Kazalo 
Sprejeta besedila
Četrtek, 6. april 2017 - StrasbourgKončna izdaja
Rusija, aretacija Alekseja Navalnega in drugih protestnikov
 Belorusija
 Bangladeš, vključno s porokami otrok
 Veleprodajni trgi gostovanja ***I
 Tretje države, katerih državljani morajo imeti vizume ali so oproščeni te zahteve: Ukrajina ***I
 Evropska solidarnostna enota
 Ustreznost varstva, ki ga zagotavlja zasebnostni ščit EU-ZDA

Rusija, aretacija Alekseja Navalnega in drugih protestnikov
PDF 170kWORD 49k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2017 o Rusiji, aretaciji Alekseja Navalnega in drugih protestnikov (2017/2646(RSP))
P8_TA(2017)0125RC-B8-0245/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Rusiji, zlasti resolucij z dne 23. oktobra 2012(1), z dne 13. junija 2013 o pravni državi v Rusiji(2), z dne 13. marca 2014 o Rusiji: izrekanje kazni protestnikom, ki so bili udeleženi pri dogodkih na trgu Bolotnaja(3), priporočila z dne 2. aprila 2014, resolucije z dne 23. oktobra 2014 o razpustitvi nevladne organizacije Memorial (dobitnice nagrade Saharova 2009) v Rusiji(4), z dne 15. januarja 2015 o Rusiji, zlasti o zadevi Alekseja Navalnega(5), z dne 12. marca 2015 o umoru ruskega opozicijskega voditelja Borisa Nemcova in stanju demokracije v Rusiji(6) in z dne 24. novembru 2016 o zadevi Ildarja Dadina, zapornika vesti v Rusiji(7),

–  ob upoštevanju ruske ustave, zlasti člena 29, ki ščiti svobodo govora, in člena 31, ki zajema pravico do mirnega zbiranja, ter mednarodnih zavez na področju človekovih pravic, h katerim se je Rusija zavezala kot članica Sveta Evrope, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi in Organizacije združenih narodov,

–  ob upoštevanju partnerstva za modernizacijo, ki je bilo sklenjeno maja 2010 v Rostovu na Donu, in zaveze pravni državi kot temeljni osnovi modernizacije v Rusiji, ki jo je sprejelo rusko vodstvo,

–  ob upoštevanju člena 5 Splošne deklaracije o človekovih pravicah in člena 7 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki določata , da nihče ne sme biti izpostavljen mučenju ali krutemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju, in katerih pogodbenica je Ruska federacija,

–  ob upoštevanju deklaracije Organizacije združenih narodov o zagovornikih človekovih pravic, ki jo je generalna skupščina Organizacije združenih narodov sprejela dne 9. decembra 1998,

–  ob upoštevanji svoje resolucije z dne 16. marca 2017 o ukrajinskih zapornikih v Rusiji in razmerah na Krimu(8),

–  ob upoštevanju sedmega rednega poročila o Ruski federaciji, ki ga je Odbor za človekove pravice OZN obravnaval na 3136. in 3137. seji 16. in 17. marca 2015,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker se je protikorupcijskih shodov, pohodov in demonstracij dne 26. marca 2017 v več kot 80 mestih po vsej Rusiji udeležilo med 33 000 in 93 000 ljudi; ker je policija po vsej državi pridržala več kot 2000 protestnikov, od tega samo v Moskvi približno 1000; ker so pridržali opozicijskega politika Alekseja Navalnega in mi naložili denarno kazen v višini 350 ameriških dolarjev, ker je organiziral prepovedane demonstracije, in ga obsodili na 15 dni zapora; ker so to verjetni največji protesti od demonstracij proti Kremlju v letih 2011 in 2012;

B.  ker je sodba leninskega okrožnega sodišča v kraju Kirov (8. februar 2017) proti ruskemu opozicijskemu politiku Alekseju Navalnemu zaradi obtožb poneverbe poskus, da bi utišali še en neodvisen politični glas v Ruski federaciji; ker je Evropsko sodišče za človekove pravice razsodilo, da so Navalnemu v kazenskem postopku, ki je potekal leta 2013 proti njemu zaradi istih obtožb, odvzeli pravico do poštenega sojenja;

C.  ker je ruska vlada začela kazensko preiskavo proti neznanim osebam, ki po internetu pozivale k demonstracijam v Moskvi 2. aprila 2017 in k odstopu predsednika vlade Dmitrija Medvedjeva, h končanju ruskih vojaških operacij v Ukrajini in Siriji, k izpustitvi Navalnega in k plačilu odškodnin aktivistom, ki so bili pridržani med protesti v Moskvi 26. marca 2017; ker je bilo na opozicijskih protestih v Moskvi 2. aprila 2017 aretiranih najmanj 31 ljudi, nato pa so jim odvzeli prostost zaradi „kršenja javnega reda“;

D.  ker se je Rusija kot polnopravna članica Sveta Evrope ter podpisnica Splošne deklaracije o človekovih pravicah in Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju zavezala načelom demokracije in pravne države ter spoštovanju temeljnih svoboščin in človekovih pravic; ker je Evropska unija večkrat ponudila dodatno pomoč in strokovno znanje, da bi Rusiji pomagala pri posodobitvi ustavnega in pravnega reda in pri njunemu spoštovanju v skladu s standardi Sveta Evrope;

E.  ker vlada zaskrbljenost glede razvoja dogodkov v Ruski federaciji v zvezi s spoštovanjem in varstvom človekovih pravic ter spoštovanjem splošno sprejetih demokratičnih načel in načela pravne države; ker je Ruska federacija ratificirala 11 od 18 mednarodnih pogodb o človekovih pravicah;

F.  ker je bilo kazensko pravo Ruske federacije spremenjeno in je bil uveden nov člen 212(1), ki določa, da je lahko posameznik obtožen kršitve zakona o javnih zborovanjih, ne glede na dejstvo, da ta sprememba omejuje svobodo govora in združevanja;

G.  ker se je po podatkih centra za človekove pravice Memorial število političnih zapornikov v državi v zadnjih letih znatno povečalo, in sicer na skupno 102 oseb v letu 2016;

1.  obsoja policijske operacije v Ruski federaciji, s katerimi skušajo preprečiti in razgnati mirne demonstracije proti korupciji, in med katerimi prihaja do pridržanja stotin državljanov, med katerimi je tudi Aleksej Navalni, čigar organizacija je bila pobudnica demonstracij;

2.  poziva ruske oblasti, naj Alekseja Navalnega takoj izpustijo in umaknejo obtožbe proti njemu ter vsem miroljubnim protestnikom, novinarjem in aktivistom, ki so bili pridržani med protikorupcijskimi shodi v Moskvi in v številnih ruskih mestih 26. marca in 2. aprila 2017; poudarja, da so ruski organi v celoti odgovorni za varnost in dobrobit pridržanih;

3.  poudarja, da so izrečene kazni politično motivirane, ter poziva rusko sodstvo, naj dokaže svojo neodvisnost od političnega vmešavanja; poziva ruske oblasti, naj končajo nadlegovanje novinarjev, političnih nasprotnikov, političnih aktivistov in aktivistov civilne družbe, popolnoma spoštujejo mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic in zagotovijo svobodo medijev in svobodo zbiranja;

4.  je seznanjen z visoko udeležbo na vsesplošnih protikorupcijskih protestih po vsej Ruski federaciji v nedeljo, 26. marca 2017, zlasti z veliko mobilizacijo mladih, ki so protestirali proti korupciji ter vse trši avtoritarni vladavini v Rusiji; pozdravlja to zavzetost, ki daje upati na večje zanimanje za javne in politične zadeve;

5.  izraža močno zaskrbljenost zaradi pridržanja Alekseja Navalnega, ki dokazuje, da ruski organi uporabljajo zakonodajo o javnem zbiranju, da bi protestnike po hitrem postopku pozaprli, in s tem izvajajo sistematske zlorabe;

6.  obsoja stalne poskuse utišanja Alekseja Navalnega in izraža podporo prizadevanjem njegove organizacije za ozaveščanje o korupciji v javnih institucijah in med političnimi predstavniki in nosilci javnih funkcij ter boju proti njej; z globoko zaskrbljenostjo gleda na odločitev sodišča iz februarja 2017, s katero so Alekseja Navalnega dejansko izključili iz političnega prizorišča ter še dodatno omejili politični pluralizem v Rusiji, kar sproža resna vprašanja glede poštenosti demokratičnih procesov v Rusiji;

7.  opozarja, da je svoboda mirnega zbiranja pravica, ne privilegij, in da ima ta pravica, vključno s pravicami do svobode mnenja in izražanja ter svobode združevanja, odločilno vlogo pri nastajanju in obstoju resnično demokratičnega sistema; poziva ruske oblasti, naj v celoti spoštujejo mednarodne obveze, ki so jih sprejele, tudi v Svetu Evrope in Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), podprejo temeljne svoboščine izražanja, združevanja in mirnega zbiranja, ki so kot temeljne pravice zapisane v njeni ustavi, in nemudoma izpustijo pridržane miroljubne demonstrante;

8.  poziva ruske oblasti, naj končajo vse nadlegovanje političnih nasprotnikov, novinarjev in zagovornikov človekovih pravic v Ruski federaciji, tudi na sodni ravni, ter zagotovijo, da bodo ne glede na okoliščine lahko opravljali svoje zakonite dejavnosti brez vmešavanja;

9.  meni, da številna sojenja in sodni postopki proti članom opozicije in nevladnih organizacij v zadnjih letih zbujajo dvome o neodvisnosti in nepristranskosti sodnih ustanov v Ruski federaciji; poziva ruske sodne organe in organe pregona, naj svoje naloge opravljajo nepristransko, neodvisno in brez političnega vmešavanja;

10.  poudarja, da svobodo zbiranja v Ruski federaciji zagotavljata 31. člen ruske ustave in Evropska konvencija o človekovih pravicah, katere podpisnica je Rusija, kar pomeni, da jo morajo ruske oblasti spoštovati; poziva Rusko federacijo, naj spoštuje načela pravne države, svobode govora in svobode in zbiranja;

11.  opozarja, kako pomembno je, da Rusija v celoti spoštuje svoje mednarodne pravne obveznosti, ki jih ima kot članica Sveta Evrope in OVSE, pa tudi temeljne človekove pravice in načelo pravne države, zapisane v Evropski konvenciji o človekovih pravicah in Mednarodnemu paktu o državljanskih in političnih pravicah;

12.  poziva Rusko federacijo, naj spremeni zakonodajo, ki neupravičeno omejuje in kriminalizira svobodo zbiranja; obsoja, da je ustavno sodišče pooblastila, naj na podlagi nove zakonodaje iz decembra 2015 razveljavi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice;

