega pomena za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blažitev;

3.  se zaveda, da so dejavniki krčenja gozdov po svetu kompleksni, na primer krčenje zemljišč za govedo ali poljščine, zlasti za pridelavo soje za krmo za živino v EU, pa tudi nasadi za pridobivanje palmovega olja, širjenje mestnih območij ter sečnja in druge intenzivne kmetijske dejavnosti;

4.  ugotavlja, da je vzrok za 73 % svetovnega krčenja gozdov pridobivanje zemljišč za primarne kmetijske proizvode, 40 % svetovnega krčenja gozdov pa je posledica nastajanja obsežnih monokulturnih nasadov za pridobivanje palmovega olja(10);

5.  se zaveda, da izkoriščanje palmovega olja ni edini razlog za krčenje gozdov, ta problem namreč povečujejo tudi širjenje nezakonite sečnje in demografski pritiski;

6.  opaža, da imajo druga rastlinska olja, pridobljena iz soje, oljne repice in drugih kultur, veliko večji okoljski odtis in zahtevajo veliko bolj ekstenzivno rabo zemljišč kot palmovo olje; opozarja, da se pri drugih oljnicah običajno intenzivneje uporabljajo pesticidi in gnojila;

7.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je svetovna tekma za zemljišča posledica vse večjega svetovnega povpraševanja po biogorivih in surovinah, pa tudi špekulacije z zemljišči in primarnimi kmetijskimi proizvodi;

8.  želi opomniti, da je EU pomembna uvoznica proizvodov, ki izhajajo iz krčenja gozdov, kar katastrofalno vpliva na biotsko raznovrstnost;

9.  ugotavlja, da je malo manj kot četrtina (glede na vrednost) vseh primarnih kmetijskih proizvodov v mednarodni trgovini, pridobljenih z ilegalnim krčenjem gozdov, namenjena v EU, kar vključuje 27 % vse soje, 18 % vsega palmovega olja, 15 % vse govedine in 31 % vsega usnja(11);

10.  poudarja, da za učinkovit boj proti krčenju gozdov, do katerega prihaja zaradi potrošnje primarnih kmetijskih proizvodov, pri ukrepih EU ne bi bilo treba upoštevati samo pridobivanje palmovega olja, marveč vseh podobnih uvoženih kmetijskih proizvodov;

11.  opozarja, da sta Malezija in Indonezija s približno 85–90 % svetovne proizvodnje glavni proizvajalki palmovega olja, in pozdravlja dejstvo, da se je raven primarnega gozda v Maleziji od leta 1990 povečala, čeprav je še naprej zaskrbljen nad stopnjo krčenja gozdov v Indoneziji, ki znaša -0,5 % skupne izgube vsakih pet let;

12.  opozarja, da je Indonezija nedavno postala tretja največja onesnaževalka z ogljikovim dioksidom na svetu in da se sooča z upadom biotske raznovrstnosti, saj je več ogroženih prostoživečih vrst na robu izumrtja;

13.  želi spomniti, da palmovo olje predstavlja približno 40 % svetovne trgovine z vsemi rastlinskimi olji in da je EU s približno sedmimi milijoni ton letno druga največja svetovna uvoznica;

14.  je zaskrbljen, ker je približno polovica zemljišč, kjer je bil gozd nezakonito posekan, uporabljenih za pridobivanje palmovega olja za trg EU;

15.  je seznanjen, da se palmovo olje v agroživilski industriji uporablja kot sestavina in/ali nadomestilo zaradi svoje produktivnosti in kemijskih lastnosti, denimo zaradi preprostega skladiščenja, tališča in nižje cene te surovine;

16.  ugotavlja tudi, da se pogača iz palmovih jeder v EU uporablja za krmo, zlasti za redilno krmo za molznice in pitano govedo;

17.  ob tem poudarja, da so socialni, zdravstveni in okoljski standardi v EU strožji;

18.  se popolnoma zaveda, kako zelo kompleksna je problematika palmovega olja, in poudarja, da je pomembno razviti globalno rešitev, ki bo temeljila na skupni odgovornosti številnih akterjev; močno priporoča to načelo vsem v tej dobavni verigi, med drugim EU in drugim mednarodnim organizacijam, državam članicam, finančnim institucijam, vladam držav proizvajalk, avtohtonemu ljudstvu in lokalnim skupnostim, nacionalnim in mednarodnim podjetjem, ki sodelujejo pri pridobivanju, distribuciji in predelavi palmovega olja, združenju potrošnikov in nevladnim organizacijam; poleg tega je prepričan, da morajo vsi akterji obvezno sodelovati in si skupaj prizadevati za reševanje številnih resnih problemov, povezanih z netrajnostnim pridobivanjem in potrošnjo palmovega olja;

19.  poudarja skupno svetovno odgovornost glede zagotavljanja trajnostnega pridobivanja palmovega olja, pri čemer ima veliko vlogo prehrambena industrija, ki lahko zagotovi trajnostno pridobljene alternative;

20.  ugotavlja, da so se številni proizvajalci primarnih proizvodov in trgovci, trgovci na drobno in drugi posredniki v oskrbovalni verigi, vključno z evropskimi podjetji, zavezali proizvodnji in trgovini s primarnimi proizvodi brez krčenja gozdov in brez spremembe namembnosti z ogljikom bogatih šotišč, ob spoštovanju človekovih pravic, zagotavljanju preglednosti in sledljivosti, preverjanju s strani tretjih oseb ter z odgovornim upravljanjem;

21.  se zaveda, da je ohranitev deževnih gozdov in svetovne biotske raznovrstnosti izrednega pomena za prihodnost našega planeta in vsega človeštva, a poudarja, da je treba prizadevanja za ohranitev povezati z instrumenti politike razvoja podeželja, da bomo preprečili revščino in spodbujali zaposlovanje za male kmetijske skupnosti na teh področjih;

22.  meni, da morajo prizadevanja za zaustavitev krčenja gozdov zajemati krepitev lokalnih zmogljivosti, tehnološko pomoč, izmenjavo zgledov najboljše prakse med skupnostmi in podporo malim kmetom, da bi čim učinkoviteje uporabljali svoja zemljišča brez nadaljnjega krčenja gozdov; glede tega poudarja, da imajo agroekološke prakse velik potencial za povečanje ekosistemskih funkcij, in sicer z mešanim in močno raznolikim sajenjem, kmetijsko-gozdarskimi in permakulturnimi tehnikami sajenja, da kmetje ne bi bili preveč odvisni od vhodnih surovin ali monokultur;

23.  ugotavlja, da pridobivanje palmovega olja lahko pozitivno prispeva h gospodarskemu razvoju države in kmetom ponuja vzdržne ekonomske priložnosti, če se pridobiva odgovorno in trajnostno in če se uvedejo strogi pogoji za trajnostno pridobivanje;

24.  želi spomniti na obstoj različnih prostovoljnih sistemov certificiranja, na primer RSPO, ISPO in MSPO, in pozdravlja njihovo vlogo pri spodbujanju trajnostnega pridobivanja palmovega olja; vendar opozarja, da merila trajnosti pri teh standardih kritizirajo, zlasti glede ekološke in socialne celovitosti; poudarja, da obstoj različnih sistemov potrošnike bega in da bi moral biti končni cilj razvoj enotnega sistema certificiranja, ki bi izboljšal prepoznavnost trajnostnega palmovega olja med potrošniki; poziva Komisijo, naj s tem sistemom certificiranja zagotovi, da bo na trg EU vstopalo le trajnostno pridobljeno palmovo olje;

25.  želi opomniti, da se morajo tudi partnerji zunaj EU bolj zavedati svoje vloge pri reševanju problematike trajnosti in krčenja gozdov, vključno s svojimi pridelovalnimi praksami;

Priporočila

26.  poziva Komisijo, naj spoštuje mednarodne obveznosti EU, med drugim tiste, ki izhajajo iz konference o podnebnih spremembah (COP 21), foruma Združenih narodov o gozdovih(12), Konvencije Združenih narodov o biološki raznovrstnosti(13), newyorške deklaracije o gozdovih in cilja trajnostnega razvoja za zaustavitev krčenja gozdov do leta 2020(14);

27.  opozarja na potencial pobud, kakršna je newyorška deklaracija o gozdovih(15), s katerimi naj bi zasebnemu sektorju pomagali doseči do leta 2020 načrtovane cilje glede odprave krčenja gozdov zaradi pridelave primarnih kmetijskih proizvodov, kot so palme, soja, papir in govedina; ugotavlja, da imajo nekatera podjetja bolj ambiciozne cilje, in čeprav se je 60 % podjetij iz tega sektorja zavezalo tovrstnim pobudam, jih zmoreta le 2 % slediti svojemu palmovemu olju vse do izvora(16);

28.  je seznanjen s prizadevanji za uporabo certificiranega trajnostnega palmovega olja v sektorju proizvodnje živil in napredkom na tem področju; poziva vse industrijske panoge, ki uporabljajo palmovo olje, naj si bolj prizadevajo za uporabo certificiranega trajnostnega olja;

29.  poziva Evropsko komisijo in vse države članice EU, naj si prizadevajo vzpostaviti vseevropsko prostovoljno zavezo v tej panogi, da bi do leta 2020 uporabljali 100 % certificiranega trajnostnega palmovega olja, in sicer s podpisom amsterdamske izjave z naslovom „Eliminating Deforestation from Agricultural Commodity Chains with European Countries“ (Odprava krčenja gozdov iz kmetijskih dobavnih verig evropskih držav), in naj si prizadevajo tudi za panožno zavezo, med drugim s podpisom amsterdamske izjave z naslovom „In Support of a Fully Sustainable Palm Oil Supply Chain by 2020“ (Podpora popolnoma trajnostni dobavni verigi palmovega olja);

30.  poziva podjetja, ki se ukvarjajo s pridobivanjem palmovega olja, naj sprejmejo bangkoški sporazum o enotnem pristopu k izvajanju zavez o odpravi krčenja gozdov in naj uporabljajo pristop za varstvo zemljišč z visoko zalogo ogljika (High Carbon Stock – HCS), ki omogoča določitev ustreznih področij za plantaže palmovega olja, na primer degradiranih zemljišč z nizko vrednostjo shranjenega ogljika ali nizke naravne vrednosti;

31.  poziva EU, naj vztraja pri svojih zavezah, naj okrepi potekajoča pogajanja o prostovoljnih sporazumih o partnerstvu FLEGT in naj zagotovi, da bodo končni sporazumi obravnavali tudi les, pridobljen pri krčenju gozdov za palmove nasade; poudarja, da morajo biti ti sporazumi skladni z mednarodnim pravom in zavezami glede varstva okolja, človekovih pravic in trajnostnega razvoja ter da morajo privesti do ustreznih ukrepov za ohranjanje gozdov in ustrezno gospodarjenje z njimi, k čemur sodi tudi varstvo pravic lokalnih skupnosti in avtohtonih ljudstev; ugotavlja, da bi podoben pristop lahko uporabili za zagotavljanje odgovornih dobavnih verig za palmovo olje; predlaga, da bi politike EU za področje palmovega olja oprli na načela FLEGT za dialog z več deležniki ter da bi se spopadli z globoko zakoreninjenimi težavami v zvezi z upravljanjem v državah proizvajalkah, uporabiti pa je treba tudi podporne uvozne politike EU; meni, da bi s temi ukrepi lahko izboljšali nadzor nad industrijo palmovega olja v namembnih državah;

32.  ugotavlja, da je pomemben element sodelovanje z državami proizvajalkami, in sicer z izmenjavo informacij o trajnostnem razvoju in ekonomsko vzdržnih poslovnih praksah; podpira prizadevanja držav proizvajalk za razvoj trajnostnih praks, ki bodo pomagale izboljšati življenje in gospodarstvo v teh državah;

33.  poziva Komisijo, naj spodbuja izmenjavo zgledov najboljše prakse glede preglednosti in sodelovanja med vladami in podjetji, ki uporabljajo palmovo olje, in naj skupaj z državami članicami sodeluje s tretjimi državami pri razvoju in izvajanju nacionalnih zakonov ter glede spoštovanja običajnih zemljiških pravic skupnosti, s katerimi bodo obvarovale gozdove, gozdna ljudstva in njihovo preživljanje;

34.  poziva Komisijo, naj v okviru akcijskega načrta po prostovoljnem sporazumu za izvrševanje zakonodaje, upravljanje in trgovanje na področju gozdov (FLEGT) oceni potrebo po vzpostavitvi mehanizmov za ocenjevanje posledic spreminjanja gozdov v komercialnega kmetijska zemljišča ter naj si v tem procesu še naprej prizadeva, da bi organizacije civilne družbe, avtohtone skupnosti, kmetje in lastniki zemljišč v tem procesu imeli več besede;

35.  poziva EU, naj kot dopolnilni element prostovoljnih sporazumov o partnerstvu oblikuje zakonodajo za nadgradnjo tovrstnih sporazumov na področju palmovega olja po zgledu uredbe EU o lesu, ki bo zajela tudi podjetja in finančne institucije; se zaveda, da EU regulira dobavne verige lesa, rib in konfliktnih mineralov, ne pa še dobavnih verig primarnih kmetijskih proizvodov, ki so povezane s tveganji za gozdove; zato poziva Komisijo in države članice, naj si bolj prizadevajo za izvajanje uredbe o lesu, da bi bolje dojele njeno učinkovitost in ocenile, ali bi jo lahko uporabili kot model za nov zakonodajni akt Unije, s katerim bi v EU prepovedali prodajo netrajnostno pridobljenega palmovega olja;

36.  poziva Komisijo, naj v sodelovanju z javnim in zasebnim sektorjem začne informacijske kampanje ter potrošnike celovito seznani z okoljskimi, družbenimi in političnimi posledicami netrajnostnega pridobivanja palmovega olja; poziva jo, naj zagotovi, da bo potrošnikom s prepoznavno oznako zagotovljena informacija, da je proizvod s palmovim oljem trajnosten, in močno priporoča, naj se oznaka namesti na proizvod ali embalažo oziroma da mora biti zlahka dostopna s tehnologijo;

37.  poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z drugimi pomembnimi odjemalci palmovega olja, kot sta Kitajska in Indija, ter z državami proizvajalkami palmovega olja, da bi jih ozaveščala in da bi skušale poiskati skupne rešitve za problematiko krčenja in degradacije tropskih gozdov;

38.  z zanimanjem pričakuje študije Komisije o krčenju gozdov in palmovem olju, ki naj bi bile predstavljene takoj, ko bodo dokončane;

39.  poziva Komisijo, naj priskrbi popolne podatke o uporabi in potrošnji palmovega olja v Evropi in o uvozu v EU;

40.  poziva Komisijo, naj poglobi svoje raziskave in zbere informacije o vplivu evropske potrošnje in naložb na krčenje gozdov, socialno problematiko, ogrožene vrste in onesnaževanje okolja v tretjih državah ter naj pozove tudi trgovinske partnerje zunaj EU, da bi sledili njenemu zgledu;

41.  poziva Komisijo, naj razvije tehnologije in predstavi konkreten akcijski načrt, ki bi vključeval tudi informacijske kampanje in s katerim bi zmanjšali vpliv evropskega potrošnje in naložb na krčenje gozdov v tretjih državah;

42.  priznava pozitivni prispevek obstoječih sistemov certificiranja, a z obžalovanjem ugotavlja, da RSPO, ISPO, MPOCC in vsi drugi priznani večji sistemi certificiranja svojim članom zaenkrat dejansko ne prepovedujejo, da bi deževne pragozdove ali šotišča pretvorili v palmove nasade; zato meni, da dejansko ne prispevajo k omejevanju emisij toplogrednih plinov med zasajanjem in delovanjem nasadov, torej ne morejo preprečiti velikih gozdnih in šotnih požarov; poziva Komisijo, naj poskrbi za neodvisno revizijo in spremljanje teh sistemov certificiranja ter tako zagotovi, da bo palmovo olje, dano na trg EU, izpolnjevalo vse potrebne standarde in da bo trajnostno; ugotavlja, da vprašanja trajnosti v sektorju palmovega olja ne moremo obravnavati le s prostovoljnimi ukrepi in politikami, ampak da bi morala za podjetja, ki ga proizvajajo, potrebna zavezujoča pravila in obvezno certificiranje;

43.  poziva EU, naj uvede minimalna merila trajnosti za palmovo olje in proizvode, ki ga vsebujejo, ki vstopajo na trg EU, in tako zagotovi, da to palmovo olje:

   ne bo povzročalo degradacije ekosistemov, na primer krčenja primarnih in sekundarnih gozdov, neposrednega ali posrednega uničevanja ali degradacije šotišč ali drugih ekološko dragocenih habitatov, in ne bo povzročalo izgubljanja biotske raznovrstnosti, zlasti ogroženih živalskih in rastlinskih vrst,
   ne bo povzročalo takih sprememb v praksah gospodarjenja z zemljišči, ki bi škodovale okolju,
   ne bo povzročalo gospodarskih, družbenih ali okoljskih problemov in konfliktov, predvsem dela otrok, prisilnega dela, prilaščanja zemljišč ali izseljevanja avtohtonih skupnosti,
   bodo pri njegovem pridobivanju popolnoma spoštovane človekove in socialne pravice ter ustrezni socialni in delovni standardi, ki zagotavljajo varnost in dobro počutje delavcev,
   bo omogočalo malim pridelovalcem palmovega olja, da se vključijo v sistem certificiranja, ter zagotavljalo, da bodo prejeli pošten delež dobička;
   se bo pridobivalo na plantažah, ki se vodijo z uporabo sodobnih agroekoloških tehnik, da bi spodbudili prehod na trajnostne kmetijske prakse in tako čim bolj zmanjšali škodljive okoljske in socialne posledice;

44.  ugotavlja, da strogi standardi za odgovorno pridobivanje palmovega olja že obstajajo, na primer standardi Inovacijske skupine za palmovo olje (POIG), a jih morajo podjetja in certifikacijski sistemi (razen RSPO Next) šele sprejeti;

45.  ugotavlja, da je pomembno, da lahko vsi akterji v dobavni verige razlikujejo med trajnostno in netrajnostno pridobljenim palmovim oljem ter njegovimi ostanki in stranskimi proizvodi; opozarja, kako pomembni sta sledljivost primarnih proizvodov in preglednost v vseh členih dobavne verige;

46.  poziva EU, naj vzpostavi zavezujoč regulativni okvir, s katerim bo zagotovila sledljivost surovin skozi dobavno verigo uvoznikov kmetijskih proizvodov vse do izvora;

47.  poziva Komisijo, naj izboljša sledljivost palmovega olja, uvoženega v EU, in naj, dokler se še ne uporablja enoten sistem certificiranja, preuči možnost uporabe različnih carinskih shem, ki bi natančneje odražale dejanske stroške zaradi okoljske obremenitve; poziva Komisijo, naj razmisli tudi o uvedbi in uporabi nediskriminatorne tarifnih in netarifnih ovir na podlagi ogljičnega odtisa palmovega olja; poziva, naj se v povezavi s krčenjem gozdov uporabi načelo odgovornosti povzročitelja;

48.  poziva Komisijo, naj jasno opredeli sankcije za neskladnost, a naj ohrani trgovinske odnose s tretjimi državami;

49.  v zvezi s tem poziva Komisijo, naj začne reformirati nomenklaturo harmoniziranega sistema Svetovne carinske organizacije, tako da bo mogoče razlikovati med certificiranim trajnostnim in netrajnostnim palmovim oljem ter njunimi derivati;

50.  poziva Komisijo, naj v poglavja o trajnostnem razvoju trgovinskih sporazumov in sporazumov o razvojnem sodelovanju vključi zavezujoče obveznosti, s katerimi bi preprečili krčenje gozdov zaradi palmovega olja, zlasti pa jamstvo zoper krčenje gozdov v trgovinske sporazume z državami proizvajalkami palmovega olja, in naj poskrbi za stroge in izvršljive ukrepe, s katerimi bi v državah proizvajalkah odpravili netrajnostne gozdarske prakse;

51.  poziva Komisijo in države članice EU, naj se osredotočijo na razvoj orodij, ki bodo omogočala boljše vključevanje problematike ohranjanja v razvojno sodelovanje; meni, da bo ta pristop pomagal zagotoviti, da razvojne dejavnosti ne bodo nenamerno povzročale okoljskih problemov, marveč bodo v sinergiji z dejavnostmi ohranjanja;

52.  ugotavlja, da slaba katastrska ureditev v državah proizvajalkah močno ovira nadzor nad širjenjem palmovih nasadov in malim kmetom onemogoča dostop do nujno potrebnih posojil, s katerimi bi povečali trajnost svojih nasadov; ugotavlja, da je osnovni pogoj za učinkovito okoljsko politiko okrepitev gozdarskega upravljanja in gozdarskih zavodov na lokalni in nacionalni ravni; poziva Komisijo, naj državam proizvajalkam zagotovi tehnično in finančno pomoč, da bi okrepile svoje katastrske sisteme in izboljšale okoljsko trajnost palmovih nasadov; opozarja, da se lahko koncesije za palmovo olje spremljajo samo s kartiranjem v državah proizvajalkah, tudi z uporabo satelitske in geoprostorske tehnologije, nato pa se uvedejo namenske strategije za pogozdovanje, ponovno pogozdovanje in ustvarjanje ekoloških koridorjev; poziva Komisijo, naj države proizvajalke podpre pri uvajanju sistemov za preprečevanje požarov;

53.  podpira nedavni moratorij indonezijske vlade za šotišča, s katerim želi preprečiti širjenje nasadov na gozdnata šotišča; odobrava ustanovitev agencije za obnovo šotišč, ki naj bi pomagala obnoviti dva milijona hektarjev šotišč, ki so jih prizadeli požari;

54.  poziva Komisijo in države članice, naj se v okviru dialoga s temi državami zavzamejo, da bi zamrznili obseg območij za pridobivanje palmovega olja, tudi z moratorijem za podeljevanje novih koncesij, zato da bi zaščitili preostanek deževnih gozdov;

55.  je izredno zaskrbljen, ker je bilo pri mnogih zemljiških kupčijah kršeno načelo svobodne, predhodne in informirane privolitve lokalne skupnosti, ki jo določa konvencija št. 169 Mednarodne organizacije dela; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo, da vlagatelji s sedežem v Uniji v celoti spoštujejo mednarodne standarde o odgovornih in trajnostnih naložbah v kmetijstvu, zlasti smernice Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) in OECD za odgovorne kmetijske dobavne verige, prostovoljne smernice FAO glede lastništva zemljišč, vodilna načela OZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter smernice OECD za mednarodna podjetja; poudarja, da je treba sprejeti ukrepe za zagotovitev dostopa do pravnih sredstev za žrtve zlorab podjetij;

56.  zato poziva ustrezne organe v državah izvora, naj spoštujejo človekove pravice, tudi zemljiške pravice prebivalcev gozdov, ter naj okrepijo svoje okoljske, socialne in zdravstvene zaveze ob upoštevanju prostovoljnih smernic Organizacije OZN za prehrano in kmetijstvo glede zemljiške posesti(17);

57.  poziva EU, naj podpira mikro-, mala in družinska podjetja na podeželju ter naj spodbuja nacionalno in lokalno pravno registracijo nepremičnin ali zemljiške posesti;

58.  opozarja, da je stopnja krčenja gozdov na ozemljih avtohtonih ljudstev nizka, saj so zavarovana s tradicionalno pravico do zemljiške posesti in gospodarjenja z viri, v tem pa je velik potencial za stroškovno učinkovito zmanjševanje globalnih emisij in zagotavljanje ekosistemskih storitev; poziva, naj se mednarodna denarna sredstva za podnebne spremembe in razvoj uporabijo za zaščito zemljišč avtohtonih in lokalnih skupnosti ter za podporo avtohtonim ljudstvom in skupnostim, ki vlagajo v zaščito svojih ozemelj;

59.  opozarja, da so od gozdnih virov za preživetje še posebej odvisne revne ženske na podeželju; poudarja, da je treba v nacionalne gozdne politike in institucije vključiti vidik spola, na primer za spodbujanje enakega dostopa žensk do lastništva zemljišč in drugih virov;

60.  želi opomniti Komisijo na sporočilo o spopadanju z izzivi krčenja in propadanja gozdov z namenom preprečevanja podnebnih sprememb in izgube biotske raznovrstnosti (COM(2008)0645), kjer je poudarjen pomen celovitega pristopa h krčenju tropskih gozdov in upoštevanja vseh povzročiteljev, tudi pridobivanja palmovega olja; želi Komisijo spomniti na njene cilje v okviru pogajanj na 21. konferenci pogodbenic, da bi do leta 2030 v svetovnem merilu zaustavili izgubljanje gozdnih površin in do leta 2020 zmanjšali bruto obseg krčenja tropskih gozdov za najmanj 50 % v primerjavi s sedanjim obsegom;

61.  poziva Komisijo, naj nadaljuje pripravo akcijskega načrta EU za boj proti krčenju in degradaciji gozdov, ki bo zajemal konkretne regulativne ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da nobena dobavna veriga ali finančna transakcija, povezana z EU, ne bo povzročala krčenja ali degradacije gozdov, kar je v skladu s sedmim okoljskim akcijskim programom in akcijskim načrtom Unije za palmovo olje; poziva Komisijo, naj sprejme enotno opredelitev pojma „ne povzroča krčenja gozdov“;

62.  poziva države članice in Komisijo, naj oblikujejo tako opredelitev gozda, ki bo upoštevala biološko, socialno in kulturno raznolikost, da se prepreči prilaščanje zemljišč in uničevanje tropskih gozdov zaradi obsežnih palmovih monokultur, kar lahko ogrozi zaveze EU na področju podnebnih sprememb; poudarja, da je treba dati prednost avtohtonim vrstam, saj to varuje ekosisteme, habitate in lokalne skupnosti;

63.  poziva Komisijo, naj pripravi akcijski načrt EU za odgovorno ravnanje podjetij;

64.  vztraja, da bi morale finančne institucije zagotoviti, da bodo njihove socialne in okoljske zaščitne politike zavezujoče in povsem usklajene z mednarodnim pravom o človekovih pravicah; poziva k večji preglednosti pri financiranju zasebnih finančnih institucij in javnih finančnih organov;

65.  poziva države članice, naj uvedejo zahteve, da bo imelo trajnostno pridobljeno palmovo olje obvezno prednost v vseh nacionalnih postopkih javnega naročanja;

66.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je komercialno kmetijstvo še vedno pomemben dejavnik krčenja gozdov po svetu in da je nezakonita pretvorba gozdov za potrebe komercialnega kmetijstva vzrok za približno polovico krčenja tropskih gozdov po letu 2000, vse to pa lahko vodi tudi v navzkrižja interesov; poziva k boljšemu usklajevanju politik na področju gozdarstva, komercialnega kmetijstva, rabe zemljišč in razvoja podeželja, da bi dosegli cilje trajnostnega razvoja in zaveze glede podnebnih sprememb; poudarja, da morajo biti politike za razvoj usklajene tudi na tem področju, vključno s politiko EU o obnovljivih virih energije;

67.  opozarja na problematiko, povezano s koncentracijo zemljišč in spremembo njihove rabe, ki nastopijo zaradi monokultur, kakršni so palmovi nasadi;

68.  poziva Komisijo, naj podpre nadaljnje raziskave o posledicah sprememb v rabi zemljišč na emisije toplogrednih plinov, vključno s krčenjem gozdov in pridobivanjem energije iz bioloških virov;

69.  poziva Komisijo, naj v zgled drugim državam v zakonodaji EU opredeli pravila za obračunavanje emisij toplogrednih plinov iz mokrišč, s katerimi se gospodari, ter emisij zaradi spremembe rabe mokrišč;

70.  ve za posledice velikih monokulturnih palmovih nasadov, kjer je več škodljivcev, voda je onesnažena s kmetijskimi kemikalijami in je več erozije, vplivajo pa tudi na ponore ogljika in ekologijo v vsej regiji, saj ovirajo migracije živalskih vrst;

71.  je seznanjen, da najnovejše raziskave kažejo, da lahko kmetijsko-gozdarske polikulture, ki se uporabljajo v palmovih nasadih, koristijo tako biotski raznovrstnosti kot tudi produktivnosti ter prinesejo pozitivne socialne rezultate;

72.  poziva Komisijo, naj poskrbi za usklajenost ter okrepi sinergijo med skupno kmetijsko politiko in drugimi politikami EU ter naj zagotovi, da se bodo izvajale skladno s programi zoper krčenje gozdov v državah v razvoju, kakršen je na primer program REDD; poziva Evropsko komisijo, naj zagotovi, da reforma skupne kmetijske politike ne bo neposredno ali posredno povzročala nadaljnjega krčenja gozdov, in naj podpira cilj, da bi odpravili svetovno krčenje gozdov; nadalje poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da bodo okoljski problemi, povezani s krčenjem gozdov zaradi palmovega olja, obravnavani tudi glede na cilje, določene v strategiji EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020, ki morajo biti sestavni del zunanjega delovanja Unije na tem področju;

73.  poziva Komisijo, naj zagotovi podporo organizacijam, ki se ukvarjajo predvsem z ohranjanjem (in situ pa tudi ex situ) vseh živalskih vrst, na katere vpliva izguba habitatov zaradi krčenja gozdov za pridobivanje palmovega olja;

74.  poziva k več raziskavam trajnostne krme na ravni EU, da bi za evropsko kmetijstvo razvili alternative proizvodom iz palmovega olja.