13.  je seznanjen z obtožbami o korupciji zoper vodilne ruske politike; poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in države članice, naj sistematično ukrepajo zoper vse poskuse pranja denarja ali hrambo nezakonitih sredstev v EU; prav tako naroči preiskovalnemu odboru Parlamenta, ki preiskuje panamske dokumente, naj dodatno pozornost nameni sledem o sumljivih tokovih ruskega denarja v bankah s sedežem v EU;

14.  poziva Svet in države članice, naj oblikujejo enotno politiko do Rusije, ki bo države članice in institucije EU zavezala k odločnemu skupnemu sporočilu o vlogi človekovih pravic v odnosih med EU in Rusijo ter k potrebi, da se zaustavi zatiranje pravice do izražanja, zbiranja in združevanja v Rusiji;

15.  poziva visoko predstavnico in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj v nadaljevanju posvetovanj med EU in Rusijo o človekovih pravicah obravnavata primere vseh posameznikov, ki so preganjani iz političnih razlogov, ter da od ruskih predstavnikov na teh posvetovanjih uradno zahtevata odgovore za vsak primer posebej; poziva predsednika Sveta in Komisije ter podpredsednico/visoko predstavnico, naj še naprej pozorno spremljata takšne primere, opozarjata na ta vprašanja pri različnih stikih in srečanjih z Rusijo ter Parlamentu poročata o izmenjavah z ruskimi oblastmi;

16.  obsoja teroristični napad v Sankt Peterburgu in poziva svojega predsednika, naj izrazi globoko sožalje in solidarnost z žrtvami, njihovimi družinami in ruskimi državljani;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter predsedniku, vladi in parlamentu Ruske federacije.

(1) UL C 68 E, 7.3.2014, str. 13.
(2) UL C 65, 19.2.2016, str. 150.
(3) Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0253.
(4) UL C 274, 27.7.2016, str. 21.
(5) UL C 300, 18.8.2016, str. 2.
(6) UL C 316, 30.8.2016, str. 126.
(7) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0446.
(8) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0087.


Belorusija
PDF 178kWORD 54k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2017 o razmerah v Belorusiji (2017/2647(RSP))
P8_TA(2017)0126RC-B8-0253/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij in priporočil o Belorusiji, tudi v zvezi z evropsko sosedsko politiko,

–  ob upoštevanju izjav predsednika delegacije za odnose z Belorusijo z dne 27. marca 2017, tiskovne predstavnice Evropske službe za zunanje delovanje z dne 17. marca 2017, posebnega poročevalca OZN o stanju na področju človekovih pravic v Belorusiji z dne 14. in 28. marca 2017, parlamentarne skupščine OVSE z dne 24. marca 2017, direktorja OVSE/ODIHR z dne 17. in 26. marca 2017, odbora za človekove pravice v parlamentarni skupščini OVSE z dne 27. marca 2017 in observatorija za zaščito zagovornikov človekovih pravic (FIDH-OMCT) z dne 29. marca 2017 o nedavnih aretacijah miroljubnih protestnikov in nezakonitih pridržanjih v Belorusiji,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Belorusiji, zlasti z dne 15. februarja 2016 o odpravi omejevalnih ukrepov zoper 170 posameznikov in tri beloruske družbe,

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2017/350 z dne 27. februarja 2017(1) o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Belorusiji do 28. februarja 2018, ki zajemajo embargo na orožje in zamrznitev sredstev ter prepoved potovanja zoper štiri osebe, ki so bile dodane na seznam zaradi povezave z nerešenim izginotjem dveh opozicijskih politikov, podjetnika in novinarja v letih 1999 in 2000,

–  ob upoštevanju parlamentarnih volitev dne 11. septembra 2016 in predsedniških volitev dne 11. oktobra 2015; ob upoštevanju številnih izjav beloruskih organov, da bodo nekatera priporočila OVSE/ODIHR, podana po predsedniških volitvah 2015, začeli izvajati pred parlamentarnimi volitvami 2016, in končnega poročila OVSE/ODIHR z dne 28. januarja 2016 o predsedniških volitvah v Belorusiji, ki so potekale 11. oktobra 2015,

–  ob upoštevanju poročila Mednarodne zveze za človekove pravice in središča za človekove pravice Vjasna o prisilnem delu in vsesplošnih kršitvah pravic delavcev v Belorusiji,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah in deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic, Mednarodnega pakta OZN o državljanskih in političnih pravicah, Evropske konvencije o človekovih pravicah ter Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker je začela beloruska vlada februarja 2017 izvajati predsedniški odlok št. 3 o preprečevanju socialne odvisnosti, t. i. davek za socialne parazite, ki ga je predsednik Aleksander Lukašenko podpisal leta 2015 in ki kaznuje brezposelnost z uvedbo posebne dajatve za financiranje vladnih odhodkov, ki sega od zneska okrog 240 EUR, kar je enakovredno približno dvema tretjinama mesečne plače v tej državi, pa do prisilnega dela za državljane, zaposlene manj kot 183 dni v letu; ker je odlok med državljani, aktivisti in novinarji naletel na vsesplošno neodobravanje;

B.  ker so od 17. februarja in ves marec v številnih beloruskih mestih kljub pritisku vladnih medijev in varnostnih sil, vključno z oboroženimi agenti, ki so razganjali množice, potekale množične miroljubne demonstracije tisočev državljanov, ki so protestirali proti sprejetju predsedniškega odloka št. 3 in izgradnji poslovnega središča v bližini Kurapatija, spominskega mesta za Stalinove žrtve;

C.  ker so se oblasti na te demonstracije odzvale s silo, zlasti 25. in 26. marca 2017; ker so miroljubni protestniki na dan svobode 25. marca želeli zakorakati vzdolž glavne ulice v Minsku, a jih je ustavil policijski kordon; ker so varnostne sile napadle protestnike in začele pretepati tudi ženske, mladoletne in starejše; ker je bilo aretiranih več sto protestnikov, med njimi tudi domači in tuji novinarji, ki so poročali o dogodkih; ker je bilo v Minsku pridržanih več kot 700 ljudi, med katerimi so bili tudi naključni opazovalci;

D.  ker je bila med opazovanjem miroljubnih demonstracij aretirana tudi večja skupina zagovornikov človekovih pravic; ker je po podatkih središča za človekove pravice Vjasna sodišče 27. marca 2017 do konca dneva 177 osebam izreklo kazen zaradi sodelovanja pri protestih 25. marca, pri čemer je bilo v 74 primerih izrečeno upravno pridržanje, v 93 primerih pa denarna kazen; ker je bilo pred protesti preventivno aretiranih več kot 100 članov opozicije;

E.  ker je bilo aretiranih 27 ljudi, tudi Zmicer Daškevič, nekdanji politični zapornik in voditelj gibanja „Mlada fronta“, saj naj bi načrtovali izgrede skupin, usposobljenih v Ukrajini, na Poljskem in v Litvi; ker jim preti tudi do triletna zaporna kazen; ker Urad za državno varnost (KGB) ne želi razkriti števila oseb, aretiranih v zvezi z „množičnimi izgredi“;

F.  ker je KGB aretiral Mikalaja Statkeviča, odmevnega opozicijskega politika in nekdanjega predsedniškega kandidata, ki bi moral voditi demonstracije v Minsku, in ga tri dni zadrževal v centru za pridržanje, pri tem pa ni posredoval nikakršnih informacij o tem, kje je; ker sta bila aretirana tudi Sergej Kulinič in Sergej Kuncevič; ker je bil pred shodom 25. marca 2017 nezakonito pridržan tudi Vladzimir Njakljajev, znan beloruski pesnik in predsedniški kandidat leta 2010, ki je zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja pristal v bolnišnici; ker so bili marca 2017 skupaj s številnimi civilnimi aktivisti aretirani tudi Pavel Sevjarinec, Vitalij Rimaševski, Anatol Ljabecka in Jurij Hubarevič; ker je bil 23. marca v Minsku aretiran namestnik predsednika Gibanja za svobodo Ales Lahvinec; ker je bilo preventivno pridržanih približno 60 opazovalcev razmer na področju človekovih pravic;

G.  ker je policija 25. marca 2017 v beloruski prestolnici preiskala prostore središča za človekove pravice Vjasna, pri tem pa preventivno aretirala vsaj 57 ljudi, ki so spremljali potekajoče miroljubne proteste; ker so bili tudi drugi zagovorniki človekovih pravic, na primer Oleg Volček, vodja središča za človekove pravice, ki ponuja pravno pomoč prebivalcem, in Anatolij Poplavni, član gomelske veje središča za človekove pravice Vjasna, pred tem aretirani in obsojeni na krajšo zaporno kazen; ker je bil pridržan tudi član Vjasne Leonid Sudalenka, ker je v imenu več kot 200 državljanov vložil pritožbo zoper določbe zgoraj omenjenega predsedniškega odloka št. 3;

H.  ker je bilo po podatkih beloruskega združenja novinarjev zabeleženih 120 primerov kršitve pravic novinarjev; ker je bil po vsej državi blokiran internet, novinarji, ki so poročali o dogodkih, pa kaznovani ali zaprti zaradi huliganstva ali neupoštevanja policijskih odredb; ker nekateri še vedno čakajo na sojenje; ker je bilo od 12. marca 2017 zabeleženih več kot 20 primerov nadlegovanja poročevalcev postaje Belsat TV in ker je policija 31. marca 2017 vdrla v njene prostore, jih preiskala ter zasegla ali odstranila nekatere kose opreme;

I.  ker gre pri tem za najhujše dogodke po nasilni zadušitvi demonstracij leta 2010 in za obžalovanja vreden korak nazaj; ker je novi val represije izbruhnil natanko leto po tem, ko je EU sprejela odločitev o politiki ponovnega zbliževanja na področju odnosov z Belorusijo;

J.  ker je Belorusija članica organizacije OVSE in se je zavezala, da bo spoštovala pravico do miroljubnega zbiranja in združevanja; ker zgoraj omenjene množične aretacije, čezmerna uporaba sile zoper protestnike in racije organizacij civilne družbe pomenijo jasno kršitev danih zavez;

K.  ker je Belorusija edina evropska država, ki še vedno izvaja smrtno kazen; ker je 17. marca 2017 izrekla prvo takšno obsodbo v letu 2017;

L.  ker je EU februarja 2016 kot znamenje dobre volje, da bi Belorusijo spodbudila k izboljšanju stanja na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države, odpravila večino omejevalnih ukrepov proti beloruskim uradnikom in pravnim osebam; ker je Svet v svojih sklepih o Belorusiji z dne 15. februarja 2016 poudaril, da je treba okrepiti sodelovanje med EU in Belorusijo na številnih gospodarskih in trgovinskih področjih ter pri zagotavljanju pomoči, kar bi Belorusiji omogočilo vložitev prošnje za sredstva Evropske investicijske banke (EIB) in Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD);

M.  ker bi se utegnile težavne gospodarske razmere v Belorusiji še poslabšati, saj so najpomembnejši sektorji še vedno v lasti države ter pod vodstvom in nadzorom uprave; ker se odvisnost Belorusije od ruske gospodarske pomoči nenehno povečuje;

N.  ker je eden od ciljev sodelovanja Belorusije v vzhodnem partnerstvu in njegovi parlamentarni veji Euronest okrepiti sodelovanje med to državo in EU; ker beloruski parlament nima uradnega položaja v parlamentarni skupščini Euronest;

O.  ker je Belorusija članica Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) in z Rusijo sodeluje v skupnih vojaških manevrih „Zapad 2017“, ki vključujejo scenarije napadov na zahodne sosede, pri čemer se simulira tudi uporaba jedrskega orožja, in ki bi utegnili negativno vplivati na varnost in nacionalno suverenost Republike Belorusije in vse regije;

P.  ker je EU zavezana stabilni, demokratični in uspešni prihodnosti Belorusije, ki bi koristila prebivalcem države; ker so boljši odnosi med EU in Belorusijo mogoči samo pod pogojem, da se občutno izboljša stanje na področju svobode govora in medijev, spoštovanje političnih pravic navadnih državljanov in opozicijskih aktivistov ter spoštovanje načela pravne države in temeljnih pravic;

1.  obsoja zatiranje miroljubnih protestnikov in represijo pred in med demonstracijami 25. marca 2017; poudarja, da so se varnostne službe kljub pozivom mednarodne skupnosti k zadržanemu odzivu odzvale samovoljno in neprimerno; izraža zaskrbljenost zaradi nedavnih dogodkov v Belorusiji in opozarja, da je v državi nedvomno potreben širši proces demokratizacije;

2.  obsoja neupravičeno omejevanje pravice do mirnega zbiranja, svobode izražanja in svobode združevanja, tudi tistih, ki izražajo mnenja o družbenih in drugih vprašanjih, pomembnih za javnost, zlasti pa nadlegovanje in pridržanje novinarjev, članov opozicije, zagovornikov človekovih pravic in drugih protestnikov;

3.  poziva beloruske oblasti, naj nemudoma in brezpogojno izpustijo vse miroljubne protestnike, novinarje, zagovornike človekovih pravic, aktiviste civilne družbe in pripadnike opozicije, ki so bili pridržani v valu protestov, in umaknejo vse obtožbe zoper nje; meni, da je praksa preventivnih aretacij povsem nesprejemljiva; poziva oblasti, naj nemudoma razkrijejo informacije o vseh, ki so bili aretirani, njihovim družinam in širši javnosti;

4.  ponovno poudarja, da uporabe sile proti komur koli, ki uveljavlja pravico do miroljubnega protesta, ni mogoče upravičiti v nobenih okoliščinah ter da je zatiranje, s katerim se krši pravica do svobode govora in združevanja, v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi in ustavo Republike Belorusije; poziva belorusko vlado, naj začne odprt dialog s svojimi državljani, neodvisnimi organizacijami civilne družbe in neodvisnimi mediji;

5.  poziva beloruske oblasti, naj nemudoma temeljito in nepristransko preiščejo vse obtožbe samovoljnega pridržanja in drugih kršitev človekovih pravic protestnikov v povezavi z nedavnimi demonstracijami; opozarja, da bi v nasprotnem primeru EU lahko uvedla nove omejevalne ukrepe zoper najvišje beloruske uradnike, odgovorne za nedavno zatiranje;

6.  poziva oblasti, naj prenehajo nadlegovati neodvisne medije iz političnih razlogov, vključno s prakso upravnega pregona in samovoljno rabo člena 22.9(2) zakona o upravnem postopku proti neodvisnim novinarjem, ki brez akreditacije sodelujejo s tujimi mediji, s čimer omejujejo pravico do svobode izražanja in širjenja informacij;

7.  poziva beloruske oblasti, naj prenehajo nadlegovati civilno družbo, omogočijo polno in prosto zakonito delovanje javnih organizacij, nemudoma razveljavijo člen 193/1 kazenskega zakonika, ki sankcionira organiziranje dejavnosti neregistriranih javnih združenj in organizacij in sodelovanje v njih, ter naj omogočijo celovito, prosto in neovirano delovanje javnih združenj in organizacij, vključno z združenji in organizacijami narodnih manjšin in njihovimi neodvisnimi organizacijami;

8.  poziva parlamentarno skupščino OVSE, ki načrtuje svoje 26. letno zasedanje julija 2017 v Minsku, naj upošteva nedavne dogodke v Belorusiji ter naj zagotovi vsaj vključenost političnih strank demokratične opozicije, neodvisnih medijev in organizacij civilne družbe;

9.  poziva belorusko vlado, naj vzpostavi konstruktiven dialog z opozicijo in organizacijami civilne družbe, pa tudi, naj pri izvajanju dolgo pričakovane reforme za zaščito človekovih pravic in krepitev demokracije polno sodeluje s posebnim poročevalcem OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Belorusiji; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje in Komisijo, naj še naprej podpirata organizacije civilne družbe v Belorusiji in v tujini ter svojo podporo še okrepita; v zvezi s tem poudarja, da je treba podpreti vse neodvisne vire informacij v beloruski družbi, vključno z mediji, ki oddajajo v beloruščini, in tujimi mediji; poleg tega poziva posebnega predstavnika EU za človekove pravice, naj preuči načine in sredstva za spodbujanje polnega in učinkovitega varstva človekovih pravic v Belorusiji;

10.  priporoča razveljavitev odloka predsednika republike št. 3, saj gre za samovoljen, strog in moralno sporen ukrep, ki krši mednarodno pravo človekovih pravic in ki po ocenah vpliva na več kot 470 000 beloruskih državljanov;

11.  poziva, naj se podaljša mandat posebnega poročevalca OZN o razmerah na področju človekovih pravic v Belorusiji; poziva belorusko vlado, naj prizna njegov mandat in z njim polno sodeluje; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj se s posebnim poročevalcem OZN bolje usklajuje na področju politike EU glede Belorusije; poziva EU in njene države članice, naj spodbujajo in podprejo podaljšanje mandata posebnega poročevalca OZN, da bi še naprej spremljal razmere v tej državi;

12.  poziva beloruske oblasti, naj brez odlašanja nadaljujejo celovito reformo volilnega sistema kot del širšega demokratičnega procesa, pri tem pa naj sodelujejo z mednarodnimi partnerji; poudarja, da je treba ustrezna priporočila OVSE/ODIHR začeti izvajati precej pred lokalnimi volitvami, ki bodo potekale marca 2018;

13.  poziva vlado, naj se pridruži svetovnemu moratoriju za uporabo smrtne kazni, s čimer bo storila prvi korak k njeni trajni odpravi;

14.  poziva Komisijo, naj s pospešitvijo postopka za pridobitev vizuma in štipendij še naprej podpira izobraževalne programe, ki mladim beloruskim državljanom omogočajo študij v EU;

15.  pozdravlja sklep Sveta z dne 27. februarja 2017 o podaljšanju omejevalnih ukrepov proti Belorusiji, ki se nanašajo na štiri posameznike, in embarga na orožje do 28. februarja 2018; poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj še naprej pozorno spremlja razmere v državi, da bi ocenila učinkovitost politike EU o konstruktivnem ponovnem sodelovanju; meni, da bi morala EU določiti jasna merila, ki bi morala zajemati dosledno izpolnjevanje pogojev glede človekovih pravic, da bi zagotovili reforme, s katerimi bi varovali temeljne svoboščine in človekove pravice;

16.  poziva Komisijo, naj oceni, ali so zagotovljeni najvišji standardi jedrske varnosti za jedrsko elektrarno Ostrovec, ki se ravno gradi, in ali bi se utegnilo jamstvo EU za EIB uporabiti za financiranje tega jedrskega obrata v Belorusiji, ter naj oceni, ali bi bilo jamstvo v skladu s sankcijami EU proti Ruski federaciji;

17.  poudarja svojo zavezanost delovanju v korist beloruskega prebivalstva tako, da podpira njegove demokratične težnje in pobude ter prispeva k stabilni, demokratični in uspešni prihodnosti Belorusije; ponovno poudarja, da bo spoštovanje temeljnih državljanskih svoboščin, pravne države in človekovih pravic ključnega pomena za nadaljnje oblikovanje odnosov med EU in Belorusijo;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, državam članicam, OVSE/ODHIR, Svetu Evrope, beloruskim oblastem in parlamentarni skupščini OVSE.

(1) UL L 50, 28.2.2017, str. 81.


Bangladeš, vključno s porokami otrok
PDF 253kWORD 50k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2017 o Bangladešu, vključno s porokami otrok (2017/2648(RSP))
P8_TA(2017)0127RC-B8-0252/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Bangladešu, zlasti resolucije z dne 18. septembra 2014 o kršitvah človekovih pravic v Bangladešu(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. marca 2017 o prednostnih nalogah EU za seje Sveta OZN za človekove pravice v letu 2017(2),

–  ob upoštevanju sklepnih ugotovitev odbora OZN za človekove pravice z dne 22. marca 2017 o Bangladešu,

–  ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice z dne 2. julija 2015 o krepitvi prizadevanj za preprečevanje in odpravljanje porok otrok, zgodnjih in prisilnih porok,

–  ob upoštevanju smernic EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic, ki jih je Svet sprejel 6. marca 2017,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Pekinške izjave iz leta 2015 in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah leta 1995 v Pekingu, ki jih je Bangladeš podpisal, in rednih pregledov napredka Bangladeša pri njihovem izvajanju, ki so bili opravljeni v letih 2000, 2005, 2009 in 2014,

–  ob upoštevanju člena 16 Konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

–  ob upoštevanju sporazuma o sodelovanju med Evropsko skupnostjo in Bangladešem o partnerstvu in razvoju iz leta 2001,

–  ob upoštevanju bangladeškega zakona o omejevanju porok otrok z dne 11. marca 2017 in zakona o preprečevanju porok otrok z dne 15. septembra 2014,

–  ob upoštevanju bangladeškega nacionalnega akcijskega načrta za izkoreninjenje porok otrok 2015–2021,