75.  ugotavlja, da je 70 % biogoriv, porabljenih v EU, ta tudi pridelanih/proizvedenih in da je palmovega olja v uvoženem biogorivu v EU 23 % in prihaja pretežno iz Indonezije, medtem ko je vir dodatnih 6 % soja(18);

76.  opozarja, da povpraševanje po biogorivu v EU posredno vpliva na uničevanje tropskih gozdov;

77.  ugotavlja, da lahko, če upoštevamo posredne spremembe v rabi zemljišč, pridobivanje biogoriv iz poljščin v nekaterih primerih pomeni celo neto povečanje emisij toplogrednih plinov, na primer zaradi požiganja habitatov z velikimi zalogami ogljika, kot so tropski gozdovi in šotišča; je zaskrbljen, da vpliv posrednih sprememb v rabi zemljišč ni zajet v oceni prostovoljnih sistemov, ki jo je izvedla Komisija;

78.  poziva institucije EU, naj v okviru reforme direktive o obnovljivih virih energije v njen prostovoljni sistem vključijo namenske postopke preverjanja konfliktov v zvezi z zemljiškim lastništvom, prisilnim delom in delom otrok, slabimi delovnimi razmerami za kmete ter nevarnostmi za zdravje in varnost; EU še poziva, naj upošteva posledice posrednih sprememb v rabi zemljišč in v reformo direktive vključi zahteve glede družbene odgovornosti;

79.  poziva, da bi v politiko EU na področju biogoriv vključili učinkovita merila trajnosti, s katerimi bomo zaščitili zemljišča, pomembna za biotsko raznovrstnost, ter zemljišča z visoko zalogo ogljika in šotišča, poleg tega pa naj se vključijo tudi socialna merila;

80.  je seznanjen z najnovejšim poročilom Evropskega računskega sodišča(19), v katerem so analizirani aktualni sistemi certificiranja za biogoriva in kjer je bilo ugotovljeno, da manjkajo nekateri pomembni vidiki trajnosti, na primer upoštevanje posrednih učinkov povpraševanja odsotnost preverjanja, ter da ne morejo jamčiti, da certificirana biogoriva res ne povzročajo krčenja gozdov in negativnih socioekonomskih učinkov; je seznanjen s pomisleki glede preglednosti pri ocenjevanju sistemov certificiranja; poziva Komisijo, naj izboljša preglednost sistemov trajnosti, med drugim naj oblikuje seznam vidikov, ki se morajo nadzorovati, na primer z letnimi poročili in možnostjo, da se neodvisne tretje strani zaprosi za izvedbo revizije; poziva, da bi morala Komisija dobiti okrepljene pristojnosti za preverjanje in spremljanje sistemov, poročil in dejavnosti;

81.  poziva, naj se izvajajo ustrezna priporočila Sodišča, kot je določila Komisija;

82.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je 46 % vsega palmovega olja, ki se uvozi v EU, namenjenih za proizvodnjo biodizla in da je za to potrebnih približno milijon hektarjev tropske zemlje; poziva Komisijo, naj po možnosti do leta 2020 sprejme ukrepe za postopno opuščanje uporabe rastlinskih olj za biogoriva, vključno s palmovim oljem, saj to povzroča krčenje gozdov;

83.  opozarja, da bi lahko zgolj prepoved ali postopno opuščanje uporabe palmovega olja privedla do nadomeščanja z drugimi olji tropskih rastlin, ki bi se najverjetneje gojile na istih ekološko občutljivih območjih kot palmovo olje in bi utegnile še veliko slabše vplivati na biotsko raznovrstnost, rabo zemljišč in emisije toplogrednih plinov kot palmovo olje; priporoča, naj se poiščejo in spodbujajo bolj trajnostne alternative za uporabo v biogorivih, na primer evropska olja iz doma pridelane oljne repice in sončničnih semen;

84.  poziva Komisijo in države članice, naj obenem podpirajo nadaljnji razvoj biogoriv druge in tretje generacije, da se v Uniji zmanjša nevarnost posrednih sprememb v rabi zemljišč, ter naj spodbujajo prehod na napredna biogoriva v skladu z Direktivo (EU) 2015/1513 in v skladu s krožnim gospodarstvom Unije, učinkovito rabo virov ter težnjami k mobilnosti z nizkimi emisijami;

o
o   o

85.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) http://ec.europa.eu/environment/forests/pdf/1.%20Report%20analysis%20of%20impact.pdf
(2)Sporočilo Komisije z naslovom Naše življenjsko zavarovanje, naš naravni kapital: strategija EU za biotsko raznovrstnost do leta 2020 (COM(2011)0244).
(3)Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0034.
(4) Vir: Forest Trends, Consumer Goods and Deforestation: An Analysis of the Extent and Nature of Illegality in Forest Conversion for Agriculture and Timber Plantations (Potrošniške dobrine in krčenje gozdov: analiza obsega in vrste nezakonite pretvorbe gozdov za kmetijstvo in nasade gozdnega drevja) (http://www.forest-trends.org/documents/files/doc_4718.pdf).
(5) Vir: World Resources Institute (http://www.wri.org/blog/2015/10/indonesia%E2%80%99s-fire-outbreaks-producing-more-daily-emissions-entire-us-economy).
(6) http://www.fao.org/docrep/016/ap106e/ap106e.pdf (FAO, World Agriculture Towards 2030/2050 – The 2012 Revision (Svetovno kmetijstvo do leta 2030/2050 – revizija za leto 2012)).
(7) http://wwf.panda.org/what_we_do/footprint/agriculture/palm_oil/ (WWF).
(8) Vir: poročilo Globiom (https://ec.europa.eu/energy/sites/ener/files/documents/Final%20Report_GLOBIOM_publication.pdf).
(9) Na primer: Amnesty International, The Great Palm Oil Scandal (Velik škandal s palmovim oljem) (https://www.amnesty.org/en/documents/asa21/5243/2016/en/), in Rainforest Action Network, The Human Cost of Conflict Palm Oil (Človeški davek konfliktnega palmovega olja). (https://d3n8a8pro7vhmx.cloudfront.net/rainforestactionnetwork/pages/15889/attachments/original/1467043668/The_Human_Cost_of_Conflict_Palm_Oil_RAN.pdf?1467043668).
(10) The impact of EU consumption on deforestation: Comprehensive analysis of the impact of EU consumption on deforestation (Vpliv potrošnje v EU na krčenje gozdov: poglobljena analiza o vplivu potrošnje EU na krčenje gozdov), 2013, Evropska komisija, (http://ec.europa.eu/environment/forests/pdf/1.%20Report%20analysis%20of%20impact.pdf) (str. 56).
(11)Vir: FERN: Stolen Goods: The EU’s complicity in illegal tropical deforestation (Ukradeno blago: vpletenost EU v nezakonito krčenje tropskega gozda) (http://www.fern.org/sites/fern.org/files/Stolen%20Goods_EN_0.pdf).
(12) Sklepi Foruma Združenih narodov za gozdove.
(13) Konvencija Združenih narodov o biotski raznovrstnosti, cilji iz Aičija: https://www.cbd.int/sp/targets/.
(14) cilji trajnostnega razvoja, člen 15.2, cilj zaustavitve krčenja gozdov https://sustainabledevelopment.un.org/sdg15.
(15) Vrhunsko srečanje Združenih narodov o podnebju 2014
(16) http://forestdeclaration.org/wp-content/uploads/2015/09/2016-NYDF-Goal-2-Assessment-Report.pdf.
(17) Prostovoljne smernice FAO za odgovorno upravljanje zemljiške posesti, ribištva in gozdov v okviru zanesljive oskrbe s hrano na nacionalni ravni, http://www.fao.org/docrep/016/i2801e/i2801e.pdf.
(18) EUROSTAT – Supply, transformation and consumption of renewable energies (Oskrba, pretvorba in poraba energije iz obnovljivih virov); letni podatki (nrg_107a), študija Globiom The land use change impact of biofuels consumed in the EU (Vpliv sprememb v rabi zemljišč zaradi biogoriv, ki se uporabljajo v EU), 2015, in http://www.fediol.be/.
(19)Vir: Evropsko računsko sodišče: Na certificiranje biogoriv vplivajo slabosti v postopku priznanja in nadzoru sistema (http://www.eca.europa.eu/en/Pages/NewsItem.aspx?nid=7171).


Ženske in njihova vloga na podeželju
PDF 366kWORD 58k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2017 o ženskah in njihovi vlogi na podeželju (2016/2204(INI))
P8_TA(2017)0099A8-0058/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) ter člena 157 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Protokola št. 1 o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji,

–  ob upoštevanju Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju členov 21 in 23 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju pekinških izhodišč za ukrepanje,

–  ob upoštevanju Konvencije Organizacije združenih narodov o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk, sprejete leta 1979,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 79/7/EGS z dne 19. decembra 1978 o postopnem izvrševanju načela enakega obravnavanja moških in žensk v zadevah socialne varnosti(1),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. julija 2006 o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(2),

–  ob upoštevanju Direktive 2010/41/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. julija 2010 o uporabi načela enakega obravnavanja moških in žensk, ki opravljajo samostojno dejavnost, in o razveljavitvi Direktive Sveta 86/613/EGS(3),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006(4),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005(5),

–  ob upoštevanju člena 7 Uredbe (EU) št. 1305/2013 o Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2008 o položaju žensk na podeželskih območjih EU(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2011 o vlogi žensk v kmetijstvu in na podeželju(7),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. julija 2015 o pobudi za zeleno zaposlovanje: izkoriščanje potenciala zelenega gospodarstva za ustvarjanje novih delovnih mest(8),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o družinskih podjetjih v Evropi(9),

–  ob upoštevanju priporočil Odbora OZN za svetovno prehransko varnost z dne 17. oktobra 2016 v zvezi z živinorejo in svetovno prehransko varnostjo, zlasti glede enakosti spolov in krepitve vloge žensk,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2016 z naslovom Kako je mogoče s skupno kmetijsko politiko povečati ustvarjanje delovnih mest na podeželju(10),

–  ob upoštevanju člena 52 Poslovnika,

–  ob upoštevanju skupne razprave Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter Odbora za pravice žensk in enakost spolov v skladu s členom 55 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja ter mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0058/2017),

Večstranske vloge žensk na podeželju

A.  ker so se socialne in gospodarske okoliščine ter življenjski pogoji v zadnjih desetletjih bistveno spremenili in se močno razlikujejo v različnih državah članicah in znotraj njih;

B.  ker ženske znatno prispevajo h gospodarstvu na podeželju, ukrepi za diverzifikacijo in koncept večstranskosti pa kot nujna osnova za strategije trajnostnega razvoja, čeprav se na vseh področjih še ne izkoriščajo v celoti, z inovacijami in oblikovanjem novih zamisli, ki v kmetijstvo vnašajo nov zagon, ženskam ponujajo nove priložnosti;

C.  ker so ženske pogosto nosilke razvoja dodatnih dejavnosti na kmetijah ali na področjih, ki presegajo kmetijsko proizvodnjo, in tako prinašajo resnično dodano vrednost dejavnosti na podeželju;

D.  ker ženske, ki živijo na podeželju, niso homogena skupina, saj se njihov položaj, naloge, družbeni prispevek in nenazadnje njihove potrebe in interesi med državami članicami in tudi znotraj posameznih držav članic močno razlikujejo;

E.  ker so ženske dejavno vključene v kmetijske dejavnosti, podjetništvo in turizem ter imajo pomembno vlogo pri ohranjanju kulturnih in kulinaričnih tradicij na podeželju, kar lahko prispeva tudi k oblikovanju in/ali krepitvi regionalne identitete;

F.  ker je enakost med ženskami in moškimi temeljno načelo Evropske unije in njenih držav članic, spodbujanje enakosti pa eden od glavnih ciljev; ker je enakost spolov osnovna vrednota EU, priznana v Pogodbah in Listini o temeljnih pravicah, EU pa si je zadala posebno nalogo, da jo vključi v vse svoje dejavnosti; ker je vključevanje enakosti spolov pomembno orodje za upoštevanje tega načela na različnih področjih politike, ukrepov in dejanj EU z namenom spodbujati enakost moških in žensk ter zaradi boja proti diskriminaciji, da bi povečali aktivno udeležbo žensk na trgu dela ter v gospodarskih in družbenih dejavnostih; ker se lahko to orodje uporablja tudi za evropske strukturne in investicijske sklade, tudi sklad EKSRP;

G.  ker je družinsko kmetovanje v EU-28 najpogostejša oblika kmetovanja, kjer 76,5 % dela opravi lastnik kmetije ali njegovi družinski člani(11), zato je treba to obliko kmetovanja podpreti in zaščititi; ker družinsko kmetovanje spodbuja medgeneracijsko solidarnost ter družbeno in okoljsko odgovornost, s tem pa prispeva tudi k trajnostnemu razvoju podeželja;

H.  ker je zaradi vse večje urbanizacije za družbo bistveno, da je prebivalstvo na podeželju aktivno, dinamično in uspešno, še posebej na območjih z naravnimi omejitvami, saj je od tega odvisno varstvo okolja in krajine;

I.  ker je staranje prebivalstva skupaj z upadanjem kmetovalne dejavnosti ter gospodarske rasti na podeželju EU eden od poglavitnih razlogov za izseljevanje in odhajanje žensk s podeželja, kar negativno vpliva ne le na trg dela, temveč tudi na družbeno sestavo; ker se lahko ta trend zaustavi le, če bodo evropske instititucije in vlade sprejele vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da bodo njihovo delo in pravice bolj priznane, ter na podeželju zagotovile potrebne storitve, ki bodo omogočile usklajevanje družinskega in poklicnega življenja;

J.  ker je podeželski turizem, ki v okviru družinskih ter zadružnih podjetij vključuje nudenje blaga in storitev na podeželju, posel z nizko stopnjo tveganja, ustvarja delovna mesta, omogoča povezovanje osebnih obveznosti z delom ter spodbuja prebivalce, zlasti ženske, da ostanejo na podeželju;

K.  ker so posledice gospodarske krize, ki je prizadela Evropsko unijo, posebej izrazite v mnogih regijah in na podeželju; ker so posledice krize še vidne, mladi na podeželju pa se soočajo z visoko stopnjo brezposelnosti, revščine in odseljevanja, kar vpliva predvsem na ženske; ker se ženske neposredno soočajo s posledicami krize, ki jo občutijo pri upravljanju kmetij in gospodinjstev;

L.  ker je takšno stanje resen izziv za skupno kmetijsko politiko, ki bi morala zagotoviti razvoj podeželja ter obenem krepiti njegov potencial;

M.  ker je treba kot temeljno gospodarsko, okoljsko in družbeno osnovo podeželja ohraniti trajnosten in dinamičen kmetijski sektor, ki bo prispeval k razvoju podeželja, trajnostni proizvodnji hrane, biotski raznovrstnosti ter ustvarjanju novih delovnih mest;

N.  ker je treba s spodbujanjem inovacij ter z ustreznimi finančnimi sredstvi in ukrepi na ravni EU izboljšati položaj malih in družinskih kmetij kot glavnih proizvajalcev hrane in ohraniti njihove kmetijske in živinorejske dejavnosti; ker je med letoma 2005 in 2010 v Evropski uniji izginilo 2,4 milijona kmetij, večinoma malih in družinskih kmetij, zaradi česar se je na podeželju povečala brezposelnost;