–  ob upoštevanju členov 135(5) in 123(4) Poslovnika,

A.  ker ima EU dolgoletne odnose z Bangladešem, tudi v okviru sporazuma o sodelovanju za partnerstvo in razvoj; ker sta spoštovanje in spodbujanje človekovih pravic in demokratičnih načel podlaga notranje in mednarodne politike pogodbenic ter morata biti bistvena sestavina zunanjega delovanja EU;

B.  ker nevladne organizacije in neodvisni mediji v zadnjih mesecih poročajo o vrsti kršitev človekovih pravic, vključno s prisilnimi izginotji, pogromom nad civilno družbo, napadi na politične aktiviste in mučenjem;

C.  ker nedavni podatki OZN kažejo, da je v Bangladešu pogostost porok otrok med najvišjimi na svetu in najvišja v Aziji; ker se v Bangladešu 52 % deklet poroči pred starostjo 18 let in 18 % pred starostjo 15 let;

D.  ker OZN priznava, da so poroke otrok kršenje človekovih pravic, saj otroci nimajo izbire oziroma sposobnosti, da bi nanje zares pristali, ter so pogosto izpostavljeni psihičnim in fizičnim tveganjem;

E.  ker Bangladeš sodi med 12 držav, ki jim je namenjen globalni program Sklada OZN za prebivalstvo (UNFPA) pri Unicefu za pospešitev ukrepov za odpravo porok otrok, ki ga podpira tudi EU;

F.  ker je Bangladeš član južnoazijske pobude za končanje nasilja nad otroki, ki je sprejela regionalni akcijski načrt za končanje porok otrok;

G.  ker se je bangladeška vlada julija 2014 na vrhunskem zasedanju na temo deklet obvezala, da bo do leta 2021 za tretjino zmanjšala število deklet, ki se poročijo v starosti od 15 do 18 let, da bo do leta 2021 odpravila poroke otrok, mlajših od 15 let, in da bo do leta 2041 odpravila poroke otrok, mlajših od 18 let;

H.  ker je bil Bangladeš leta 2015 na indeksu neenakosti med spoloma programa OZN za razvoj uvrščen na 119. mesto med 159 državami;

I.  ker je 27. februarja 2017 vlada sprejela zakon o omejevanju porok otrok, ki sicer ohranja najnižjo dovoljeno starost za poroko za ženske pri 18 letih in za moške pri 21 letih, a uvaja izjeme v „posebnih primerih“ oziroma v „največjem interesu“ mladostnika ob dovoljenju sodišča, pri tem pa ne določa meril za takšne primere niti najnižje dovoljene starosti za takšne poroke; ker se ne zahteva otrokovo soglasje; ker je zakon začel veljati po tem, ko ga 11. marca 2017 odobril predsednik;

J.  ker bi ta zakon lahko povzročil porast zlorab zaradi dote, spolnega nadlegovanja, posilstev in napadov s kislino ter legitimiziral spolne odnose z mladoletniki; ker utegne tudi omogočiti staršem, da svoje hčere prisilijo v sklenitev zakonske zveze s svojimi posiljevalci;

K.  ker smernice EU za spodbujanje in varstvo otrokovih pravic potrjujejo zavezanost EU celovitemu varstvu in spodbujanju otrokovih pravic v njeni zunanji politiki na področju človekovih pravic;

1.  ponovno obsoja vse primere prisilnih porok in porok otrok ter spolnega nasilja nad ženskami in dekleti po vsem svetu;

2.  je seznanjen z napredkom, ki ga je Bangladeš dosegel v prizadevanjih za zmanjšanje pogostosti porok otrok;

3.  pozdravlja, da je Bangladeš v preteklih nekaj letih sprejel več zakonodajnih in institucionalnih ukrepov za zaščito otrok; je vseeno zaskrbljen zaradi nezadostnega ali neobstoječega izvajanja teh ukrepov;

4.  močno obžaluje sprejetje zakona o omejevanju porok otrok leta 2017 in obstoj pravnih vrzeli v zakonodaji, ki omogočajo, da so poroke otrok pravno dovoljene; nadalje obžaluje, da zakon ne vsebuje pravnih meril, zaradi česar obstaja tveganje razširjenih zlorab;

5.  poziva bangladeško vlado, naj zakon spremeni, da bi odpravila pravne vrzeli in prepovedala vse poroke, ki bi vključevale otroke;

6.  vztraja, da mora bangladeška vlada, dokler ne odpravi vrzeli v zakonu, sprejeti jasna merila, na podlagi katerih bodo morala sodišča – v povezavi z zdravstvenimi in socialnimi delavci, vključi pa naj se tudi pogovor s prizadetim dekletom brez navzočnosti družinskih članov – utemeljiti vsako odločitev za odobritev poroke mladoletnikov;

7.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da nedavno sprejeti zakon predstavlja korak nazaj za Bangladeš v njegovih prizadevanjih za izkoreninjenje porok otrok; opozarja, da takšna ublažitev zakona ogroža cilje zmanjšanje števila porok otrok, ki si jih je bangladeška vlada sama postavila;

8.  priznava, da utegnejo poroke otrok vplivati tudi na omejevanje dostopa do izobraževanja, izolacijo, revščino, ekonomsko odvisnost in suženjstvo, zlasti za dekleta na podeželju, in zaskrbljeno ugotavlja, da poroke otrok pomenijo večje tveganje posilstva, fizičnega nasilja in prisilnih nosečnosti;

9.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so poroke otrok pogosto povezane z neželenimi in mladoletniškimi nosečnostmi; glede tega opozarja, da je pomembno ženskam in dekletom zagotoviti dostop do informacij o spolnem in reproduktivnem zdravju in pravicah, podporo ter varno zdravstveno oskrbo, vključno z varno in zakonito prekinitvijo nosečnosti;

10.  poziva bangladeško vlado, naj nadaljuje z razvojem nacionalnega akcijskega načrta za izkoreninjenje porok otrok 2015–2021 in naj pojasni, kako namerava doseči zastavljeni cilj in povsem izkoreniniti poroke otrok;

11.  poziva bangladeške oblasti, naj se učinkovito zavežejo uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja, ki so bili nedavno sprejeti v mednarodnem merilu, zlasti glede zmanjševanja neenakosti ter zagotavljanja enakosti med spoloma in pravic žensk;

12.  meni, da se je mogoče učinkovito bojevati proti porokam otrok s spodbujanjem človekovih pravic in človekovega dostojanstva ter z javnimi socialnimi politikami; zato poziva bangladeške oblasti, naj v boj proti izvirnim vzrokom porok otrok v Bangladešu sistematično pritegnejo skupnosti in civilno družbo, vključno z nevladnimi organizacijami in otroškimi organizacijami, ter naj izvajajo ozaveščanje v šolah;

13.  glede tega poziva bangladeške oblasti, naj spremenijo zakon o urejanju tujih donacij (prostovoljnih dejavnosti) iz leta 2014 in tako zagotovijo, da vlada ne bo samovoljno nadzorovala dela civilnodružbenih organizacij in da bo za vse odločitve, sprejete na podlagi tega zakona, lahko opravljen neodvisen postopek pregleda;

14.  poziva bangladeške oblasti, naj obsodijo stalna grozljiva dejanja proti svobodi izražanja in naj si dejavno prizadevajo za takojšnje končanje vseh nasilnih dejanj, nadlegovanja, ustrahovanja in cenzure proti novinarjem, blogerjem in civilni družbi; nadalje poziva bangladeške oblasti, naj opravijo neodvisne preiskave zunajsodnih pobojev, prisilnih izginotij in uporabe pretirane sile ter naj odgovornim sodijo v skladu z mednarodnimi standardi;

15.  poziva Komisijo in delegacijo EU v Bangladešu, naj o teh zadevah govorijo z bangladeškimi oblastmi, Evropsko službo za zunanje delovanje pa, naj o omenjenem zakonu sproži razpravo na naslednji seji skupnega odbora EU-Bangladeš;

16.  poziva EU, naj uporabi vse razpoložljive instrumente, da bi bangladeški vladi pomagala spoštovati njene mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, Evropski komisiji, posebnemu predstavniku EU za človekove pravice ter vladi in parlamentu Bangladeša.

(1) UL C 234, 28.6.2016, str. 10.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0089.


Veleprodajni trgi gostovanja ***I
PDF 316kWORD 42k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 531/2012 glede pravil za veleprodajne trge gostovanja (COM(2016)0399 – C8-0219/2016 – 2016/0185(COD))
P8_TA(2017)0128A8-0372/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0399),

–  ob upoštevanju člena 294(2) ter člena 114 Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0219/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora z dne 19. oktobra 2016(1),

–  po posvetovanju z Odborom regij,

–  ob upoštevanju začasnega sporazuma, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 8. februarja 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 svojega poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za industrijo, raziskave in energetiko (A8-0372/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 6. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) št. 531/2012 glede pravil za veleprodajne trge gostovanja

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/920.)

(1) UL C 34, 2.2.2017, str. 162.


Tretje države, katerih državljani morajo imeti vizume ali so oproščeni te zahteve: Ukrajina ***I
PDF 318kWORD 48k
Resolucija
Besedilo
Zakonodajna resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Ukrajina) (COM(2016)0236 – C8-0150/2016 – 2016/0125(COD))
P8_TA(2017)0129A8-0274/2016

(Redni zakonodajni postopek: prva obravnava)

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju predloga Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu (COM(2016)0236),

–  ob upoštevanju člena 294(2) in člena 77(2)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije, na podlagi katerih je Komisija podala predlog Parlamentu (C8-0150/2016),

–  ob upoštevanju člena 294(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju začasnega sporazuma, ki ga je odobril pristojni odbor v skladu s členom 69f(4) Poslovnika, in zaveze predstavnika Sveta v pismu z dne 2. marca 2017, da bo odobril stališče Evropskega parlamenta v skladu s členom 294(4) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju člena 59 Poslovnika,

–  ob upoštevanju poročila Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve ter mnenj Odbora za zunanje zadeve in Odbora za pravne zadeve (A8-0274/2016),

1.  sprejme stališče v prvi obravnavi, kakor je določeno v nadaljevanju;

2.  poziva Komisijo, naj zadevo ponovno predloži Parlamentu, če nadomesti, bistveno spremeni ali namerava bistveno spremeniti svoj predlog;

3.  naroči svojemu predsedniku, naj stališče Parlamenta posreduje Svetu in Komisiji ter nacionalnim parlamentom.

Stališče Evropskega parlamenta, sprejeto v prvi obravnavi dne 6. aprila 2017 z namenom sprejetja Uredbe (EU) 2017/... Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (ES) št. 539/2001 o seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve (Ukrajina)

(Ker je bil dosežen sporazum med Parlamentom in Svetom, je stališče Parlamenta enako končnemu zakonodajnemu aktu, Uredbi (EU) 2017/850.)