O.  ker lahko spodbujanje ukrepov za diverzifikacijo ter razvoj kratkih dobavnih verig ter spodbujanje organizacij proizvajalcev prispeva k odpornosti sektorja, ki se sooča z izzivi nepoštenih trgovinskih praks in vse večje nestabilnosti trgov;

P.  ker je pomembno podpirati in spodbujati udeležbo žensk v agroživilski vrednostni verigi, saj so dejavne večinoma na področju proizvodnje in predelave;

Q.  ker so za povečanje zaposlenosti žensk na podeželju bistveni dostop do vseživljenjskega učenja, možnost potrjevanja znanj, pridobljenih v neformalnih okoljih, ter možnost prekvalifikacije in pridobivanja znanj in spretnosti, ki se uporabljajo na dinamično razvijajočem se trgu dela;

R.  ker imajo zadruge, vzajemne družbe, socialna podjetja in alternativni poslovni modeli ogromen potencial za spodbujanje trajnostne in vključujoče gospodarske rasti in za zagotavljanje ekonomske moči ženskam na podeželju in v kmetijstvu;

S.  ker je vključevanje žensk in deklet v izobraževanje in vseživljenjsko učenje, predvsem na področju znanosti, tehnologije, inženirstva in matematike, ter v podjetništvo potrebno za zagotavljanje enakosti spolov v kmetijstvu in v sektorju proizvodnje hrane ter v turizmu in drugih panogah na podeželju;

Izzivi za ženske na podeželju

T.  ker ženske predstavljajo nekoliko manj kot 50 % vsega prebivalstva v delovni dobi na podeželskih območjih EU, a le približno 45 % celotnega aktivnega prebivalstva; ker se mnoge ženske nikoli ne prijavijo kot brezposelne osebe ali nikoli niso vključene v statistične podatke o številu brezposelnih, o njih pa tudi ni točnih podatkov v zvezi z lastništvom ali zaposlenostjo v kmetijski dejavnosti;

U.  ker je bilo leta 2009 na pretežno podeželskih območjih EU zaposlenih le 61 % žensk, starih med 20 in 64 let(12); ker imajo v številnih državah članicah ženske na podeželju omejen dostop do zaposlitve, pa tudi njihove možnosti za zaposlitev v kmetijstvu so precej majhne, čeprav imajo izjemno pomembno vlogo pri razvoju podeželja ter v njegovi družbeni sestavi, saj zagotavljajo prihodek v gospodinjstvu ali izboljšujejo življenjske pogoje;

V.  ker so leta 2014 ženske ustvarile približno 35 % delovnega časa v kmetijstvu, 53,8 % dela s krajšim delovnim časom in 30,8 % dela s polnim delovnim časom, in so torej pomembno prispevale h kmetijski proizvodnji; ker je delo, ki ga na kmetiji opravijo žene kmetov in druge družinske članice, velikokrat nujno potrebno, zaradi pomanjkanja zaposlitvenega statusa, na podlagi katerega bi bilo delo žensk priznano, pa dejansko predstavlja „nevidno delo“, brez zaposlitvenega statusa pa se ženske tudi ne morejo prijaviti na zavod za zaposlovanje, kar omogoča ohranitev ugodnosti, kot so bolniški in porodniški dopust, in finančne neodvisnosti;

W.  ker v nekaterih državah članicah, denimo v Franciji, obstajajo različni pravni statusi za zakonske partnerice, ki na kmetijah opravljajo redno poklicno dejavnost (kot sodelavke, zaposlene ali upraviteljice kmetije) – s tem imajo zagotovljeno ustrezno socialno zaščito v primeru neugodnih okoliščin v zasebnem in poklicnem življenju;

X.  ker v EU v povprečju samo 30 % kmetij upravljajo ženske; ker v kmetijstvu dela veliko žensk, večina pa je prijavljena kot lastnikov zakonec – leta 2007 so ženske predstavljale 80,1 % vseh zakoncev(13);

Y.  ker je lastnik kmetije oseba, navedena na bančnih dokumentih, na dokumentih za pridobivanje pomoči, nosilec vseh pravic ter oseba, ki predstavlja kmetijo v združenjih in skupinah; ker tisti, ki niso lastniki kmetije, nimajo nobenih pravic, povezanih z omenjenim lastniškim statusom (pravic do enotnih plačil, premij za krave dojilje, pravic do zasaditve vinogradov, dohodka itd.), zaradi česar so kmetice v ranljivem in neugodnem položaju;

Z.  ker morajo biti ženske priznane kot lastnice ali solastnice, če želijo prejemati pomoč v obliki pozitivnih ukrepov za ženske, zaposlene v kmetijstvu; ker bi morala Evropska unija spodbujati lastništvo ali solastništvo žensk nad kmetijami, ki bi izboljšalo njihov položaj na trgu dela, njihove socialne ugodnosti in ekonomsko neodvisnost, s čimer bi se tudi izboljšala njihova vidnost (in priznavanje njihovega prispevka h gospodarstvu in ustvarjanju prihodka) na podeželju ter večji dostop do zemljišč;

AA.  ker je treba ženske na podeželju bolj upoštevati v evropskih, nacionalnih in regionalnih statističnih podatkih, da bodo odražali njihov položaj in vlogo;

AB.  ker bi z boljšim dostopom mladih in žensk do zemlje izboljšali generacijsko obnavljanje v kmetijstvu ter spodbudili gospodarsko rast ter družbeno blaginjo;

AC.  ker je zagotavljanje kakovostnih in cenovno dostopnih javnih in zasebnih storitev, vključno z varstvom otrok, oskrbo starejših in drugih vzdrževanih oseb, tudi invalidov, pomembno za vse prebivalce podeželja; ker so te storitve še posebej pomembne za usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zlasti za ženske, saj pogosteje skrbijo za otroke, vzdrževane in starejše družinske člane;

AD.  ker je vloga žensk na podeželju večstranska, zato bi lahko na podlagi teh storitev opravljale poklicno dejavnost ter razvijale svojo poklicno kariero, hkrati pa bi se zagotovila poštena delitev družinskih in negovalnih obveznosti;

AE.  ker so razpoložljivost prometne infrastrukture, kot so prometne povezave, dostop do hitrega širokopasovnega interneta, vključno z mobilnimi podatkovnimi storitvami in oskrbo z energijo, ter kakovostne socialne, zdravstvene in izobraževalne storitve, podlaga za izboljšanje kakovosti življenja na podeželju;

AF.  ker pokritost s širokopasovno povezavo na podeželju še vedno zaostaja za nacionalno pokritostjo v EU-28; ker je leta 2015 98,4 % podeželskih gospodinjstev imelo vsaj eno širokopasovno tehnologijo, le 27,8 % pa jih je imelo dostop do storitev naslednje generacije; ker je lahko digitalna infrastruktura, ki ni povsem razvita na vseh območjih na podeželju v EU, v veliko pomoč pri dostopu do informacij in možnosti izobraževanja, izmenjavi informacij ter izmenjavi dobre prakse med ženskami na podeželju, ter je lahko ključna za potrebno podporo za ohranitev ženske populacije na podeželju;

AG.  ker je izobraževanje temeljno orodje za spodbujanje vrednote enakosti, ki jo je treba spodbujati na vseh področjih, ne le v šolah, pač pa tudi v poklicnem usposabljanju in zlasti v usposabljanju, ki je osredotočeno na primarni sektor;

AH.  ker bo izboljšanje splošnih pogojev na podeželju zagotovilo boljši status za ženske na teh območjih;

AI.  ker ženske pomembno prispevajo k lokalnemu in podeželskemu razvoju, kar pa ni dovolj razvidno iz njihove udeležbe v pomembnih procesih sprejemanja odločitev, saj so ženske na podeželju pogosto slabo zastopane v organih odločanja, kot so kmetijske zadruge, sindikati in občinske uprave; ker je povečanje zastopanosti žensk v teh organih izjemno pomembno;

AJ.  ker se ženske na podeželju soočajo tudi z razliko med spoloma v plačah in pokojninah, ki je v nekaterih državah članicah čedalje večja; ker je zato potrebna večja pozornost na področju priprave posodobljenih statističnih podatkov o zemljiščih v lasti žensk ter o delovnih in življenjskih pogojih žensk na podeželju;

AK.  ker zaenkrat še ne obstaja tematski podprogram za ženske na podeželju, leta 2014 pa je izredno majhno število žensk uporabilo instrumente, ki so na voljo v okviru programov za razvoj podeželja; ker je bilo od 6,1 milijonov oseb, ki so se udeležile usposabljanja, le 28 % žensk; ker so ženske predstavljale 19 % prejemnikov fizičnih naložb v modernizacijo kmetij in 33 % upravičencev do ukrepov za diverzifikacijo; ker je bilo v okviru ustvarjenih novih delovnih mest na podlagi ukrepov osi 3 (diverzifikacija gospodarstva na podeželju) med dobitniki nove zaposlitve le 38 % žensk;

1.  priznava, da ženske na podeželju aktivno prispevajo h gospodarskemu razvoju, in sicer v vlogi podjetnic, vodij družinskih podjetij ter nosilk trajnostnega razvoja; meni, da je žensko podjetništvo na podeželju z družbenega, gospodarskega in ekološkega vidika pomemben steber trajnostnega razvoja, zato ga je treba spodbujati in podpirati v okviru strategij za razvoj podeželja, zlasti z ukrepi za izobraževanje in poklicno usposabljanje, spodbujanje ženskega lastništva, mrež podjetnic ter dostopa do naložb in posojil, spodbujanje njihove zastopanosti v upravnih telesih ter z ustvarjanjem priložnosti, s katerimi bi podprli mlade, samozaposlene in pogosto slabo plačane ženske ter tiste, zaposlene s krajšim delovnim časom;

2.  poziva Komisijo in države članice, naj na podeželju podpirajo uspešno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, si prizadevajo za ustvarjanje novih delovnih priložnosti in višjo kakovost življenja na podeželju ter spodbujajo ženske k uresničevanju lastnih projektov;

3.  pozdravlja podporo žensk na podeželju v obliki pobud, s poudarkom na cenjenosti v družbi ali mreženju; poudarja predvsem poglavitno vlogo žensk na malih ali družinskih kmetijah, ki so glavne družbenoekonomske celice podeželja ter zagotavljajo proizvodnjo hrane, ohranjanje tradicionalnega znanja in spretnosti, regionalne identitete ter varstvo okolja; meni, da imajo kmetovalke pomembno vlogo pri zagotavljanju nadaljnjega obstoja in obetavne prihodnosti malih in družinskih kmetijskih gospodarstev;

4.  meni, da je treba ženskam nuditi prilagojeno pomoč in podporo ob upoštevanju njihovih potreb in interesov, če naj bi izboljšali njihove zaposlitvene možnosti glede na različne vloge, poklice in okoliščine, v katerih se znajdejo na podeželju;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj podpirajo, spodbujajo in omogočajo dostop žensk na podeželju do trga dela, kar naj bo v prihodnje njihova prednostna naloga v politiki za razvoj podeželja, obenem pa naj izoblikujejo ustrezne cilje za doseganje trajnostnega plačanega dela; države članice tudi poziva, naj v svoje programe za razvoj podeželja vključijo strategije, posebej usmerjene na prispevek žensk k doseganju ciljev strategije Evropa 2020;

6.  ugotavlja, da udeležba žensk na podeželju na trgu dela zajema širok spekter delovnih mest, ki presega konvencionalno kmetijstvo, ter v zvezi s tem poudarja, da so lahko ženske na podeželju nosilke sprememb za prehod k trajnostnemu in ekološkemu kmetijstvu ter da lahko pomembno prispevajo k ustvarjanju zelenih delovnih mest;

7.  poziva države članice, naj izboljšajo namensko uporabo evropskega mikrofinančnega instrumenta Progress, uporabijo posebne ukrepe v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja za zaposlovanje žensk, spodbujajo in krepijo različne oblike delovne ureditve za ženske ter pri tem upoštevajo posebne pogoje na podeželju, zagotovijo različne vrste podbud za trajnostno in razvojno podporo zagonskih podjetij ter malih in srednjih podjetij ter uvedejo podbude za ustvarjanje novih in ohranitev obstoječih delovnih mest v kmetijstvu ter krepitev njihove privlačnosti za mlade ženske;

8.  spodbuja države članice, naj redno spremljajo položaj žensk na podeželju in naj maksimalno izkoristijo obstoječe ukrepe in posebne instrumente v okviru skupne kmetijske politike za povečanje udeležbe žensk kot upravičenk, da bi izboljšali njihov položaj;

9.  priporoča, naj Komisija pri prihodnji reformi skupne kmetijske politike ohrani in izboljša določbe o tematskih podprogramih za ženske na podeželju in jih osredotoči med drugim na projekte trženja, neposredno prodajo in promocijo proizvodov na lokalni ali regionalni ravni, saj lahko ti podprogrami prispevajo k ustvarjanju delovnih mest za ženske na podeželju;

10.  poudarja, da je enakost med spoloma osrednji cilj EU in njenih držav članic; poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bo enakost spolov vključena v vse programe, ukrepe in pobude EU, ter zato poziva k upoštevanju načela enakosti spolov v skupni kmetijski politiki in kohezijski politiki za podeželje; predlaga nove ciljno usmerjene ukrepe za spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela na podeželju v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja;

11.  upa, da se bo lahko na podlagi boljšega razumevanja položaja žensk na podeželju na srednji rok oblikovala evropska listina za kmetovalke, v kateri bo opredeljen ta koncept, neposredne in posredne oblike diskriminacije zoper ženske na podeželju ter ukrepi pozitivne diskriminacije za njihovo odpravo;

12.  spodbuja države članice, naj v povezavi z zagotavljanjem enakosti med ženskami in moškimi, ki je dolžnost in temeljni cilj EU in njenih držav članic, ter nediskriminacije ustvarjajo večjo sinergijo pri uporabi instrumentov v okviru sklada EKSRP, pobude Leader+, programa Obzorje 2020 in Evropskega socialnega sklada za ustvarjanje boljših življenjskih in delovnih pogojev na podeželju, naj si prizadevajo za posebne prilagojene ukrepe za socialno in ekonomsko vključevanje ter krepitev vloge žensk in deklet, zlasti iz ranljivih in marginaliziranih skupin, in naj širijo ozaveščenost o vseh možnostih, ki jih imajo ženske na voljo v okviru veljavne zakonodaje;

13.  poudarja, da je treba razmisliti o uvedbi posebnih ukrepov za spodbujanje usposabljanja, zaposlovanja in varstva pravic najbolj ranljivih skupin žensk s posebnimi potrebami, kot so invalidke, migrantke, vključno s sezonskimi delavkami, begunkami in pripadnicami manjšin, žrtve nasilja na podlagi spola, ženske brez izobrazbe ali z nizko stopnjo izobrazbe, matere samohranilke itd.;