Evropska solidarnostna enota
PDF 252kWORD 51k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2017 o evropski solidarnostni enoti (2017/2629(RSP))
P8_TA(2017)0130B8-0238/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 7. decembra 2016 z naslovom Evropska solidarnostna enota (COM(2016)0942,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. oktobra 2016 o Evropski prostovoljski službi in spodbujanju prostovoljstva v Evropi(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2016 o vlogi medkulturnega dialoga, kulturne raznolikosti in izobraževanja pri spodbujanju temeljnih vrednot EU(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. aprila 2008 o prispevku prostovoljstva h gospodarski in socialni koheziji(3),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. julija 2014 o zaposlovanju mladih(4),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2013 o jamstvu za mlade(5),

–  ob upoštevanju Priporočila Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja(6),

–  ob upoštevanju političnega programa prostovoljstva v Evropi in osnutka Evropske listine o pravicah in dolžnostih prostovoljcev(7),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1304/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o Evropskem socialnem skladu in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1081/2006(8),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1288/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o uvedbi programa „Erasmus+“, program Unije za izobraževanje, usposabljanje, mladino in šport, ter o razveljavitvi sklepov št. 1719/2006/ES, 1720/2006/ES in 1298/2008/ES(9),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o prostovoljstvu in Evropski prostovoljski službi (O-000107/2016 – B8-1803/2016),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o evropski solidarnostni enoti (O-000020/2017 – B8-0210/2017 in O-000022/2017 – B8-0211/2017)),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za kulturo in izobraževanje,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker so temeljne ideje, vrednote in načela, ki so jih dorekle in podprle države članice, podlaga Evropske unije;

B.  ker je načelo solidarnosti eno od temeljnih načel Evropske unije, njegovo bistvo pa je v delitvi koristi in bremen;

C.  ker je načelo solidarnosti gonilo razvoja Evropske prostovoljske službe, ta pa je v svoji dvajsetletni zgodovini dosegla izjemne rezultate, ki jih ne bi smeli izničiti;

D.  ker morajo institucije EU in države članice odločno in dejavno podpreti udeležbo državljanov ter priznati, da prostovoljstvo prispeva h krepitvi občutka solidarnosti in socialne odgovornosti ter k delitvi vrednot in izkušenj skupnega državljanstva;

E.  ker mora vzpostavitev evropske solidarnostne enote temeljiti na skupnih vrednotah EU, kot so opredeljene v Pogodbah in v Listini EU o temeljnih pravicah; ker bi moral biti cilj evropske solidarnostne enote krepitev občutka pripadnosti skupnosti, solidarnosti in socialne odgovornosti v Evropi, hkrati pa zagotavljati take izkušnje s prostovoljstvom, delom, pripravništvom in vajeništvom, ki bodo ljudem dale smisel in jih opolnomočile;

F.  ker lahko kakovostno prostovoljstvo ustvarja priložnosti za zaposlitev in odpira možnosti za socialno vključevanje;

G.  ker večina prostovoljnih pobud poteka zunaj programov EU in jih je treba podpreti z ugodnim pravnim in finančnim okoljem;

H.  ker je Evropska prostovoljska služba obstoječi referenčni okvir za prostovoljske dejavnosti v EU z dvajsetletno zgodovino dokazane učinkovitosti, znanja in učnih dosežkov; ker bi morali vsi novi programi prostovoljstva na ravni EU dopolnjevati in izkoristiti izkušnje Evropske prostovoljske službe in drugih uspešnih programov EU za prostovoljstvo, kot je pobuda Prostovoljci EU za humanitarno pomoč;

I.  ker bi lahko evropska solidarnostna enota pomenila priložnost za mlade, ki so njena glavna ciljna skupina (zlasti mladi iz marginaliziranih skupnosti in slabih socialno-ekonomskih razmer), da prispevajo nekaj dragocenega k družbi ter da povečajo prepoznavnost prizadevanj EU in oživijo širšo razpravo o prostovoljstvu v Evropi in njegovih koristih za družbo;

J.  ker imajo civilna družba in mladinske organizacije pomembno vlogo pri zagotavljanju kakovostnih lokalnih, nacionalnih in čezmejnih prostovoljskih izkušenj; ker je v zvezi s tem treba zagotoviti stalno podporo ter ugodno pravno in finančno okolje;

K.  ker se je od decembra 2016, ko je bila vzpostavljena spletna platforma Komisije, v evropsko solidarnostno enoto registriralo že več kot 20 000 ljudi;

L.  ker je Komisija pozvana, naj pripravi jasen in podroben pravni okvir za evropsko solidarnostno enoto, pri čemer naj upošteva naslednja priporočila Evropskega parlamenta;

Evropska solidarnost

1.  meni, da je bistvenega pomena jasna opredelitev solidarnosti na ravni EU; poziva Komisijo, naj opredeli cilje evropske solidarnostne enote in zagotovi, da bodo njene dejavnosti merljive in učinkovite, ob upoštevanju pomembnega pozitivnega učinka solidarnosti tako na posamezne udeležence kot na skupnost; poudarja, da bi bilo treba to spodbuditi z oblikovanjem ustreznih opredelitev v tesnem sodelovanju z državami članicami in organizacijami deležnikov, dejavnimi na področju prostovoljstva, civilne službe in ukrepov za mlade, v skladu s temeljnimi vrednotami EU, opredeljenimi v Pogodbah in Listini;

2.  poudarja, da je treba zagotoviti enak dostop do evropske solidarnostne enote za vse državljane EU; poziva k odločnejšemu spodbujanju možnosti sodelovanja pri pobudi za ljudi s posebnimi potrebami in ljudi iz prikrajšanih okolij;

3.  priznava, da sta vidik učenja, vključno z neformalnim in priložnostnim učenjem, ter učinek na posamezne prostovoljce, mlade delavce, pripravnike ali vajence pomembna elementa, hkrati pa je trdno prepričan, da mora biti glavni cilj evropske solidarnostne enote ustvariti pozitiven učinek na upravičence do projektov in ukrepov ter na širšo celotno skupnost kot jasen izraz solidarnosti in družbene odgovornosti;

4.  prav tako meni, da bi prakse, ki so na voljo prek evropske solidarnostne enote, udeležencem omogočile razvoj življenjskih veščin, občutka odgovornosti in delitve ter bi pripomogle k premostitvi razlik, povezanih z jezikom, kulturo, vero, prepričanjem ali gospodarskimi okoliščinami in napačnih predstav in predsodkov; meni, da bi pobuda o evropski solidarnostni enoti prispevala tudi k spodbujanju aktivnega državljanstva in udeležencem omogočila, da osvojijo sposobnost kritične analize resničnosti in socialnih problemov, s katerimi se srečujejo; poziva Komisijo, naj v izvajanje pobude o evropski solidarnostni službi vključi načelo enakosti spolov;

5.  poudarja, da civilna zaščita in humanitarna pomoč ne moreta biti odvisni od mladih v okviru evropske solidarnostne enote; v zvezi s tem poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo neprekinjene naložbe v strukturirano civilno zaščito in humanitarno pomoč;

Financiranje evropske solidarnostne enote

6.  je zelo zaskrbljen zaradi namere Komisije, da bo pobudo o evropski solidarnostni enoti v začetni fazi izvajala z vključitvijo v obstoječe programe in pobude, zlasti izobraževalne in kulturne programe, kot sta Erasmus+ in Evropa za državljane, jamstvo za mlade in program je za zaposlovanje in socialne inovacije, ne da bi zagotovila zadostno jasnost o natančnih finančnih in človeških virih, ki bodo namenjeni za evropsko solidarnostno enoto; opozarja, da Parlament kot sozakonodajalec pri pripravi programov EU in proračunski organ nasprotuje prerazporeditvi sredstev iz prednostnih programov, pogosto pa ni zadostnih sredstev za financiranje osnovnih dejavnosti in financiranje novih političnih pobud;

7.  poziva Komisijo, naj v svojem prihodnjem zakonodajnem predlogu o evropski solidarnostni enoti vključi jasen opis proračunskih ureditev, ki bodo omogočile njeno učinkovito delovanje; poudarja, da financiranje evropske solidarnostne enote ne sme negativno vplivati na obstoječe programe namenjene mladim, in pobudam, kot so Evropa za državljane in Erasmus+, program za zaposlovanje in socialne inovacije ali jamstvo za mlade, in ne sme izkrivljati delovanja obstoječih uspešnih orodij, kot je Evropska prostovoljna služba;

8.  poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovit mehanizem spremljanja in ocenjevanja za evropsko solidarnostno enoto, da bi zagotovila njeno pravilno izvajanje, kakovost priložnosti, ki jih odpira, in trajnost njenih rezultatov;

Vključevanje evropske solidarnostne enote v širšo strategijo o prostovoljstvu

9.  predlaga, da bi morala Komisija evropsko solidarnostno enoto, če naj bo uspešna, vključiti v širšo politično strategijo, usmerjeno v ustvarjanje ugodnega okolja za prostovoljstvo v Evropi, hkrati pa poskrbeti, da se ne bo prekrivala z uspešnimi obstoječimi pobudami, kot je Evropska prostovoljna služba, temveč jih bo okrepila;

10.  poudarja, da velika večina prostovoljstva poteka na lokalni ravni in v skladu z lokalnimi potrebami ter da se mora zato evropska solidarnostna enota najprej osredotočiti na lokalno prostovoljstvo namesto na čezmejne priložnosti, ki zahtevajo mednarodno mobilnost in so lahko nedostopne osebam iz prikrajšanih okolij;

11.  poudarja, da evropska solidarnostna enota ne bi smela povzročiti dodatnih upravnih bremen za posameznike ali sodelujoče organizacije ter bi morala delovati v kar najtesnejši povezavi z obstoječimi in uspešno uveljavljenimi priložnostmi za prostovoljstvo, ki jih zagotavljajo organizacije civilne družbe;

12.  poziva Komisijo, naj si prizadeva zagotoviti ravnovesje med visokim številom registracij za evropsko solidarnostno enoto na spletni platformi in številom prostovoljskih mest, ki so na voljo, da bi preprečila nezadovoljstvo med mladimi, ki se prijavijo za evropsko solidarnostno enoto;

13.  poziva Komisijo, naj prostovoljstvo vključi v evropske programe in sklade, kot so strukturni skladi, Sklad za azil, migracije in vključevanje, program LIFE ter programi in skladi EU za zunanje delovanje; v zvezi s tem poudarja, da je treba uvesti enotno kontaktno točko za usklajevanje politik in programov EU za prostovoljstvo;

14.  predlaga, naj izobraževalne ustanove podprejo izvajanje evropske solidarnostne enote tako, da v svoje učne načrte vključijo usposabljanje na področju prostovoljstva, s poudarkom na solidarnosti;

Jasno razlikovanje med prostovoljstvom in zaposlitvijo ter kakovostne možnosti za mlade v sklopu poklicnih dejavnosti

15.  poziva Komisijo, naj pri izvajanju evropske solidarnostne enote jasno razlikuje med prostovoljskimi dejavnostmi in zaposlitvami, da bi ohranili temeljne razlike med prostovoljstvom in delom, kjer je poudarek predvsem na potrebah upravičencev ali potrebah udeležencev po usposabljanju in razvoju, da se prepreči nadomeščanje potencialno kakovostnih zaposlitev; zato poudarja, da prostovoljske pobude ne bi smele biti upravičene do finančnih sredstev, ki so posebej namenjena za boj proti brezposelnosti mladih, kot je pobuda za zaposlovanje mladih;

16.  poudarja, da bi morala prostovoljska veja temeljiti na jasnem razumevanju načel kakovostnega prostovoljstva, na primer načel iz Evropske listine o pravicah in odgovornostih prostovoljcev; poleg tega poudarja, da bi moralo biti prostovoljstvo vedno v podporo nepridobitnim solidarnostnim dejavnostim za zadostitev opredeljenih potreb skupnosti;

17.  poudarja, da bi morala biti poklicna veja osredotočeno na zagotavljanje kakovostnih delovnih mest, pripravništev in vajeništev v solidarnostnih neprofitnih in socialnih podjetjih v sektorju solidarnosti;

18.  poudarja, kako pomembno je zagotoviti ustrezno upravno in finančno podporo gostiteljskim organizacijam in organom z obeh vej ter zagotoviti potrebna znanja in spretnosti za primerno gostovanje udeležencev evropske solidarnostne enote;

19.  poziva, naj gostiteljske organizacije sprejmejo listino kakovosti, ki vključuje dogovorjene cilje, načela in standarde, kakršni so določeni v Evropski listini kakovosti za prakse in vajeništvo(10); spodbuja organizacije gostiteljice, naj vnaprej opišejo znanja, spretnosti in kompetence, ki naj bi jih pridobili med izkušnjo; poziva k primerljivosti, priznavanju in potrjevanju znanj, spretnosti in kompetenc, pridobljenih med izkušnjo, kot to zahteva priporočilo Sveta z dne 20. decembra 2012 o potrjevanju neformalnega in priložnostnega učenja, da bodo prispevale k trajnostni vključitvi mladih na trg dela; poudarja, da bodo jasni standardi pomagali spremljati izvajanje evropske solidarnostne enote;

20.  poudarja, da je treba mladim prostovoljcem zagotoviti ustrezno finančno nadomestilo, mladim delavcem pa ustrezno plačilo in zdravstveno zavarovanje, usposabljanje in mentorstvo; poudarja, da bi bilo treba poskrbeti za spremljanje njihovega dela in okolja glede na posebne naloge, ki bi jih morali izpolnjevati za prostovoljstvo ali delovno prakso v okviru evropske solidarnostne enote;

21.  ponovno poziva države članice, naj politike zaposlovanja mladih povežejo s kakovostnimi in trajnostnimi pogodbami o zaposlitvi, da bi se postavili po robu čedalje večji prekarnosti zaposlitev in podzaposlenosti;

22.  poziva Komisijo in države članice, naj mladim iz prikrajšanih okolij ali s posebnimi potrebami zagotovijo popoln dostop do evropske solidarnostne enote; zato poudarja, da bi bilo treba dodeliti poseben proračun za kritje stroškov osebne pomoči ali dodatne podpore mladim, ki jo potrebujejo; meni, da bi bilo treba evropsko solidarnostno enoto videti kot primer dobre prakse na tem področju;

Usklajevanje med službami in posvetovanje z deležniki

23.  poziva Komisijo, naj pobudo o evropski solidarnostni enoti ustrezno usklajuje in vključi v vse svoje službe in z vsemi drugimi evropskimi in nacionalnimi institucijami, da bi zagotovili njeno skladno in dosledno izvajanje; predlaga, naj bo za usklajevanje in vključevanje pobude odgovoren generalni direktorat Komisije za izobraževanje, mladino, šport in kulturo;

24.  opozarja Komisijo, da je treba pred oblikovanjem besedila zakonodajnega predloga zagotoviti primerne pogoje za ustrezno posvetovanje s ključnimi deležniki, kot so mladinske organizacije, evropski socialni partnerji, prostovoljske organizacije, sindikati in države članice; poudarja, da bi morali biti ti deležniki redno vključeni v izvajanje pobude in po potrebi njeno spremljanje, da bi zagotovili njeno pravilno izvajanje, kakovost napotitev in trajnost njenih rezultatov;

o
o   o

25.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0425.
(2) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0005.
(3) UL C 259 E, 29.10.2009, str. 9.
(4) UL C 224, 21.6.2016, str. 19.
(5) UL C 440, 30.12.2015, str. 67.
(6) UL C 398, 22.12.2012, str. 1.
(7) http://ec.europa.eu/citizenship/pdf/volunteering_charter_en.pdf
(8) UL L 347, 20.12.2013, str. 470.
(9) UL L 347, 20.12.2013, str. 50.
(10) http://www.youthforum.org/assets/2014/04/internship_charter_EN.pdf


Ustreznost varstva, ki ga zagotavlja zasebnostni ščit EU-ZDA
PDF 281kWORD 52k
Resolucija Evropskega parlamenta z dne 6. aprila 2017 o ustreznosti varstva, ki ga zagotavlja zasebnostni ščit EU-ZDA (2016/3018(RSP))
P8_TA(2017)0131B8-0235/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji (PEU), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) ter členov 6, 7, 8, 11, 16, 47 in 52 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov(1) (v nadaljnjem besedilu: direktiva o varstvu podatkov),

–  ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ z dne 27. novembra 2008 o varstvu osebnih podatkov, ki se obdelujejo v okviru policijskega in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah(2),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (splošna uredba o varstvu podatkov)(3) ter Direktive (EU) 2016/680 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov, ki jih pristojni organi obdelujejo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Okvirnega sklepa Sveta 2008/977/PNZ(4),

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 6. oktobra 2015 v zadevi C-362/14, Maximillian Schrems proti Data Protection Commissioner(5),

–  ob upoštevanju Sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 6. novembra 2015 o prenosu osebnih podatkov iz EU v Združene države Amerike v skladu z Direktivo 95/46/ES po sodbi Sodišča v zadevi C-362/14 (Schrems) (COM(2015)0566),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 10. januarja 2017 o izmenjavi in varovanju osebnih podatkov v globaliziranem svetu (COM(2017)0007);

–  ob upoštevanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 21. decembra 2016 v zadevah C-203/15 Tele2 Sverige AB proti Post-och telestyrelsen in C-698/15 Secretary of State for the Home Department proti Tomu Watsonu in drugim(6);

–  ob upoštevanju izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2016/1250 z dne 12. julija 2016 na podlagi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES o ustreznosti varstva, ki ga zagotavlja zasebnostni ščit EU-ZDA(7),

–  ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov (EDPS) 4/2016 o osnutku sklepa o ustreznosti zasebnostnega ščita EU-ZDA(8),

–  ob upoštevanju mnenja delovne skupine iz člena 29 z dne 13. aprila 2016 o osnutku sklepa o ustreznosti zasebnostnega ščita EU-ZDA(9) ter člena 29 izjave delovne skupine z dne 26. julija 2016(10),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 26. maja 2016 o čezatlantskem pretoku podatkov(11),

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 6. oktobra 2015 v zadevi C-362/14 (Maximillian Schrems proti Data Protection Commissioner) razveljavilo odločbo o varnem pristanu in pojasnilo, da je treba ustrezno raven varstva v tretji državi razumeti kot dejansko enakovredno ravni, ki je v Evropski uniji zagotovljena na podlagi Direktive 95/46/ES, razlagane ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju „Listina EU“), kar je sprožilo potrebo za zaključek pogajanj o novem dogovoru, da bi zagotovili pravno varnost glede načinov prenosa osebnih podatkov iz EU v ZDA;

B.  ker mora Komisija pri preučitvi ravni zaščite, ki jo zagotavlja tretja država, oceniti vsebino pravil, ki se uporabljajo v tej državi in izhajajo iz domače zakonodaje ali mednarodnih zavez, pa tudi prakso za zagotavljanje skladnosti s temi pravili, saj mora na podlagi člena 25(2) iz Direktive 95/46/ES upoštevati vse okoliščine, ki so povezane s prenosom osebnih podatkov v tretjo državo; ker se ta ocena ne sme nanašati le na zakonodajo in prakso glede varstva osebnih podatkov za poslovne in zasebne namene, temveč mora zajemati tudi vse vidike okvira, ki se uporablja za to državo ali sektor, zlasti, a ne izključno, kazenski pregon, nacionalno varnost in spoštovanje temeljnih pravic;

C.  ker so prenosi osebnih podatkov med gospodarskimi organizacijami v EU in ZDA pomemben del čezatlantskih odnosov; ker bi ti prenosi morali v celoti spoštovati pravico do varstva osebnih podatkov in pravico do zasebnosti; ker je eden glavnih ciljev EU varstvo temeljnih pravic, ki so zapisane v Listini EU;

D.  ker je evropski nadzornik za varstvo podatkov v svojem mnenju 4/2016 izrazil več pomislekov glede osnutka zasebnostnega ščita; ker v istem mnenju pozdravlja prizadevanja vseh strani, da bi našli rešitev za prenos osebnih podatkov iz Evropske unije v ZDA v komercialne namene na podlagi sistema samopotrjevanja;

E.  ker je delovna skupina iz člena 29 v svojem mnenju 01/2016 o osnutku sklepa o ustreznosti zasebnostnega ščita EU-ZDA pozdravila znatne izboljšave v zasebnostnem ščitu v primerjavi z odločbo o varnem pristanu, hkrati pa je izrazila močno zaskrbljenost tako glede gospodarskih vidikov kot glede dostopa javnih organov do podatkov, prenesenih v ZDA v okviru zasebnostnega ščita;

F.  ker je 12. julija 2016, po nadaljnjih razpravah z vlado ZDA, Komisija sprejela Izvedbeni sklep (EU) 2016/1250, s katerim je raven varstva osebnih podatkov, ki so bili iz Unije preneseni organizacijam v ZDA v okviru zasebnostnega ščita EU-ZDA, razglasila za ustrezno;