14.  poudarja bistveno vlogo, ki jo imajo ženske običajno pri knjigovodstvu na družinskih kmetijah, in želi v zvezi s tem opozoriti na pomanjkanje podpore v obliki svetovanja, ko se kmetije srečujejo s finančnimi težavami;

15.  poziva države članice, naj zagotovijo polno priznavanje udeležbe žensk pri upravljanju kmetij ter naj podpirajo in spodbujajo njihov dostop do lastništva ali solastništva kmetij;

16.  poziva države članice, naj spodbujajo informacije in ukrepe za tehnično pomoč ter izmenjavo primerov dobre prakse med državami članicami za uvedbo zaposlitvenega statusa za zakonske partnerice v kmetijskem sektorju, ki pomagajo pri izvajanju dejavnosti, da bi lahko uveljavljale individualne pravice, zlasti porodniški dopust, socialno zavarovanje v primeru nesreče pri delu, dostop do usposabljanja in pokojninske pravice;

17.  poziva evropske institucije, naj spodbujajo ukrepe v okviru skupne kmetijske politike za uravnoteženo razdelitev pomoči, da bi zagotovili podporo malih kmetij;

18.  poudarja, da je treba podpirati sodelovanje žensk na podeželju pri sprejemanju odločitev na podlagi usposabljanja, s čimer bi spodbudili prisotnost žensk na področjih in v sektorjih, kjer so premalo zastopane, ter na podlagi kampanj ozaveščanja o pomenu aktivne udeležbe žensk v zadrugah v vlogi partnerk ali na vodstvenih položajih;

19.  spodbuja države članice, naj podpirajo enakost med ženskami in moškimi v različnih upravnih in predstavniških telesih, da bi spodbujale enakovredno udeležbo in moč ter večjo zastopanost žensk v delovnih skupinah za razvoj podeželja in spremljevalnih odborih ter v vseh vseh vrstah kmetijskih organizacij, združenj in javnih ustanovah, da bi proces odločanja odražal tako stališča žensk kot moških, spodbujajo pa naj tudi sodelovanje žensk in moških v lokalnih akcijskih skupinah ter pri razvoju lokalnih partnerstev v okviru programa Leader;

20.  poziva k podpori s strani ženskih organizacij in kmetijskih organizacij, ki imajo pomembno vlogo pri spodbujanju in izvajanju novih razvojnih programov in programov za diverzifikacijo;

21.  poziva države članice, naj dosledno izvajajo veljavne zakonodajne akte na področju enakega obravnavanja žensk in moških, tudi na področju socialnega varstva in starševskega dopusta; spodbuja jih, naj izboljšajo zakonodajo na področju enakosti spolov na trgu dela, ter zagotovijo socialno varstvo za moške in ženske, ki delajo na podeželju;

22.  poziva Komisijo, naj spremlja prenos veljavnih zakonodajnih aktov, da bi odpravili izzive in diskriminacijo, s katerimi se soočajo ženske, ki živijo in delajo na podeželju;

23.  poudarja, da je treba na evropski in nacionalni ravni sprejeti učinkovite ukrepe za zmanjšanje obstoječih razlik med spoloma v plačah in pokojninah; spodbuja Komisijo, države članice in ustrezne regionalne organe, naj pri oblikovanju posebnih ukrepov politike v okviru strategije EU za razvoj podeželja upoštevajo večrazsežnost razlik med spoloma v pokojninah, saj lahko k večji razliki med pokojninami prispeva več dejavnikov, na primer razlike v zaposlovanju in plači, prekinitev kariere, delo s skrajšanim delovnim časom, neformalno delo zakonskih partneric, ki pomagajo pri izvajanju dejavnosti, zasnova pokojninskih sistemov in nižji pokojninski prispevki;

24.  spodbuja države članice, naj zagotovijo dostojne pokojnine, vključno z minimalno nacionalno pokojnino, s čimer bi zlasti ženskam na podeželju omogočili, da bodo tudi po dopolnitvi upokojitvene starosti ohranile ekonomsko neodvisnost;

25.  poudarja, da mora politika EU na področju življenjskih pogojev žensk na podeželju upoštevati tudi življenjske in delovne pogoje žensk, ki so zaposlene kot sezonske kmetijske delavke, zlasti kar zadeva njihovo potrebo po socialnem varstvu, zdravstvenem zavarovanju in zdravstveni oskrbi; poudarja, da je treba delu teh žensk dodeliti čim višjo vrednost;

26.  poziva države članice, naj okrepijo vlogo socialnih partnerjev in organizacij socialnega varstva, ki skupaj z državnimi organi spremljajo spoštovanje zakonodaje na področju zaposlovanja, se borijo proti neprijavljenemu delu, nadzorujejo spoštovanje socialnih in varnostnih standardov, in s tem omogočajo splošno socialno in ekonomsko vključevanje delavk, tudi migrantk, sezonskih delavk in begunk;

27.  poziva Komisijo in nacionalne organe, naj na ravni držav članic oblikujejo zbirke podatkov in omrežja, s katerimi bodo beležili gospodarski in družbeni položaj žensk na podeželju ter njihov prispevek v družbi ter o tem obveščali javnost;

28.  zato poziva Komisijo in države članice, naj pregledajo svoje statistične načrte, da bi vanje vključili orodja za oceno celotnega prispevka žensk k ustvarjanju prihodka in gospodarstvu na podeželju, in naj optimizirajo uporabo razpoložljivih podatkov o ekonomskem in socialnem položaju žensk na podeželju, da bi sprejeli bolj prilagojene politične ukrepe;

29.  poziva k izboljšanju kazalnikov v okviru skupne kmetijske politike za redno spremljanje, zbiranje podatkov in vrednotenje, da bi lahko prepoznali vlogo žensk na podeželju in „nevidno“ delo, ki ga opravljajo;

30.  poudarja, da je treba več pozornosti nameniti pripravi posodobljenih statističnih podatkov o zemljiščih v lasti žensk;

31.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami ter lokalnimi in regionalnimi organi zagotovi ne le ustrezno informativno gradivo o možnostih podpore, ki so posebej namenjene kmetovalkam in ženskam na podeželju, pač pa tudi neomejen dostop do izobraževanja in poklicnega usposabljanja v kmetijstvu ter vseh sorodnih panogah, tudi do podiplomskega usposabljanja in specialističnih študijskih programov za podjetnike in kmetijske proizvajalce, na podlagi katerih bi ženske pridobile spretnosti za podjetniški razvoj, znanje in dostop do financiranja in mikrofinanciranja, da bi razvile in utrdile svoje poslovne dejavnosti ter se vključile v vrsto proizvodnih dejavnosti na podeželju in povečale svojo konkurenčnost v kmetijskem in podeželskem okolju, tudi na področju podeželskega turizma, ki je povezan z gospodarskimi dejavnostmi;

32.  poziva k zagotavljanju obsežnega svetovanja o poklicni in podjetniški diverzifikaciji in k sprejetju ukrepov za krepitev ekonomske vloge žensk, spodbujanje zadrug, vzajemnih družb, socialnih podjetij in alternativnih poslovnih modelov ter izboljšanje njihovega podjetniškega duha in spretnosti;

33.  želi v zvezi s tem opomniti, da imajo države članice z novim programom znanj in spretnosti, ki ga je pripravila Komisija, priložnost, da v okviru boja proti socialni izključenosti in tveganju revščine bolje opredelijo in priznajo znanja in spretnosti, pridobljene izven formalnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja;

34.  poziva k spodbujanju udeležbe žensk z visokošolsko izobrazbo s področja kmetijstva, živinoreje in gozdarstva v programih usposabljanja za razvoj dejavnosti, povezanih s kmetijskim svetovanjem in inovacijami;

35.  predlaga, naj se v posebne programe usposabljanja za kmetijske dejavnosti postopoma vključijo moduli o enakosti, pa tudi v pripravo učnega gradiva, naj se spodbujajo javne kampanje za enakost spolov na podeželju, v šolah na podeželju pa naj se posebno pozornost nameni pomenu enakosti;

36.  poudarja pomen svetovanja in podpore ženskam, da bi lahko opravljale kmetijske dejavnosti in druge inovativne dejavnosti na podeželju;

37.  poudarja, da je treba spodbujati in podpirati ženske organizacije na podeželju ter tudi spodbujati delovanje mrež, središč, zbirk podatkov in združenj kot ključne gonilne sile socialnega, gospodarskega in kulturnega razvoja, saj vzpostavljajo mreže in kanale obveščanja, usposabljanja in ustvarjanja delovnih mest, pospešujejo izmenjavo izkušenj in najboljše prakse na vseh ravneh ter krepijo zavest o socialnem in ekonomskem položaju žensk na podeželju; spodbuja podjetniške pobude, združenja, zadruge in organizacije, ki zastopajo ženske;

38.  poziva regionalne akterje, naj za izvajanje programov ozaveščanja, ki so namenjeni poudarjanju nevtralnosti glede spola v vseh poklicih ter odpravljanju trdovratnih, zelo tradicionalnih delitev nalog v kmetijstvu, črpajo sredstva iz drugega stebra;

39.  poziva države članice, naj ženskam omogočijo pravičen dostop do zemlje, zagotovijo pravice lastništva in dedovanja ter spodbujajo dostop žensk do posojila, da bi jih spodbudili k vzpostavitvi dejavnosti na podeželju ter udejstvovanju v kmetijskem sektorju; države članice tudi spodbuja, naj razpravljajo o vprašanju prilaščanja zemljišč in koncentraciji lastništva zemljišč na ravni EU;

40.  pozdravlja nove oblike kmetijskih posojil, ki so postali mogoči zaradi tesnega sodelovanja Komisije in Evropske investicijske banke, ter državam članicam priporoča, naj jih čim bolj uporabljajo;

41.  poziva države članice ter regionalne in lokalne vlade, naj zagotovijo cenovno dostopne, visokokakovostne zmogljivosti ter javne in zasebne storitve za vsakodnevno življenje na podeželju, zlasti na področju zdravja, izobraževanja ter varstva in nege; meni, da bi to pomenilo zagotavljanje storitev varstva otrok v okviru kmetijske infrastrukture, zdravstvenih storitev, izobraževalnih ustanov, ustanov za oskrbovanje starejših ter vzdrževanih oseb, storitev za nadomeščanje v primeru bolezni in nosečnosti ter kulturnih storitev;

42.  poudarja, da je treba zagotoviti nove možnosti plačanega dela, zlasti za ženske, da bi zagotovili obstoj družb na podeželju ter ustvarili pogoje za zadovoljivo usklajevanje družinskega in poklicnega življenja;

43.  poziva države članice in regionalne organe, naj uporabijo strukturne sklade in Kohezijski sklad za razširitev in izboljšanje prometne infrastrukture in za zagotovitev zanesljive oskrbe z energijo ter zanesljive širokopasovne infrastrukture in storitev na podeželju; poudarja pomen digitalnega razvoja podeželja in celostnega pristopa („digitalne vasi“);

44.  poziva Komisijo, naj prizna pomen razširitve evropske digitalne agende na podeželje, saj lahko digitalni razvoj bistveno prispeva k ustvarjanju novih delovnih mest, spodbuja k samozaposlitvi, poveča konkurenčnost in razvoj turizma ter omogoča boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja;

45.  spodbuja lokalne in nacionalne organe ter druge institucije, naj zagotavljajo temeljne človekove pravice delavcev migrantov in sezonskih delavcev ter njihovih družin, zlasti žensk in ranljivih oseb, obenem pa naj krepijo njihovo vključevanje v lokalno skupnost;

46.  opozarja na razlike v dostopu do otroškega varstva v mestih in na podeželju, pa tudi na razlike pri uresničevanju barcelonskih ciljev glede otroškega varstva;

47.  obsoja vse oblike nasilja nad ženskami in meni, da je bistvena zagotovitev pomoči žrtvam; zato poziva države članice ter regionalne in lokalne vlade, naj pošljejo jasno sporočilo glede ničelne strpnosti do nasilja nad ženskami ter naj izvajajo ukrepe in zagotavljajo storitve, prilagojene obstoječim pogojem na podeželju, da bi preprečevale nasilje nad ženskami in se borile proti njemu ter s tem žrtvam zagotovile dostop do pomoči;

48.  zato poziva države članice, regionalne in lokalne uprave, naj zagotovijo enak dostop do pomoči žrtvam nasilja nad ženskami, ki živijo na podeželju in na oddaljenih območjih, obenem pa ponovno poziva EU in njene države članice, naj čim prej ratificirajo Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima;

49.  ponovno poziva Komisijo, naj predstavi predlog direktive EU o nasilju nad ženskami;

50.  poudarja, da ima podeželje držav članic ključno vlogo v gospodarstvu in zagotavljanju prehranske varnosti v naši sodobni družbi, kjer več kot 12 milijonov kmetov pridela dovolj zdrave in varne hrane za pol milijarde potrošnikov v vsej Evropski uniji; poudarja, da je spodbujanje žensk in družin, da ostanejo na teh območjih, zelo pomembno za ohranjanje dinamičnosti podeželskih skupnosti;

51.  poziva Komisijo in države članice, naj v zvezi s tem zagotovijo trdno skupno kmetijsko politiko, ki bo imela zadostna sredstva, da bo služila evropskim kmetom in potrošnikom, spodbujala razvoj podeželja, blažila posledice podnebnih sprememb ter varovala in krepila naravno okolje ter bo obenem zagotavljala visokokakovostno in varno preskrbo s hrano in ustvarjala nova delovna mesta;

52.  ugotavlja, da se na podeželju pogosto nahaja naravna in kulturna dediščina, ki jo je treba v povezavi s trajnostnim turizmom in okoljskim izobraževanjem zaščititi in razvijati;

53.  poudarja pomen večfuncionalnosti kot pojma, ki vključuje druge ekonomske, socialne, kulturne in okoljske dejavnosti na podeželju, ki dopolnjujejo kmetijsko proizvodnjo in ustvarjajo delovna mesta, zlasti za ženske; zato spodbuja države članice, naj spodbujajo ukrepe za diverzifikacijo dejavnosti, kot so neposredna prodaja, socialne storitve, storitve nege in kmečki turizem; meni da bi bilo treba te dejavnosti oblikovati kot mrežo in poskrbeti za izmenjavo najboljših praks, saj je zanimanje za to vrsto turizma čedalje večje;

54.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) UL L 6, 10.1.1979, str. 24.
(2) UL L 204, 26.7.2006, str. 23.
(3) UL L 180, 15.7.2010, str. 1.
(4) UL L 347, 20.12.2013, str. 320.
(5) UL L 347, 20.12.2013, str. 487.
(6) UL C 66 E, 20.3.2009, str. 23.
(7) UL C 296 E, 2.10.2012, str. 13.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0264.
(9) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0290.
(10) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0427.
(11) Po podatkih iz raziskave Eurostata o strukturi kmetijskih gospodarstev.
(12) Evropska komisija (2011), Kmetijsko in razvoj podeželja. Kmetijsko-gospodarski pregled EU. Podeželska območja in strategija Evropa 2020 – Zaposlovanje. Poročilo št. 5, november 2011.
(13) Evropska komisija (2012), Kmetijsko-gospodarski pregled. Ženske v kmetijstvu in na podeželju v EU: trdo delo, neprepoznavna vloga. Poročilo št. 7, junij 2012.


Preiskava o meritvah emisij v avtomobilskem sektorju
PDF 376kWORD 63k
Priporočilo Evropskega parlamenta z dne 4. aprila 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o meritvah emisij v avtomobilskem sektorju (2016/2908(RSP))
P8_TA(2017)0100B8-0177/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 226 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije z dne 19. aprila 1995 o določbah, ki podrobneje urejajo uresničevanje preiskovalne pravice Evropskega parlamenta(1),

–  ob upoštevanju svojega Sklepa (EU) 2016/34 z dne 17. decembra 2015 o vzpostavitvi preiskovalnega odbora glede merjenja emisij v avtomobilskem sektorju ter njegovih pristojnostih, številčni sestavi in mandatu(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 715/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2007 o homologaciji motornih vozil glede na emisije iz lahkih potniških in gospodarskih vozil (Euro 5 in Euro 6) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil(3),

–  ob upoštevanju Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila(4),

–  ob upoštevanju Direktive 2008/50/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2015 o merjenju emisij v avtomobilskem sektorju(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2016 o preiskavi glede merjenja emisij v avtomobilskem sektorju (ki temelji na vmesnem poročilu A8-0246/2016)(7),

–  ob upoštevanju končnega poročila Preiskovalnega odbora Evropskega parlamenta za meritve emisij v avtomobilskem sektorju (A8-0049/2017),

–  ob upoštevanju osnutka priporočila Preiskovalnega odbora Evropskega parlamenta za meritve emisij v avtomobilskem sektorju,

–  ob upoštevanju člena 198(12) Poslovnika,

A.  ker člen 226 PDEU določa pravno podlago za to, da lahko Evropski parlament brez poseganja v pristojnost nacionalnih sodišč ali sodišča Unije ustanovi začasni preiskovalni odbor zaradi preverjanja domnevnih kršitev ali nepravilnosti pri izvajanju zakonodaje Unije, in ker je to pomemben sestavni del njegovih nadzornih pristojnosti;

B.  ker se je Parlament na podlagi predloga konference predsednikov na plenarnem zasedanju 17. decembra 2015 odločil ustanoviti preiskovalni odbor, ki bi preučil domnevno neustrezno uporabo zakonodaje Unije v zvezi z meritvami emisij v avtomobilskem sektorju in dal priporočila, ki bi bila po njegovem mnenju v tej zadevi potrebna;

C.  ker je preiskovalni odbor začel delo 2. marca 2016, svoje končno poročilo, v katerem je predstavil metodologijo in sklepe preiskave, pa je sprejel 28. februarja 2017;

D.  ker se je tržni delež osebnih vozil z dizelskim pogonom v Evropski uniji v zadnjih desetletjih tako povečal, da je v skoraj vseh državah članicah že več kot polovica novih prodanih avtomobilov dizelskih; ker je to stalno rast tržnega deleža dizelskih vozil med drugim spodbudila podnebna politika EU, saj so dizelski motorji glede izpustov CO2 boljši od bencinskih; ker v dizelskih motorjih, če odmislimo CO2, v primerjavi z bencinskimi motorji v fazi zgorevanja nastaja veliko več onesnaževal, ki so močno in neposredno škodljiva za javno zdravje, med drugim NOx, SOx in trdni delci; ker že obstajajo tehnologije za zmanjševanje teh onesnaževal, ki se uporabljajo na trgu;

E.  ker obstaja tehnologija, ki omogoča doseganje standardov Euro 6 NOx za dizelska vozila, tudi glede dejanske vožnje, ne da bi negativno vplivala na emisije CO2;

F.  ker so primeri najboljše prakse iz ZDA, ki določajo strožje standarde glede emisij tako za bencinska kot dizelska vozila in strožje politike izvrševanja, standard, h kateremu bi morala EU stremeti;

G.  ker bi moralo biti varovanje javnega zdravja in okolja skupni družbeni interes in odgovornost, pri čemer imajo pomembno vlogo vsi deležniki, vključno z avtomobilskim sektorjem;

1.  naroča svojemu predsedniku, naj stori vse potrebno za objavo končnega poročila preiskovalnega odbora v skladu s členom 198(11) Poslovnika in členom 4(2) Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ;

2.  poziva Svet in Komisijo, naj v skladu s Sklepom 95/167/ES, Euratom, ESPJ zagotovita, da bodo na podlagi sklepov preiskave in priporočil, ki iz nje izhajajo, sprejeti konkretni ukrepi;

3.  poziva Komisijo, naj v 18 mesecih od sprejetja tega priporočila, nato pa v rednih presledkih, Parlamentu predloži celovito poročilo o ukrepih, ki jih bodo Komisija in države članice sprejele glede sklepov in priporočil preiskovalnega odbora;

4.  poziva svojega predsednika, naj Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odboru za industrijo, raziskave in energetiko, Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov ter Odboru za promet in turizem naroči, naj v skladu s členom 198(13) Poslovnika spremljajo ukrepe, sprejete na podlagi sklepov in priporočil preiskovalnega odbora;

5.  poziva svojega predsednika, naj Odboru za ustavne zadeve naroči, naj ukrepa na podlagi priporočil preiskovalnega odbora glede omejitev pravice Evropskega parlamenta do preiskave;

Laboratorijski preskusi in emisije v realnih okoliščinah

6.  poziva Komisijo, naj spremeni svojo notranjo sestavo tako, da bo v skladu z načelom kolektivne odgovornosti tako odgovornost za zakonodajo o kakovosti zraka kot odgovornost za politike, ki obravnavajo vire emisij onesnaževal, vključena v delovno področje istega komisarja (in generalnega direktorata); Komisijo tudi poziva, naj poveča obseg svojih človeških in tehničnih virov, namenjenih vozilom, sistemom vozil in tehnologijam za uravnavanje emisij, Skupno raziskovalno središče (JRC) pa poziva, naj še izboljša interno strokovno znanje in izkušnje;

7.  poziva Komisijo, naj v ta namen spremeni svojo notranjo strukturo in prerazporedi odgovornosti, da bi se vse zakonodajne pristojnosti glede emisij vozil, ki jih sedaj ima generalni direktorat za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja (GD GROW), prenesle na generalni direktorat za okolje (GD ENV);

8.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo v Skupnem raziskovalnem središču na voljo ustrezni človeški viri ter strokovnjaki z znanjem in izkušnjami ter da bo imelo ustrezno raven samostojnosti, pri tem pa naj tudi poskrbi, da bo osebje z ustreznimi izkušnjami na področju tehnologije vozil in uravnavanja emisij ter preskušanja vozil ostalo v organizaciji; ugotavlja, da bi Skupno raziskovalno središče lahko imelo dodatno odgovornost za preverjanje zahtev v okviru predloga za novo uredbo o nadzoru trga in homologaciji;

9.  poziva, naj se vsi rezultati preverjanj, ki jih je opravilo Skupno raziskovalno središče, objavijo v zbirki podatkov v neanonimizirani obliki; poziva tudi Laboratorij za emisije vozil (VELA) Skupnega raziskovalnega središča, naj poroča nadzornemu svetu, ki ga sestavljajo tudi predstavniki držav članic in organizacij za varstvo okolja in zdravja;

10.  poziva sozakonodajalca, naj v okviru potekajoče revizije Uredbe (ES) št. 715/2007 zagotovita, da bodo ukrepi iz členov 5(3) in 14, ki so namenjeni dopolnitvi ali spremembi nekaterih nebistvenih delov zakonodajnega akta, sprejeti z delegiranimi akti, da bi imela Parlament in Svet ustrezen nadzor, hkrati pa bi bilo pri sprejemanju teh ukrepov manj možnosti za neupravičene zamude; odločno nasprotuje odločitvi, da se ti ukrepi sprejemajo z izvedbenimi akti;

11.  poziva k hitremu sprejetju tretjega in četrtega svežnja o emisijah pri dejanski vožnji, da bi dopolnili regulativni okvir za novi postopek homologacije; želi spomniti, da bi morali specifikacije preskusov in postopke ocenjevanja za emisije pri dejanski vožnji zelo skrbno določiti in pri tem upoštevati širok razpon voznih razmer, vključno s temperaturo, obremenitvijo motorja, hitrostjo vozila, nadmorsko višino, vrsto ceste in drugimi dejavniki, ki so v Uniji lahko prisotni pri vožnji, saj bi s preskusi le tako učinkovito zmanjšali razhajanje med emisijami, izmerjenimi v laboratoriju, in na cesti;

12.  je seznanjen s prizadevanji številnih mest v EU za razveljavitev drugega svežnja predpisov o emisijah pri dejanski vožnji, saj da z uvedbo novih, višjih mejnih vrednosti za emisije NOx Uredba Komisije spreminja bistveni element temeljnega akta in s tem krši bistveno postopkovno zahtevo, pa tudi določbe Direktive 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka, ki se nanašajo na omejitev najvišjih ravni emisij dušika dizelskih vozil;

13.  poziva Komisijo, naj leta 2017 pregleda faktor skladnosti pri preskusih za emisije NOx pri dejanski vožnji, kot je to določeno v drugem svežnju predpisov o emisijah pri dejanski vožnji; poziva Komisijo, naj faktor skladnosti nato pregleduje enkrat letno na podlagi tehnološkega razvoja, da bi ga najkasneje do leta 2021 znižali na vrednost 1;;

14.  poziva Komisijo, naj pregleda veljavno zakonodajo Unije in preveri, ali morda tudi dajanje drugih sistemov vozil ali drugih proizvodov na trg temelji na neustreznih postopkih preskušanja, kot v primeru emisij vozil ali na drugih področjih, kjer so prizadevanja za tržni nadzor podobno pomanjkljiva, in naj pripravi ustrezne zakonodajne predloge za zagotovitev izvrševanja standardov na notranjem trgu;

15.  poziva Komisijo, naj predloži predloge za uvedbo okoljskih inšpekcij na ravni EU za spremljanje skladnosti z okoljskimi standardi glede proizvodov, omejitvami emisij v zvezi z obratovalnimi dovoljenji in okoljsko zakonodajo EU na splošno;

16.  poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za izboljšanje delovanja prenosnega sistema za merjenje emisij v smislu izboljšanja natančnosti in zmanjšanja tolerance; meni, da bi morala tehnologija prenosnega sistema za merjenje emisij na področju trdih delcev upoštevati delce, manjše od 23 nanometrov, ki so najbolj nevarni za javno zdravje;

17.  meni, da je Komisija pri horizontalnih pravilih o ustanovitvi in delovanju svojih strokovnih skupin, ki jih je sprejela 30. maja 2016, dosegla napredek glede na stare predpise, na primer pri zahtevi za razumljive in popolne zapisnike sej; Komisijo poziva, naj ta pravila pregleda, da bi okrepila določbe o uravnoteženi sestavi strokovnih skupin; jo poziva tudi, naj začne (posodobljena) horizontalna pravila dosledno in takoj izvrševati ter pripravi poročilo za Evropski parlament in Svet, v katerem bo ocenila njihovo izvajanje;

18.  poziva k objavi seznamov udeležencev in zapisnikov sestankov komitoloških odborov, kot je Tehnični odbor za motorna vozila, in strokovnih skupin Komisije, kot je delovna skupina za motorna vozila ali delovna skupina za emisije lahkih motornih vozil pri dejanski vožnji;

19.  poziva države članice, naj zagotovijo več preglednosti pri dostopanju nacionalnih parlamentov do dokumentov, ki se nanašajo na sestanke tehničnega odbora za motorna vozila (TCMV);

20.  poziva Komisijo, naj bistveno spremeni obstoječe politike arhiviranja in shranjevanja informacij ter zagotovi privzeto arhiviranje sporočil, komunikacije med službami, osnutkov in neuradnih izmenjav informacij s Komisijo, državami članicami, Svetom in njihovimi predstavniki; obžaluje, da je v javnih registrih prišlo do vrzeli zaradi daleč premajhnega obsega dokumentov za arhiviranje, zaradi česar je treba pri arhiviranju dokumentov aktivno posredovati;

Odklopne naprave

21.  meni, da bo s postopkom preskušanja za emisije pri dejanski vožnji tveganje za uporabo odklopnih naprav sicer manjše, vendar morebitnega poseganja po nezakoniti praksi z njim ne bo mogoče v celoti preprečiti; zato priporoča, naj se v skladu s pristopom organov ZDA pri homologacijskih preskusih in preskusih skladnosti v prometu upošteva stopnja nepredvidljivosti, da bi preprečili izkoriščanje morebitnih preostalih zakonodajnih vrzeli in zagotovili skladnost v celotnem življenjskem ciklu vozila; v zvezi s tem pozdravlja preskusni protokol za odklopne naprave, vključen v smernice za evalvacijo pomožnih emisijskih strategij in prisotnost odklopnih naprav, ki jih je Komisija sprejela 26. januarja 2017 in ki se nanašajo na vozila, ki so že na trgu; pričakuje, da bodo nacionalni organi držav članic ta protokol hitro začeli uporabljati pri svojih dejavnostih tržnega nadzora in priporočene preskuse vozil opravljali v nepredvidljivih variacijah standardnih preskusnih pogojev, kot je temperatura okolja, vzorec hitrosti, obremenitev vozila in trajanje preskusa, kar lahko vključuje nenapovedano preskušanje;

22.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bo uradno preskušanje emisij CO2 in porabe goriva vozil še naprej omejeno na laboratorijski preskusni postopek (globalno usklajeni preskusni postopek za lahka vozila), kar pomeni, da bo uporaba odklopnih naprav še naprej mogoča in bi utegnila ostati neodkrita; poziva Komisijo in države članice, naj vzpostavijo sisteme za daljinsko spremljanje voznega parka, in sicer z uporabo opreme za daljinsko zaznavanje, nameščene ob cesti, in/ali senzorjev v vozilu, da bi preverjali okoljske značilnosti voznega parka v prometu in odkrili morebitne nezakonite prakse, ki bi lahko povzročile trajna razhajanja med značilnostmi na papirju in dejanskimi značilnostmi;

23.  poziva Komisijo, naj dodatno preuči, zakaj strožje določbe o odklopnih napravah iz zakonodaje o težkih tovornih vozilih niso bile vključene v zakonodajo o lahkih tovornih vozilih;

24.  poziva Komisijo, naj opravi notranji pregled in preveri domnevo, da ugotovitve raziskav Skupnega raziskovalnega središča in pomisleki v zvezi z morebitnim nezakonitim ravnanjem proizvajalcev, o katerih so razpravljale službe Komisije, nikoli niso bili obravnavani na višji vodstveni ravni; poziva Komisijo, naj svoje sklepe predstavi Parlamentu;