G.  ker je zasebnostnemu ščitu EU-ZDA priloženih več pisem in enostranskih izjav vlade ZDA, v katerih ta med drugim pojasnjuje načela varstva podatkov in delovanje nadzora, izvrševanja in pravnih sredstev ter zaščitne ukrepe in varovala, v skladu s katerimi lahko varnostne agencije dostopajo do osebnih podatkov in jih obdelujejo;

H.  ker je delovna skupina iz člena 29 v svoji izjavi z dne 26. julija 2016 pozdravila izboljšave, ki jih v primerjavi z varnim pristanom prinaša mehanizem zasebnostnega ščita EU-ZDA, ter pohvalila Komisijo in ameriške oblasti za upoštevanje njenih pomislekov; ker je delovna skupina iz člena 29 kljub temu navedla, da številni njeni pomisleki, tako glede gospodarskih vidikov kot dostopa javnih organov ZDA do podatkov, prenesenih iz EU, niso bili upoštevani, kot odsotnost posebnih pravil o avtomatiziranih odločitvah in splošne pravice do pritožbe, potreba po strožjih jamstvih glede neodvisnosti in pristojnosti mehanizma varuha človekovih pravic, ter odsotnost konkretnih zagotovil, da se ne izvaja množično in vsesplošno zbiranje osebnih podatkov (množično zbiranje podatkov);

1.  pozdravlja prizadevanja Komisije in vlade ZDA, da bi upoštevali pomisleke Sodišča Evropske unije, držav članic, Evropskega parlamenta, organov za varstvo podatkov in drugih deležnikov ter tako Komisiji omogočili, da sprejme izvedbeni sklep o ustreznosti zasebnostnega ščita EU-ZDA;

2.  priznava, da zasebnostni ščit EU-ZDA vsebuje pomembne izboljšave glede jasnosti standardov v primerjavi s prejšnjo ureditvijo med EU in ZDA, t.j. varnim pristanom, in da bodo morale organizacije iz ZDA, ki same potrdijo svojo skladnost z zasebnostnim ščitom, upoštevati bolj jasne standarde varstva podatkov kot v okviru varnega pristana;

3.  ugotavlja, da se je do 23. marca 2017 zasebnostnemu ščitu EU-ZDA pridružilo 1893 organizacij iz ZDA; obžaluje, da zasebnostni ščit temelji na prostovoljnem samopotrjevanju in torej velja le za organizacije ZDA, ki so se mu prostovoljno pridružile, tako da ta pravila za veliko podjetij sploh ne veljajo;

4.  priznava, da zasebnostni ščit EU-ZDA olajšuje prenose podatkov malih in srednjih podjetij ter drugih gospodarskih družb iz Unije v ZDA;

5.  ugotavlja, da v skladu s sodbo Sodišča v zadevi Schrems sklep o ustreznosti ne vpliva na pristojnosti evropskih organov za varstvo podatkov, zato lahko ti izvajajo svoje pristojnosti, vključno z začasno prekinitvijo ali prepovedjo prenosa podatkov organizaciji, ki je registrirana v zasebnostnem ščitu EU-ZDA; pozdravlja pomembno vlogo, ki jo okvir zasebnostnega ščita dodeljuje organom držav članic za varstvo podatkov v zvezi s proučevanjem in preiskovanjem zahtevkov, povezanih z varstvom pravic do zasebnosti in družinskega življenja iz Listine EU in prekinitvijo prenosov podatkov, ter obveznost ministrstva za trgovino ZDA, da reši te pritožbe;

6.  ugotavlja, da lahko posamezniki v EU, na katere se nanašajo osebni podatki, v okviru zasebnostnega ščita na več načinov uveljavljajo pravna sredstva v ZDA: prvič, lahko vložijo pritožbe neposredno pri podjetju ali prek ministrstva za trgovino ZDA, potem ko jih nanju usmeri organ za varstvo podatkov, ali pri neodvisnem organu za reševanje sporov, potem lahko v zvezi s poseganjem v temeljne pravice za namene nacionalne varnosti vložijo civilni zahtevek na sodišču ZDA, podobne pritožbe pa lahko naslovijo tudi na novi neodvisni urad varuha človekovih pravic, in nazadnje, pritožbe o poseganju v temeljne pravice za namene kazenskega pregona in javnega interesa se lahko obravnavajo s predlogi, ki nasprotujejo sodnim pozivom pričam; spodbuja nadaljnje vodenje s strani Komisije in organov za varstvo podatkov, da bi zagotovili lažjo dostopnost do teh pravnih sredstev in njihovo razpoložljivost;

7.  jemlje na znanje jasno zavezo ministrstva za trgovino ZDA, da bo natančno spremljalo skladnost organizacij ZDA z načeli zasebnostnega ščita EU-ZDA, in namen omenjenega ministrstva, da sprejme izvršilne ukrepe proti subjektom, ki ne bodo upoštevala teh načel;

8.  ponovno poziva Komisijo, naj zahteva pojasnitev o pravnem statusu pisnih zagotovil ZDA in zagotovi, da bo vsaka zaveza ali ureditev, predvidena v okviru zasebnostnega ščita, ohranjena tudi ob zamenjavi vlade v Združenih državah Amerike;

9.  meni, da kljub zavezam in zagotovilom vlade ZDA v pismu, priloženem sporazumu o zasebnostnem ščitu, ostajajo neodgovorjena pomembna vprašanja, ki zadevajo nekatere trgovinske vidike, nacionalno varnost in kazenski pregon;

10.  še posebej opozarja na bistveno razliko med zaščito iz člena 7 Direktive 95/46/ES in načelom obveščanja in možnostjo izbire iz zasebnostnega ščita, pa tudi na precejšnje razlike med členom 6 Direktive 95/46/ES in načelom neoporečnosti podatkov in omejitve namena iz zasebnostnega ščita; poudarja, da se pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, v skladu z načeli zasebnostnega ščita uporabljajo samo za dva ozko omejena postopka obdelave podatkov (razkritje in spremembo namena) in omogočajo zgolj pravico do ugovora (izvzetje), namesto, da bi bila potrebna pravna podlaga (na primer privolitev ali pogodba), ki bi se uporabljala za vse postopke obdelave podatkov;

11.  meni, da bi lahko v prihodnosti zaradi vseh teh pomislekov prišlo do novih pritožb na sodiščih proti sklepu o ustreznosti varstva; opozarja na škodljive posledice tako za spoštovanje temeljnih pravic kot za potrebno pravno varnost za deležnike;

12.  med drugim opaža odsotnost posebnih predpisov glede avtomatičnega sprejemanja odločitev in glede splošne pravice do pritožbe ter odsotnost jasnih načel o tem, kako se bodo načela zasebnostnega ščita uporabljala za obdelovalce (zastopnike);

13.  ugotavlja, da imajo posamezniki sicer možnost, da pri upravljavcu iz EU nasprotujejo prenosu svojih osebnih podatkov v ZDA in nadaljnji obdelavi teh podatkov v ZDA, kjer podjetje, ki samo potrdi svojo skladnost z zasebnostnim ščitom, deluje kot obdelovalec v imenu upravljavca iz EU, vendar zasebnostni ščit ne vsebuje posebnih pravil o splošni pravici do pritožbe na to podjetje;

14.  ugotavlja, da se je le majhen delež ameriških organizacij, ki so se pridružile zasebnostnemu ščitu, odločilo uporabljati organ Evropske unije za varstvo podatkov kot mehanizem za reševanje sporov; je zaskrbljen, da so državljani EU zato prikrajšani pri uveljavljanju svojih pravic;

15.  ugotavlja, da ni jasnih načel o tem, kako se bodo načela zasebnostnega ščita uporabljala za obdelovalce (posredniki) in priznava, da se vsa načela uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov s strani podjetij, ki sama potrdijo svojo skladnost z zasebnostnim ščitom, „razen če je določeno drugače“ in da prenos za namene obdelave vedno zahteva pogodbo z upravljavcem iz EU, ki določi namene in sredstva obdelave, vključno s tem, ali je obdelovalec pooblaščen, da opravi nadaljnje prenose (npr. za podobdelavo);

16.  poudarja, da kar zadeva nacionalno varnost in nadzor, ne glede na pojasnila urada direktorja nacionalnih obveščevalnih služb v pismih, priloženih zasebnostnemu ščitu, „množični nadzor“ še vedno ostaja možen, kljub temu, da ameriški organi uporabljajo drugačne besede; obžaluje, da pojem množičnega nadzora ni enotno opredeljen in da se prevzema ameriška terminologija, zato poziva k skupni opredelitvi tega pojma, ki bo vezana na evropsko razumevanje le-tega in pri kateri ocena ne bo odvisna od izbire; poudarja, da je vsaka oblika množičnega nadzora kršitev Listine EU;

17.  ugotavlja, da je v Prilogi VI (dopis Roberta S. Litta iz urada direktorja nacionalnih obveščevalnih služb) pojasnjeno, da je v skladu s predsedniško politično direktivo št. 28 (v nadaljnjem besedilu: PPD-28) množično zbiranje osebnih podatkov in komunikacij nedržavljanov ZDA še vedno dovoljeno v šestih primerih; poudarja, da mora biti to množično zbiranje zgolj „čim bolj prilagojeno“ in „razumno“, kar pa ne izpolnjuje strožjih meril nujnosti in sorazmernosti iz Listine EU;

18.  z veliko zaskrbljenostjo ugotavlja, da je odbor za nadzor zasebnosti in državljanskih svoboščin (PCLOB) iz Priloge VI (dopis Roberta S. Litta, urad direktorja nacionalnih obveščevalnih služb) kot zakonsko ustanovljen neodvisni organ, ki je zadolžen za analizo in pregled programov in politik za boj proti terorizmu, vključno z uporabo SIGINT, da bi zagotovil ustrezno zaščito zasebnosti in državljanskih svoboščin, 7. januarja 2017 izgubil sklepčnost in bo ostal nesklepčen, dokler ameriški predsednik ne imenuje novih članov izvršnega odbora in dokler jih ameriški senat ne potrdi; poudarja, da ima odbor v stanju nesklepčnosti bolj omejene pristojnosti in ne more sprejeti nekaterih ukrepov, ki zahtevajo odobritev izvršnega odbora, kot je začetek projektov nadzora ali izdajanje priporočil v zvezi z nadzorom, s tem pa so resno spodkopana zagotovila in jamstva glede skladnosti in nadzora, ki so jih izdali organi ZDA na tem področju;

19.  obžaluje, da zasebnostni ščit EU-ZDA ne prepoveduje množičnega zbiranja podatkov za namene kazenskega pregona;