25.  meni, da bi bilo treba znotraj Komisije vzpostaviti mehanizem za poročanje, s katerim bi zagotovili, da bodo o neskladnosti, ki jo ugotovi Skupno raziskovalno središče, obveščene vse ustrezne ravni hierarhije Komisije;

26.  poziva Komisijo, naj Skupno raziskovalno središče pooblasti, da skupaj z nacionalnimi organi in neodvisnimi raziskovalnimi ustanovami naprej preiskuje sumljivo obnašanje številnih avtomobilov v zvezi z emisijami, ugotovljeno avgusta 2016;

27.  poziva države članice, naj v okviru nedavno uvedene obveznosti za proizvajalce avtomobilov, da razkrijejo svoje osnovne in pomožne strategije za uravnavanje emisij, od njih zahtevajo, naj pojasnijo morebitno nerazložljivo obnašanje emisij vozil pri preskušanju in dokažejo, ali je potrebno odstopanje iz člena 5(2) Uredbe (ES) št. 715/2007; poziva države članice, naj ugotovitve svojih preiskav in tehnične podatke o preskusih posredujejo Komisiji in Parlamentu;

28.  poziva Komisijo, naj pozorno spremlja, kako države članice izvršujejo odstopanja glede uporabe odklopnih naprav; v zvezi s tem pozdravlja metodologijo za tehnično evalvacijo pomožnih strategij za uravnavanje emisij, vključeno v smernice Komisije z dne 26. januarja 2017; Komisijo poziva tudi, naj po potrebi sproži postopke za ugotavljanje kršitev;

Homologacija in skladnost v prometu

29.  poziva, naj se v interesu potrošnikov in zaradi varstva okolja hitro sprejme predlog uredbe o homologaciji in tržnem nadzoru motornih vozil in njihovih priklopnikov (2016/0014(COD))(8), ki bo nadomestila sedanjo okvirno direktivo o homologaciji, ki naj začne veljati najkasneje leta 2020; meni, da je treba za izboljšanje sistema EU vsaj ohraniti raven ambicioznosti iz prvotnega predloga Komisije, zlasti glede uvedbe nadzora EU nad sistemom; meni tudi, da bi moral biti cilj medinstitucionalnih pogajanj o tej zadevi bolj celovit in usklajen sistem homologacije in tržnega nadzora, ki bi vključeval nadzor EU, skupne revizije in sodelovanje z nacionalnimi organi in med njimi;

30.  meni, da lahko samo strožji nadzor na ravni EU zagotovi ustrezno izvrševanje zakonodaje EU o vozilih ter učinkovito in uspešno izvajanje ustreznih dejavnosti tržnega nadzora v EU; poziva Komisijo, naj zagotovi popolno in dosledno izvajanje novega okvira za homologacijo in tržni nadzor, usklajuje delo nacionalnih homologacijskih organov in organov za nadzor trga ter rešuje spore v primeru nesoglasij;

31.  poziva k drastični okrepitvi tržnega nadzora na podlagi jasno opredeljenih pravil ter jasnejše razdelitve pristojnosti v okviru homologacijskega okvira EU, da se vzpostavi izboljšan, učinkovit in funkcionalen sistem;

32.  meni, da bi moral nadzor znotraj novega okvira EU za homologacijo vključevati ponovno preskušanje vozil, sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, ki so že dani na trg, v primernem obsegu, s čimer se preveri, da so skladni s homologacijami in veljavno zakonodajo, in sicer z uporabo širokega spektra preskusov na osnovi statistično relevantnih vzorcev ter uvedbo popravnih ukrepov, vključno z odpoklicem vozil, odvzemom homologacije in upravnimi kaznimi; meni, da so pri tej nalogi strokovno znanje in izkušnje Skupnega raziskovalnega središča bistvenega pomena;

33.  poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo prakso naključnih pregledov vozil takoj po izdelavi in v prometu, ki se izvajajo v ZDA, in na podlagi ugotovitev izboljšajo svoje dejavnosti tržnega nadzora;

34.  predlaga, da se za osebna vozila naključni preskusi v okviru tržnega nadzora, tudi na podlagi neopredeljenih testnih protokolov, opravijo na vsaj 20 % novih modelov, danih na trg Unije vsako leto, ter na reprezentativnem številu starejših modelov, da bi preverili, ali so vozila skladna z zakonodajo Unije na področju varnosti v cestnem prometu in okolja; meni, da bi bilo treba pri izbiri vozil, ki jih je treba preskusiti na ravni Unije, ukrepati glede utemeljenih pritožb in upoštevati preskušanje tretjih strani, podatke, pridobljene z daljinskim zaznavanjem, poročila o rednih tehničnih pregledih in druge informacije;

35.  poudarja, da morajo pristojni nacionalni organi sistematično zagotavljati uveljavljanje skladnosti proizvodnje in skladnosti v prometu, dodatno pa ju je treba usklajevati in nadzorovati na ravni EU; meni, da bi morala preskuse skladnosti proizvodnje in skladnosti vozil v prometu izvajati tehnična služba, ki ni hkrati pristojna za homologacijo teh vozil, in da bi bilo treba interne tehnične službe izključiti iz izvajanja preskusov emisij za namene homologacije; poziva države članice, naj enkrat za vselej pojasnijo, kateri organ je na njihovem ozemlju pristojen za nadzor trga, se prepričajo, da je ta organ seznanjen z vsemi svojimi pristojnostmi, in o tem obvestijo Komisijo; meni, da bosta tesnejše sodelovanje in izmenjava informacij med organi za nadzor trga v državah članicah in Komisijo, vključno z nacionalnimi načrti za nadzor trga, izboljšala splošno kakovost tega nadzora v EU in omogočila Komisiji, da ugotovi pomanjkljivosti v nacionalnih sistemih nadzora trga;

36.  meni, da bodo večje usklajevanje in več razprav med homologacijskimi organi in Komisijo v obliki foruma, ki mu bo predsedovala Komisija, prispevali k spodbujanju dobre prakse s ciljem zagotavljanja učinkovitega in harmoniziranega izvajanja uredbe o homologaciji in nadzoru trga;

37.  meni, da bi lahko možnost neodvisnega celovitega pregleda rezultatov homologacije, vključno s podatki iz preskusov v prostem teku, izboljšala učinkovitost okvira, in da bi morali biti ustrezni podatki dostopni zadevnim stranem;

38.  poziva k ustreznemu in neodvisnemu financiranju homologacije, nadzoru trga in dejavnosti tehničnih služb, na primer z vzpostavitvijo strukture pristojbin, s financiranjem iz nacionalnih proračunov držav članic ali s kombinacijo obeh metod; meni, da bi morali biti homologacijski organi odgovorni za preverjanje trgovinskih in gospodarskih odnosov med proizvajalci avtomobilov in dobavitelji na eni in tehničnih služb na drugi strani, da bi preprečili navzkrižja interesov;

39.  opozarja, da bi lahko za izboljšanje neodvisnosti sistema homologacije EU kot model uporabili sistem ZDA, kjer se pristojbine, ki jih plačajo proizvajalci za kritje programov za izdajo certifikatov in ugotavljanje skladnosti, posredujejo ministrstvu ZDA za finance, kongres ZDA pa nato dodeli sredstva Agenciji ZDA za varstvo okolja za izvajanje teh programov;

40.  poziva k hitremu sprejetju, izvajanju in uporabi četrtega svežnja predpisov RDE, ki ureja uporabo prenosnih sistemov za merjenje emisijza preverjanje skladnosti v prometu in za preskušanje tretjih strani; poziva Komisijo, naj Skupnemu raziskovalnemu središču v novem homologacijskem okviru podeli mandat za izvajanje preskusov emisij s prenosnim sistemom za merjenje emisij v okviru preverjanja skladnosti v prometu na evropski ravni;

41.  poziva sozakonodajalca, naj s prihodnjo uredbo o homologaciji in nadzoru trga motornih vozil po vsej EU vzpostavita omrežje za daljinsko zaznavanje po vsej EU, s katerim bi spremljali emisije voznega parka v realnih okoliščinah in ugotovili, katera vozila prekomerno onesnažujejo, da bi se osredotočili na preverjanje skladnosti v prometu in izsledili avtomobile, ki bi lahko bili nezakonito spremenjeni s strojno opremo (npr. plošče za izklop vračanja izpušnih plinov v motor (EGR), odstranitev filtra za trdne delce (DPF) ali selektivne katalitske redukcije (SCR) pri dizelskih motorjih) ali spremenjeno programsko opremo (nezakonito uravnavanje moči);

42.  poziva Komisijo, naj uporabi pooblastila iz člena 17 Direktive 2014/45/EU o rednih tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov, da bi posodobila preskusne metode za redne tehnične preglede vozil, v okviru katerih bi merili emisije NOx;

43.  meni, da bi morali homologacijski organi, organi za nadzor trga in tehnične službe opravljati svoje naloge; meni, da bi morali zato znatno in stalno krepiti svojo usposobljenost, ter v zvezi s tem poziva k uvedbi rednih in neodvisnih pregledov njihovih zmogljivosti;

44.  poziva Komisijo, naj preuči možnost uvedbe obveznosti za proizvajalce, da Komisijo obvestijo o izbrani tehnični službi, s čimer bi imela Komisija popoln pregled nad tem;

45.  poziva države članice, naj zahtevajo, da proizvajalci avtomobilov homologacijskim organom razkrijejo in utemeljijo svoje strategije za uravnavanje emisij, kot velja za težka tovorna vozila;

46.  poziva države članice, naj preučijo, ali so „standardne“ rešitve, ki jih predlaga proizvajalec za popravilo vozil, opremljenih z goljufivimi sistemi, dejansko v skladu s predpisi o emisijah, in poziva k izvajanju naključnih pregledov na popravljenih novih vozilih;

Izvrševanje in kazni

47.  poziva k strožjemu in učinkovitejšemu izvrševanju pravil glede emisij vozil v EU; predlaga, naj se brez odlašanja reformira struktura upravljanja na področju avtomobilskih emisij, ki naj se uskladi z drugimi prevoznimi sektorji;

48.  opozarja, da je namen pravil za merjenje emisij doseči boljšo kakovost zraka, ki do sedaj ni bila dosežena deloma zaradi pomanjkljivega izvrševanja zakonodaje in deloma zaradi manipulacij nekaterih proizvajalcev avtomobilov; meni, da bi morali pristojni organi upoštevati emisije avtomobilov in podatke o spremembah kakovosti zraka, da bi ocenili, ali je bil namen dosežen;

49.  predlaga vzpostavitev okvira za stalno mednarodno sodelovanje na področju emisij, da bi organom omogočili izmenjavo informacij in izvajanje skupnih nadzornih ukrepov; v EU se tovrstni ukrepi v zvezi z nekaterimi drugimi proizvodi že izvajajo;

50.  poziva Komisijo, naj uvede postopke za ugotavljanje kršitev zoper države članice, ki niso vzpostavile učinkovitega nadzora trga in nacionalnega sistema kazni za kršitve zakonodaje EU v skladu z obstoječo zakonodajo;

51.  meni, da bi morala biti Komisija v primeru ugotovljene neskladnosti vozil pooblaščena, da proizvajalcem vozil naloži učinkovite, sorazmerne in odvračilne upravne globe in ukaže popravne in korektivne ukrepe; meni, da bi morale morebitne sankcije vključevati preklic homologacije in vzpostavitev vseevropskih programov za odpoklic;

52.  meni, da bi bilo treba sredstva, pridobljena s plačilom glob, naloženih proizvajalcem avtomobilov, s postopki za ugotavljanje kršitev, sproženimi zoper države članice zaradi nespoštovanja zakonodaje EU o emisijah, in s premijami za presežne emisije za nove osebne avtomobile (proračunska postavka 711), uporabiti kot namenske prejemke za posebne projekte ali programe EU na področju kakovosti zraka in varstva okolja, prispevki iz bruto nacionalnega prihodka držav članic v proračun EU pa se zaradi tega ne bi smeli zmanjšati; poziva, naj se v ta namen v ustrezno zakonodajo Unije vključijo potrebne določbe; meni, da bi države članice lahko uporabile del sredstev, pridobljenih s plačilom glob, za povračilo škode osebam, ki so jih prizadele kršitve, in za druge podobne ukrepe v korist potrošnikov ali po potrebi za namene varstva okolja v državah članicah;

53.  poziva države članice, naj poskrbijo, da bodo predpisane kazni za proizvajalce, ki kršijo določbe Uredbe (ES) št. 715/2007, učinkovite, sorazmerne in odvračilne, ter naj o njih nemudoma seznanijo Komisijo;

54.  poziva države članice, naj glede na škandal v zvezi z goljufanjem pri emisijah uporabijo odločnejše ukrepe; poziva države članice in njihove homologacijske organe, naj preverijo informacije o osnovnih in pomožnih strategijah za uravnavanje emisij – ki jih morajo proizvajalci avtomobilov razkriti – za homologirana vozila Euro 5 in Euro 6, ki kažejo nerazložljivo obnašanje vozil v zvezi z emisijami med preskušanjem, in preverijo njihovo skladnost s smernicami Komisije za razlago določb o odklopnih napravah; poziva jih tudi, naj v primeru neskladnosti uporabijo razpoložljive sankcije, vključno z programi za obvezni odpoklic in s preklicem homologacij; poziva Komisijo, naj pri programih za odpoklic zagotovi usklajen pristop po vsej EU;

55.  poziva države članice in Komisijo, naj lastnikom vozil, ki jih je to prizadelo, pojasnijo, ali je treba vozila, vključena v postopek, popraviti ali ne, ter pravne posledice popravil, ki se nanašajo na skladnost z zakonodajo o emisijah, obveznosti v zvezi s tehničnimi pregledi vozil, obdavčitev in posledice morebitne prerazvrstitve vozila itd.;

56.  ugotavlja, da je zaradi pomanjkanja statističnih podatkov na nacionalni ravni težko zbrati informacije o kaznih v posameznih državah članicah; poziva Komisijo in države članice, naj redno zbirajo statistične podatke na tem področju;

57.  poziva države članice in Komisijo, naj okrepijo evropske izvedbene mehanizme, kot je mreža Evropske unije za izvajanje in uveljavljanje okoljskega prava (IMPEL);

Pravice potrošnikov

58.  meni, da bi morali potrošniki v EU, ki jih je prizadel škandal „Dieselgate“, prejeti ustrezno finančno nadomestilo zadevnega proizvajalca avtomobilov, in da programe za odpoklic, ki se le delno izvajajo, ne bi smeli obravnavati kot zadostno obliko nadomestila škode;

59.  zato poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog za vzpostavitev sistema kolektivnih odškodnin, da bi zagotovili harmoniziran sistem za potrošnike v EU in tako odpravili sedanji položaj, v katerem so potrošniki v večini držav članic nezaščiteni; poziva Komisijo, naj oceni trenutne sisteme znotraj in zunaj EU, da bi opredelila dobre prakse na tem področju in jih vključila v svoj zakonodajni predlog;

60.  meni, da bi bilo treba v primeru preklica homologacije vozila zaradi neskladnosti lastniku prizadetega vozila povrniti vso škodo v zvezi z nakupom tega vozila;