20.  poudarja, da je Sodišče Evropske unije v sodbi z dne 21. decembra 2016 pojasnilo, da je treba Listino EU razlagati tako, da izključuje nacionalne zakonodaje, ki za namene boja proti kriminalu določajo splošno in neselektivno hrambo vseh podatkov o prometu in lokaciji za vse naročnike in registrirane uporabnike, ki se nanaša na vsa sredstva elektronske komunikacije“; poudarja, da množični nadzor v ZDA zato ne zagotavlja dejansko enake ravni varstva osebnih podatkov in komunikacij;

21.  je zaskrbljen zaradi nedavnih razkritij o dejavnostih nadzora, ki jih je eden od ameriških ponudnikov storitev elektronskih komunikacij izvajal na zahtevo agencij NSA in FBI na vsej elektronski pošti, ki je prispela na njene strežnike, še leta 2015, kar je leto dni po sprejetju predsedniške politične direktive št. 28 in med pogajanji o zasebnostnem ščitu EU-ZDA; vztraja, naj Komisija zahteva popolno pojasnilo ameriških organov, odgovore pa da na voljo Svetu, Parlamentu in nacionalnim organom za varstvo podatkov; meni, da je to razlog za globok dvom v zagotovila, ki jih je dal urad direktorja nacionalnih obveščevalnih služb; se zaveda, da zasebnostni ščit EU-ZDA temelji na predsedniški politični direktivi št. 28, ki jo je sprejel predsednik in jo lahko vsak prihodnji predsednik brez privolitve kongresa razveljavi;

22.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da sta senat in predstavniški dom ZDA dne 23. oziroma 28. marca 2017 z glasovanjem zavrnila predpis, ki ga je predložila zvezna komisija za komunikacije v zvezi z varovanjem zasebnosti uporabnikov širokopasovnih in drugih telekomunikacijskih storitev, kar v praksi pomeni, da so odpravljena pravila spoštovanja zasebnosti, v skladu s katerimi bi morali ponudniki internetnih storitev pridobiti izrecno soglasje uporabnika pred prodajo podatkov o brskanju po spletu in drugih zasebnih informacij oglaševalcem in drugim podjetjem ali izmenjavo z njimi; meni, da to še dodatno ogroža varstvo zasebnosti v Združenih državah Amerike;

23.  je zelo zaskrbljen zaradi izdaje dokumenta o postopkih za dostopnost ali širjenje neobdelanih obveščevalnih podatkov SIGINT v agenciji NSA na podlagi razdelka 2.3 izvršilne odredbe št. 12333, ki ga je 3. januarja 2017 odobril ameriški generalni tožilec, saj agenciji NSA omogoča izmenjavo velike količine zasebnih podatkov, zbranih brez naloga, sodne odredbe ali odobritve kongresa, s 16 drugimi agencijami, vključno z uradom FBI, agencijo za boj proti drogam (DEA) in ministrstvom ZDA za domovinsko varnost; poziva Komisijo, naj nemudoma oceni združljivost teh novih pravil z zavezami ameriških oblasti v okviru zasebnostnega ščita, pa tudi njihov učinek na raven varstva osebnih podatkov v Združenih državah Amerike;

24.  opozarja, da imajo posamezniki, vključno s posamezniki iz EU, na katere se nanašajo osebni podatki, sicer na voljo različne možnosti pravnega varstva, če so predmet nezakonitega (elektronskega) nadzora za namene nacionalne varnosti v ZDA, vendar je prav tako jasno, da vsaj nekatere pravne podlage, ki jih lahko uporabijo obveščevalni organi ZDA (npr. Odredba št. 12333), niso zajete; poleg tega poudarja, da so razpoložljive možnosti za ukrepanje omejene, tudi kadar za nedržavljane ZDA načeloma obstajajo možnosti pravnega varstva, kot na primer pri nadzoru v skladu s FISA, zahtevki posameznikov (vključno z državljani ZDA) pa se razglasijo za nedopustne, če ne morejo dokazati pravnega interesa, kar omejuje dostop do rednih sodišč;

25.  poziva Komisijo, naj oceni učinek odredbe o izboljšanju javne varnosti znotraj Združenih držav z dne 25. januarja 2017 ter zlasti njen oddelek 14 o izvzetju tujih državljanov iz varstva po zakonu o zasebnosti, kar zadeva informacije, ki omogočajo identifikacijo posameznika, ki je v nasprotju s pisnimi zagotovili, da v primerih, ko organi ZDA dostopajo do podatkov, obstajajo mehanizmi sodnega varstva za posameznike; poziva Komisijo, naj predstavi podrobno pravno analizo posledic ukrepov iz odredbe na možnosti uporabe pravnih sredstev in pravico do sodnega varstva za Evropejce v ZDA;

26.  obžaluje, da niti načela zasebnostnega ščita niti pisma ameriške vlade s pojasnili in zagotovili ne dokazujejo obstoja pravice do učinkovitega sodnega varstva posameznikov v EU, katerih osebni podatki se na podlagi načel zasebnostnega ščita prenesejo organizaciji v ZDA, do katerih potem dostopajo javni organi ZDA in jih obdelujejo za namene kazenskega pregona in javnega interesa, čeprav je Sodišče Evropske unije to pravico v sodbi z dne 6. oktobra 2015 izpostavilo kot bistvo temeljnih pravic iz člena 47 Listine EU;

27.  opozarja na resolucijo z dne 26. maja 2016, v kateri je navedel, da mehanizem varuha človekovih pravic, ki ga je vzpostavilo ministrstvo za zunanje zadeve ZDA, ni dovolj neodvisen in nima dovolj učinkovitih pooblastil za opravljanje svojih dolžnosti in zagotavljanje učinkovitih pravnih sredstev posameznikom v EU; poudarja, da nova ameriška vlada še ni imenovala varuha človekovih pravic, čeprav se je podsekretarju za gospodarsko rast, energijo in okolje, ki je opravljal to funkcijo, julija 2016 končal mandat; meni, da so zagotovila ZDA v zvezi z zagotavljanjem učinkovitih pravnih sredstev za posameznike iz EU brez imenovanega neodvisnega varuha človekovih pravic z ustreznimi pooblastili nična in neveljavna; je na splošno zaskrbljen, ker lahko posameznik, ki ga kršitev zadeva, zgolj zahteva informacije in izbris podatkov in/ali ustavitev njihove nadaljnje obdelave, ni pa upravičen do odškodnine;

28.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da so od 30. marca 2017 prosta tri od petih mest v zvezni komisiji za trgovino, ki uveljavlja določbe zasebnostnega ščita;

29.  obžaluje, da postopek za sprejetje sklepa o ustreznosti ne vključuje uradnega posvetovanja z ustreznimi deležniki, kot so podjetja in zlasti predstavniške organizacije za MSP;

30.  obžaluje, da je Komisija postopek za sprejetje izvedbenega sklepa Komisije v praksi uporabila tako, da je Parlamentu dejansko onemogočila učinkovito izvajanje pravice do pregleda pri osnutku izvedbenega akta;

31.  poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da bo zasebnostni ščit v celoti skladen z Uredbo (EU) 2016/679, ki se bo uporabljala od 16. maja 2018, in z Listino EU;

32.  poziva Komisijo, naj zlasti zagotovi, da se lahko osebni podatki, preneseni v ZDA v okviru zasebnostnega ščita, prenesejo v drugo tretjo državo le, če je njihov prenos v skladu z namenom, za katerega so bili prvotno zbrani, in če v tretji državi veljajo enaka pravila o posebnem in ciljnem dostopu za kazenski pregon;

33.  poziva Komisijo, naj spremlja, če se osebni podatki, ki niso več potrebni za namen, za katerega so bili prvotno zbrani, zbrišejo, tudi s strani organov kazenskega pregona;

34.  poziva Komisijo, naj podrobneje spremlja, ali zasebnostni ščit organom za varstvo podatkov omogoča, da v celoti izvršujejo svoja pooblastila, in naj, če temu ni tako, opredeli določbe, ki jih pri tem ovirajo;

35.  poziva Komisijo, naj v prvem skupnem letnem pregledu temeljito in poglobljeno preuči vse pomanjkljivosti in slabosti, navedene v tej resoluciji in v resoluciji z dne 26. maja 2016 o čezatlantskem pretoku podatkov, ter tiste, ki so jih opredelili delovna skupina iz člena 29, evropski nadzornik za varstvo podatkov in deležniki, in naj prikaže, kakšne rešitve so bile sprejete za zagotavljanje skladnosti z Listino EU in pravom Unije, ter natančno oceni, če so mehanizmi in zaščitni ukrepi iz jamstev in pojasnil vlade ZDA učinkoviti in izvedljivi;

36.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo imeli za pripravo skupnega letnega pregleda vsi člani ekipe neomejen in neoviran dostop do vseh dokumentov in prostorov, ki so potrebni za opravljanje njihovih nalog, vključno z elementi, ki omogočajo ustrezno ocenjevanje nujnosti in sorazmernosti zbiranja podatkov, ki so jih prenesli javni organi, in dostopa do njih, in sicer za namene kazenskega pregona ali nacionalne varnosti;

37.  poudarja, da je treba vsem članom ekipe za skupni pregled zagotoviti neodvisnost pri opravljanju njihovih nalog in pravico, da v končnem poročilu izrazijo svoja ločena mnenja, ki bodo javna in priložena končnemu poročilu;

38.  poziva organe Unije za varstvo podatkov, naj spremljajo delovanje zasebnostnega ščita EU-ZDA in izvršujejo svoje pristojnosti, vključno z začasno ustavitvijo ali dokončno prepovedjo prenosov osebnih podatkov organizaciji, ki je v zasebnostnem ščitu EU-ZDA, če menijo, da posameznikom iz Unije, na katere se nanašajo osebni podatki, niso zagotovljene temeljne pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov;

39.  poudarja, da bi moral imeti Parlament neomejen dostop do vseh pomembnih dokumentov, povezanih s skupnim letnim pregledom;

40.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, vladam in nacionalnim parlamentom držav članic ter vladi in kongresu ZDA.

(1) UL L 281, 23.11.1995, str. 31.
(2) UL L 350, 30.12.2008, str. 60.
(3) UL L 119, 4.5.2016, str. 1.
(4) UL L 119, 4.5.2016, str. 89.
(5) ECLI:EU:C:2015:650.
(6) ECLI:EU:C:2016:970.
(7) UL L 207, 1.8.2016, str. 1.
(8) UL C 257, 15.7.2016, str. 8.
(9) http://ec.europa.eu/justice/data-protection/article-29/documentation/opinion-recommendation/files/2016/wp238_en.pdf
(10) http://ec.europa.eu/justice/data-protection/article-29/press-material/press-release/art29_press_material/2016/20160726_wp29_wp_statement_eu_us_privacy_shield_en.pdf
(11) Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0233.

Pravno obvestilo