61.  meni, da bi morali biti potrošniki upravičeni do ustreznega nadomestila, kadar se ugotovi, da morebitna potrebna popravila in prilagoditve v okviru programa odpoklica proizvajalca negativno vplivajo na prvotno delovanje vozila (v smislu porabe goriva, učinkovitosti, trajnosti sestavnih delov, emisij itd.);

62.  poziva države članice, naj zagotovijo, da bodo potrošniki prejeli podrobne in izčrpne informacije o spremembah programov za odpoklic in vzdrževalnih pregledov, da bi izboljšali preglednost za potrošnike in zaupanje v trg avtomobilov;

63.   obžaluje dejstvo, da se evropske potrošnike obravnava slabše kot ameriške; ugotavlja tudi, da potrošniki, ki jih je to prizadelo, pogosto dobijo nejasne in nepopolne informacije o vpletenih vozilih, obveznostih popravila vozila in posledicah tega;

64.  obžaluje dejstvo, da EU nima enotnega in harmoniziranega sistema, v okviru katerega bi lahko potrošniki sprejemali skupne ukrepe za uveljavljanje svojih pravic, in ugotavlja, da v številnih državah članicah potrošniki nimajo nobene možnosti za sodelovanje pri takih ukrepih;

65.  poudarja, da morajo vozila po odpoklicu izpolnjevati pravne zahteve, določene v zakonodaji EU; poudarja tudi, da bi bilo treba poleg programov za odpoklic razmisliti tudi o drugih oblikah odškodnine; v ta namen poziva Komisijo, naj oceni veljavne predpise EU o varstvu potrošnikov in po potrebi pripravi predloge;

66.  poudarja, da je treba potrošnikom zagotoviti stvarne, natančne in zanesljive informacije o porabi goriva in emisijah onesnaževal zraka avtomobilov, da bi povečali ozaveščenost potrošnikov in jih podprli pri sprejemanju informiranih odločitev o nakupu avtomobila; poziva k reviziji direktive o označevanju vozil (1999/94/ES), pri čemer bi bilo treba upoštevati uvedbo obveznega zagotavljanja informacij o emisijah drugih onesnaževal zraka, kot so NOx in trdni delci, poleg informacij o porabi goriva in o CO2;

67.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev poštenega in ustreznega nadomestila za potrošnike, po možnosti prek mehanizmov kolektivnih tožb;

Čista vozila

68.  poziva Komisijo in pristojne organe držav članic, naj se polno posvetijo strategiji za mobilnost z nizkimi emisijami in jo izvajajo;

69.  poziva Komisijo in države članice, naj ocenijo učinkovitost obstoječih območij nizkih emisij v mestih, pri čemer naj upoštevajo, da standardi Euro za lahka motorna vozila ne odražajo emisij v realnih okoliščinah, ter naj preučijo koristi uvedbe nalepke ali standarda za izredno nizke emisije za vozila, ki ne presegajo mejnih vrednosti emisij v realnih okoliščinah;

70.  poziva Komisijo in sozakonodajalca, naj se pri svojih politikah za izboljšanje okoljske učinkovitosti avtomobilov ravnajo po bolj celostnem pristopu, da bi zagotovili napredek na področju dekarbonizacije in ciljev glede kakovosti zraka, na primer s spodbujanjem elektrifikacije ali prehoda na alternativne vrste pogona v voznem parku;

71.  poziva Komisijo, naj v ta namen pregleda direktivo o čisti energiji za promet (2014/94/EU) in pripravi osnutek uredbe o standardih CO2 za vozni park, ki bo na trgu od leta 2025 dalje, in naj vanj vključi mandat glede vozil brez emisij in vozil z izredno nizkimi emisijami, v katerem bi bilo določeno postopno povečanje deleža vozil brez emisij in vozil z izredno nizkimi emisijami v vsem voznem parku, da bi do leta 2035 postopno odpravili nove avtomobile z emisijami CO2;

72.  poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo politiko zelenih javnih naročil, tako da javni organi kupujejo vozila brez emisij in vozila z izredno nizkimi emisijami za svoj vozni park ali za programe (delne) souporabe avtomobilov;

73.  poziva Komisijo, naj pregleda mejne vrednosti emisij iz Priloge I Uredbe (ES) št. 715/2007 z namenom izboljšanja kakovosti zraka v Uniji in doseganja ravni kakovosti zunanjega zraka Unije ter priporočenih vrednosti Svetovne zdravstvene organizacije, in naj najkasneje do leta 2025 po potrebi predloži predloge za nove, tehnološko nevtralne mejne vrednosti emisij Euro 7, ki bi veljale za vsa vozila kategorij M1 in N1, dana na trg Unije;

74.  poziva Komisijo, naj razmisli o pregledu Direktive o okoljski odgovornosti (2004/35/ES), da bi vključevala okoljsko škodo, ki jo povzroča onesnaženost zraka zaradi proizvajalcev avtomobilov, ki kršijo zakonodajo EU o emisijah avtomobilov; meni, da če bi bili proizvajalci avtomobilov finančno odgovorni za okoljsko škodo, ki jo povzročijo, bi bilo moč pričakovati višjo raven preprečevanja in previdnosti;

75.  poziva Komisijo, naj skupaj z državami članicami zagotovi, da navadni delavci v avtomobilskem sektorju ne bodo prizadeti zaradi škandala z emisijami; zato bi morale države članice in proizvajalci avtomobilov usklajevati in spodbujati poklicno izobraževanje, da bi navadni delavci, katerih zaposlitev je bila prizadeta zaradi emisijskega škandala, dobili vso potrebno zaščito in možnosti za usposabljanje, da bi svoje spretnosti lahko uporabili na primer za trajnostne načine prevoza;

Pooblastila in omejitve preiskovalnega odbora

76.  poziva Svet in Komisijo, naj si prizadevata za pravočasen zaključek pogajanj o predlogu Parlamenta o uredbi Evropskega parlamenta o podrobnih določbah o uresničevanju pravice Evropskega parlamenta do preiskave in razveljavitvi Sklepa 95/167/ES, Euratom, ESPJ;

77.  meni, da je za izvajanje demokratičnega nadzora nad izvršno vejo oblasti bistvenega pomena, da ima Parlament preiskovalna pooblastila, ki ustrezajo pooblastilom nacionalnih parlamentov držav članic EU; meni, da mora biti Evropski parlament za izvajanje demokratičnega nadzora pristojen, da osebe pozove k obveznemu pričanju in zahteva predložitev dokumentov; meni, da je za uveljavljanje teh pravic potrebno, da se države članice dogovorijo za izvajanje sankcij zoper posameznike, ki se ne odzovejo na poziv ali ne predložijo dokumentov v skladu z nacionalno zakonodajo, ki ureja nacionalne parlamentarne preiskave; želi spomniti, da Parlament podpira stališče, poudarjeno v poročilu iz leta 2012 o tem vprašanju;

78.  meni, da bi bilo treba pooblastila preiskovalnih odborov Parlamenta bolje uskladiti s pooblastili nacionalnih parlamentov, zlasti da bi bili pozivi posameznikov in njihovo sodelovanje učinkoviti ter da bi lahko v primeru zavrnitve sodelovanja uporabili sankcije; poziva Komisijo in države članice, naj podprejo s tem povezane določbe v sedanjem predlogu Parlamenta;

79.  poziva Komisijo, naj čim prej spremeni kodeks ravnanja komisarjev, tako da vanj vključi določbe o odgovornosti nekdanjih komisarjev v okviru preiskave preiskovalnega odbora o oblikovanju politik in pripravi zakonodaje v času njihovega mandata;

80.  poziva Komisijo, naj v času od sprejetja sklepa o ustanovitvi preiskovalnega odbora na plenarnem zasedanju do dejanskega začetka dela odbora pripravi prvi sklop dokumentov, ki se nanašajo na njegov mandat, da bi bile informacije hitreje predložene, kar bi že od začetka olajšalo njegovo delo; v zvezi s tem meni, da bi morala Komisija pregledati in izboljšati svoja pravila o arhiviranju in posredovanju dokumentov, da bi bile prihodnje poizvedbe lažje;

81.  Komisiji predlaga, naj olajša pretok informacij in gradi na dosedanjih primerih dobre prakse, tako da vzpostavi enotno kontaktno točko za stike s preiskovalnimi odbori Parlamenta, zlasti ko preiskava zadeva več generalnih direktoratov;

82.  ugotavlja, da Komisija in Svet v več nedavnih zadevah, ki so jih obravnavali preiskovalni in posebni odbori, v nekaterih primerih nista posredovala zahtevanih dokumentov ali sta jih predložila z veliko zamudo; meni, da je treba uvesti mehanizem odgovornosti, da bi zagotovili takojšen in zajamčen prenos dokumentov, ki jih preiskovalni odbor ali posebni odbor zahteva in do katerih je upravičen, Parlamentu;

83.  poziva Komisijo, naj izboljša svoje zmogljivosti za pravočasno in dovolj kakovostno odzivanje na zahtevke preiskovalnih odborov, novinarjev in državljanov po dokumentih v skladu z ustreznimi veljavnimi pravili o dostopu; poziva Komisijo, naj te dokumente predloži v njihovi prvotni obliki in se vzdrži spreminjanja in pretvorbe formata, saj je to zamudno in bi lahko spremenilo vsebino; nadalje naroča Komisiji, naj zagotovi, da se informacije, shranjene v strojno berljivi obliki, npr. v podatkovni bazi, tudi posredujejo v strojno berljivi obliki;

84.  opozarja, da je za presojo, ali so informacije, na katere se nanaša zahteva, pomembne za delo odbora, odgovoren preiskovalni odbor; ugotavlja tudi, da o tem ne bi smel odločati prejemnik te zahteve; naroča Komisiji, naj to odgovornost ustrezno upošteva v svojih smernicah glede dostopa do zahtev za dokumente;

85.  poziva države članice, naj spoštujejo svoje pravne obveznosti do preiskovalnih odborov, ki so določene v Sklepu 95/167/ES, Euratom, ESPJ, zlasti v členu 3; glede na znatne zamude pri odgovorih jih tudi poziva, naj preiskovalne odbore podpirajo v skladu z načelom lojalnega sodelovanja iz člena 4(3) PDEU;

86.  poziva države članice, ki izvajajo nacionalne preiskave o emisijah onesnaževal iz osebnih avtomobilov, naj Komisiji in Parlamentu brez odlašanja in v celoti posredujejo podatke in ugotovitve opravljenih preiskav;

87.  meni, da bi moral biti prvi del mandata preiskovalnega odbora namenjen zbiranju in analizi pisnih dokazov pred začetkom javnih zaslišanj; meni, da bi bilo koristno uvesti prehodno obdobje od konca zaslišanj do priprave končnega poročila, da bi lahko odbor končal zbiranje in ustrezno analizo dokazov ter jih v celoti vključil v poročilo;

88.  meni, da je omejitev trajanja mandata preiskovalnih odborov na 12 mesecev arbitrarna in pogosto nezadostna; meni, da so člani preiskovalnega odbora so v najboljšem položaju, da ugotovijo, ali je preiskavo treba podaljšati in za koliko;

89.  ugotavlja, da bi bilo treba v členu 198 Poslovnika Parlamenta jasneje določiti, kdaj naj bi se začel mandat preiskovalnega odbora; predlaga, da bi bilo treba omogočiti dovolj prilagodljivosti, da bi zagotovili dovolj časa za preiskave; poziva, naj se delo preiskovalnega odbora začne šele po prejetju zahtevanih dokumentov od institucij EU;

90.  meni, da mandat prihodnjih preiskovalnih odborov ne bi smel nujno vključevati vmesnega poročila, da z njim ne bi posegali v končne sklepe preiskave;

91.  meni, da bi morali biti v prihodnosti preiskovalni odbori drugače organizirani, da bi učinkoviteje in uspešneje organizirali in izvajali svoje delo, zlasti pri javnih zaslišanjih;

92.  poudarja, da notranja upravna pravila Parlamenta temeljijo na ustaljeni praksi stalnih odborov in zato pogosto niso primerna za preiskovalne odbore, ki so ad hoc in začasne narave ter delujejo v neobičajnih okoliščinah, z natančno določenim namenom in v omejenem obdobju; zato meni, da bi z oblikovanjem omejenega niza pravil o učinkovitem delovanju preiskovalnih odborov v zvezi z izvajanjem zaslišanj in misij, na primer tako, da se zagotovi pošteno politično zastopanost, povečali učinkovitost; meni, da lahko zaradi finančnih omejitev pride do tega, da preiskovalni odbor ne more zaslišati vseh strokovnjakov, ki bi jih moral, da bi lahko opravil svojo nalogo; meni, da bi morali biti interni roki za izdajanje dovoljenj za zaslišanja in misije prožnejši;

93.  meni, da bi morali imeti preiskovalni odbori prednost pri dostopu do namenskih virov v zadevnih službah Parlamenta, da bi lahko te obravnavale zahtevke za študije, predstavitve idr. v predpisanih rokih;

94.  ugotavlja, da veljavna pravila o dostopu do tajnih in drugih zaupnih informacij, ki jih Svet, Komisija ali države članice dajo na voljo Parlamentu v okviru preiskave, ne zagotavljajo popolne pravne jasnosti, temveč se na splošno razlagajo tako, kot da akreditirani parlamentarni pomočniki ne smejo dostopati do netajnih „drugih zaupnih informacij“ in jih preučiti v varni sobi za branje; ugotavlja, da številni poslanci menijo, da to pravilo ovira učinkovito in temeljito preučitev teh dokumentov v omejenem času, ki ga imajo preiskovalni odbori na voljo, in da je bil v primeru odbora TAXE 2 (posebni odbor za davčna stališča in druge ukrepe podobne narave ali s podobnim učinkom) akreditiranim parlamentarnim pomočnikom začasno in izjemoma dovoljen dostop, kar je omogočilo celovitejšo in učinkovitejšo uporabo teh virov; zato poziva, naj se v nov medinstitucionalni sporazum uvede jasna določba, ki bo akreditiranim parlamentarnim pomočnikom v vlogi podpore za poslance omogočila dostop do dokumentov na podlagi načela potrebe po seznanitvi; poziva pristojne organe, naj pospešijo pogajanja o tej točki tako, da ne ovirajo uspešnosti in učinkovitosti prihodnjih in potekajočih parlamentarnih preiskav;

o
o   o

95.  naroči svojemu predsedniku, naj to priporočilo in končno poročilo preiskovalnega odbora posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom držav članic.

(1) UL L 113, 19.5.1995, str. 1.
(2) UL L 10, 15.1.2016, str. 13.
(3) UL L 171, 29.6.2007, str. 1.
(4) UL L 263, 9.10.2007, str. 1.
(5) UL L 152, 11.6.2008, str. 1.
(6) Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0375.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0322.
(8) Glej tudi Sprejeta besedila z dne 4.4.2017, P8_TA(2017)0097.

Pravno obvestilo